Temelj izvajanja policijske naloge

DIPLOMSKO DELO Temelj izvajanja policijske naloge. Januar, 2015. Anton Kreslin.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Temelj izvajanja policijske naloge. Januar, 2015. Anton Kreslin Mentor: doc. dr. Miroslav Žaberl.

ZAHVALA Izredna zahvala gre mentorju doc. dr. Miroslavu Žaberlu, vodilnemu strokovnjaku na področju policijskih pooblastil, za sprejeto mentorstvo, nesebične koristne napotke in strokovno pomoč.. Hvala bratom z družinami in staršem za pomoč ter moralno podporo.. Iskrena hvala ženi Sonji in sinovoma Janu ter Timu, da so me v času študija podpirali in mi oproščali za vse trenutke, ki bi jih lahko prebil z njimi, a so bili posvečeni študiju..

Kazalo 1. 2. 3. 4. 5. 6. Uvod .......................................................................................... 7 1.1. Namen in cilji diplomske naloge ................................................... 7. 1.2. Uporabljena metoda dela ........................................................... 8. 1.3. Opredelitev predpostavk (hipotez) ................................................ 8. Splošna načela opravljanja policijskih nalog ......................................... 9 2.1. Načelo zakonitosti...................................................................10. 2.2. Načelo sorazmernosti ...............................................................11. 2.3. Načelo strokovnosti .................................................................12. 2.4. Načelo humanega ravnanja ........................................................13. 2.5. Načelo poslušnosti...................................................................13. Pojmovna in pravna opredelitev ...................................................... 15 3.1. Policijsko pooblastilo ...............................................................15. 3.2. Policijski postopek ..................................................................17. 3.3. Ukaz ...................................................................................17. Službena dolžnost ....................................................................... 19 4.1. Naloge policije.......................................................................20. 4.2. Način opravljanja nalog ............................................................21. 4.3. Oblika opravljanja policijskih nalog ..............................................21. 4.4. Taktični preudarek ..................................................................22. 4.5. Generalna policijska klavzula......................................................22. Odredba pristojnega organa ........................................................... 24 5.1. Pristojni organi za dajanje odredb policiji ......................................24. 5.2. Naloga policije ob dani odredbi pristojnega organa............................25. 5.2.1. Izvedba naloge ....................................................................25. 5.2.2. Odklonitev naloge ................................................................27. Odredba predpostavljenega ........................................................... 28 6.1. Nadrejeni .............................................................................28. 6.1.1. Opredelitev vodenja .............................................................29. 6.1.2. Vodstveni proces..................................................................30. 6.2. Načela vodstvene dejavnosti ......................................................30. 6.2.1. Načrtovanje .......................................................................31. 6.2.2. Organiziranje......................................................................31. 6.2.3. Koordiniranje......................................................................32. 6.2.4. Ukazovanje in delegiranje ......................................................32 3.

7. 8. 9. 6.3. Podrejeni .............................................................................33. 6.4. Odrejanje nalog .....................................................................34. 6.5. Kazensko pravne posledice neupoštevanja ukaza ..............................35. Ukaz in zavrnitev ukaza vojaške osebe.............................................. 38 7.1. Vojaška oseba ........................................................................39. 7.2. Temeljna načela ravnanja in obnašanja .........................................39. 7.3. Organizacija poveljevanja .........................................................40. 7.4. Posledice zavrnitve ukaza vojaške osebe ........................................40. Zaključek .................................................................................. 42 8.1. Primerjava med posameznimi načini izvedbe policijske naloge ..............42. 8.2. Potrditev ali zavrnitev hipotez ....................................................44. Uporabljeni viri .......................................................................... 47. 4.

Povzetek Slovenska policija opravlja svoja uradna dejanja v skladu z nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Policisti lahko pri svojem delu uporabljajo le tista pooblastila, ki so določena v zakonih oziroma v podzakonskih aktih, pri čemer lahko praviloma uporabljajo le tisto opremo, ki je sistemizirana oziroma tipizirana. Način uporabe posameznega pooblastila je odvisen predvsem od vrste policijskega postopka. Krovni zakon, ki daje policistom temelj za izvajanje policijske naloge je Zakon o nalogah in pooblastilih policije.. Policisti v večini primerov uporabijo zakonsko določeno pooblastilo med svojim rednim delom, ko vsakodnevno ukrepajo na podlagi službene dolžnosti, med opravljanjem rednih del in nalog. Ko policisti med delom zaznajo kršitev določenega zakona, so dolžni samoiniciativno ukrepati, da zavarujejo oziroma preprečijo ogrožanje človeškega življenja ali premoženja. V nasprotnem primeru se lahko policistom očita odstopanje od ukrepanja, kar pomeni, da niso postopali po zakonu. V danem primeru obstaja sum disciplinske kršitve oziroma celo obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja.. Policiji lahko v skladu z zakonodajo pristojni organi na podlagi pisne odredbe naložijo naloge, ki jih morajo policisti realizirati brez odločanja, ali bodo nalogo izvedli ali ne, s predpogojem, da so izpolnjeni pravni in formalni pogoji odrejene naloge. V določenih primerih pa policisti ukrepajo na ukaz svojega predpostavljenega, ki se vrši predvsem v primerih hujših kršitev javnega reda in miru oziroma pri varovanju javnih shodov ali zbiranj. V teh primerih gre za ukrepanje večjega števila policistov ali policijskih patrulj naenkrat. Navedeno ukrepanje policije zahteva kompleksnejši pristop glede vodenja dane situacije, za kar je potrebno enotno vodenje, kjer policijski vodja na kraju ukazuje policistom, glede uporabe določenega policijskega pooblastila oziroma prisilnih sredstev. S tem se doseže enotno postopanje policije in pregled nad nastalo situacijo. V vseh primerih izvajanja policijskih postopkov je nujno, da policisti dobro poznajo policijska pooblastila in da pri vsakem ukrepanju postopajo v skladu z osnovnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil.. Ključne besede: policija, policijsko pooblastilo, službena dolžnost, pisna odredba, ukaz predpostavljenega 5.

Summary – The foundation of executing a police task The Slovenian police is carrying out its official duties under the national legislation of the Republic of Slovenia. Police officers can, during the execution of their duties, use only those powers which are defined in laws and regulatory decrees, whereby they can generally use only the equipment that is systematized and typified. Way of usage of the individual power depends mainly on the type of the police procedure. The. fundamental. law. that. gives. police. officers. the. foundation. for. the. implementation of police duties is the Law of the duties and powers of the police.. In most cases police officers use a statutory power during their regular work as they daily take measures on the basis of official duties, in the course of performing the duties and tasks. When police officers on duty detect a violation of some law, they are obliged to take action on their own initiative, to protect or prevent danger to human life or property. Otherwise the police officers can be reproached with deviation from action, which means that they did not act according to the law. In this case a disciplinary violation is suspected or there even may be existence of reasonable grounds for suspicion that a criminal offense has been committed. The competent authorities may, in accordance with the law on the basis of a written order, impose a tasks to the police, which the police officers must realize, without deciding whether the task will be carried out or not, with the prerequisite that the given task is within the legal and formal rules.. In some given cases, police officers act under orders of their superior officers, which is done mainly in cases of serious violations of public order, or to protect public meetings and gatherings. In these cases, it is a response of a large number of police officers or police patrols at a time. The referred police action demands a more complex approach regarding the management of a given situation, which requires unified management, wherein the police leader on the spot orders police officers, regarding the use of certain police powers and coercive means. By that a unified course of action of the police and supervision of the situation is achieved. In all cases of police procedures execution it is essential that police officers have a good knowledge of police powers and that each action is proceeded in accordance with the basic principles of the use of police powers.. Key words: police, police power, official duty, written order, order of a superior 6.

1 Uvod V diplomski nalogi so predstavljeni temelji dela slovenske policije, ki kot represivni organ države, v skladu s pooblastili danimi s strani zakonodajalca, skrbi za varnost in javni red vseh prebivalcev.. Ko državljani potrebujemo pomoč policije, nam je v bistvu vseeno na kakšen način bodo policisti zavarovali naše življenje oziroma dobrine, saj zaupamo v njihovo strokovno znanje. Ko pa podrobneje pregledamo zakonodajo in gradivo, ki opisuje uporabo policijskih pooblastil, ugotovimo, da je zadeva kompleksnejša, saj so vsi ukrepi, ki jih policisti v danem primeru smejo storiti, točno zakonsko določeni. Vsako morebitno preveliko odstopanje v ravnanju policista v nasprotni smeri, lahko predstavlja disciplinsko, kazensko ali celo odškodninsko odgovornost.. Ob tem je pomembna razmejitev policijskih nalog, in sicer med tistimi, ki jih policisti opravljajo samoiniciativno, med tistimi, ki jih policisti opravljajo po naročilu svojih predpostavljenih in tistimi, ki jih opravljajo po odredbah pristojnih organov.. Opravljena je bila primerjava med pristojnostmi policije in vojske, predvsem v segmentu poveljevanja in izvajanja nalog po naročilu oziroma ukazu nadrejenega.. 1.1 Namen in cilji diplomske naloge Predmet proučevanja diplomskega dela je vsebinska opredelitev treh temeljev izvajanja policijske naloge, ki so službena dolžnost, odredba pristojnega organa in ukaz predpostavljenega. Pomembna je predvsem razmejitev med posamezno vrsto ukrepanja policije in v kakšnih primerih se določena policijska naloga izvede. V določenih primerih so dovoljene alternative, saj zakon ne določa načina izvedbe naloge, ampak le pravno podlago. Pravno podlago in način izvedbe postopkov policije pa določajo zakonski in podzakonski akti.. Cilj diplomskega dela je prikazati oziroma predstaviti posebnosti pri posamezni vrsti izvajanja policijskih nalog, predvsem pravno podlago in pogoje ter primerjavo med njimi.. 7.

1.2 Uporabljena metoda dela Namen diplomske naloge ni predstavitev, oziroma opisovanje celotnega obsega policijskih pooblastil, ampak opredelitev posamezne zvrsti izvajanja policijske naloge,. in. sicer. službena. dolžnost,. odredba. pristojnega. organa. in. ukaz. predpostavljenega, kar je ključnega pomena pri realizaciji določenega policijskega postopka.. 1.3 Opredelitev predpostavk (hipotez) V diplomskem delu bomo s celovito obravnavo teme preizkusili postavljene hipoteze:. Hipoteza 1: Normativna ureditev v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije o temeljih izvajanja policijske naloge je ustrezna.. Hipoteza 2: Določila o policistovi dolžnosti odklonitve odredbe ali naloge so preširoka in preveč zavezujoča.. Hipoteza 3: Določila, ki se nanašajo na izpolnjevanje ukazov vojaških oseb in izpolnjevanje odredb policistov so upravičeno različna.. 8.

2 Splošna načela opravljanja policijskih nalog Naloge policistov so, da svoje poslanstvo opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo. Pri tem morajo upoštevati osnovna načela za opravljanje policijskih nalog, ki so pomembna za opravljanje vseh policijskih postopkov in so osnova za začetek vsakega uradnega delovanja policije.. »Ko policist ob opravljanju zakonite naloge izvede neko dejanje, mora ob tem upoštevati vse pogoje in načine izvedbe, ki mu jih je predpisal zakonodajalec. Le tako bo nalogo opravil, kot se od njega zahteva in pričakuje. Pri tem se moramo zavedati, da policist skoraj z večino dejanj posega v določene človekove pravice, najhujši posegi v človekovo nedotakljivost in celovitost pa so pri uporabi prisilnih sredstev. Tu policist lahko s svojim dejanjem ogrozi najbolj varovano pravico, to je pravico do življenja.« (Pretnar, 2010: 22). Poleg zakonov se je policija zavezala, da bo svoje naloge z varovanjem pravic posameznikov, opravljala tudi na podlagi kodeksa policijske etike, ki je tesno povezan z načeli za opravljanje policijskih nalog.. Evropski kodeks policijske etike (2001) v 9. poglavju predpisuje, da so policijski uslužbenci na vseh ravneh osebno odgovorni za svoja dejanja, za opustitev dejanj ali za dajanje ukazov svojim podrejenim.. »Kodeks policijske etike vsebuje splošni določbi in temeljna načela, določa odnose med policisti ter odnos policistov do ljudi, državnih organov, nevladnih organizacij in drugih ustanov. Predstavlja moralno-etične standarde policije in nadgradnjo Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.« (Kodeks policijske etike, 2008). Prav tako je kodeks namenjen ozaveščanju policistov o pomenu spoštovanja etičnih načel in krepitvi etičnega oziroma moralnega ravnanja v praksi. »KPE1 predstavlja moralno–etične standarde policije in nadgradnjo KRJU2. Upošteva se v vseh varnostnih razmerah, sprejme in spreminja pa ga reprezentativni sindikat policistov s soglasjem generalnega direktorja policije. Kodeks policijske etike vsebuje 1 2. Kodeks policijske etike (2008) Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (2001) 9.

splošni določbi in temeljna načela, določa odnose med policisti ter odnos policistov do ljudi, državnih organov, nevladnih organizacij in drugih ustanov. Priloga kodeksa je seznam vrednot in vrlin, ki izražajo poslanstvo policije.« (Aristovnik, 2012: 86). Po Žaberlu (2009) kodeks policijske etike izhaja iz stališča, da policistom ni dovolj le poznavanje človekovih svoboščin in pravic, da bi dejansko razumeli kaj pomeni tudi njihovo varovanje v policijskih postopkih. H krepitvi poznavanja pravil varovanja človekovih pravic v policijskih postopkih zagotovo pripomore izobraževanje policistov, ki pa mora biti ločeno od njihovega vsakdanjega izvajanja nalog.. V pravnih aktih so napisana pravna in postopkovna pravila, ko lahko pooblaščene osebe posežejo po prisili, ki pa kljub temu ne morejo obseči vseh različic tisočero primerov. V sled tega so določena nekatera temeljna načela, ki uokvirjajo in dopolnjujejo normativno podlago za uporabo sile. (Žaberl, 2009). V nadaljevanju so predstavljena temeljna načela, ki so še posebej pomembna za operativno delovanje policije in predvsem izvajanje temeljnih policijskih nalog.. 2.1 Načelo zakonitosti Ustava Republike Slovenije (1991) kot najvišji pravni akt v državi v 2. členu določa, da je Republika Slovenija pravna država. Navedena določba pomeni, da se v Republiki Sloveniji z načelom pravne države ne dopušča pravna negotovost, kjer bi lahko državni organi (policija) samovoljno in nezakonito posegali v varnost ljudi. (Žaberl, 2006). »Načelo zakonitosti je eno izmed temeljnih načel za uporabo policijskih pooblastil in posledično tudi za uporabo prisilnih sredstev. To načelo zahteva, da morajo biti v zakonu vnaprej in nedvoumno določene pristojnosti državnih organov in s tem razvidna tudi njihova pooblastila. Vsako uradno policistovo dejanje oz. vsak postopek mora temeljiti na zakonu in vsako pooblastilo mora biti izvedeno na način, ki je predpisan z zakonom ali s podzakonskim aktom.« (Šadl, 2011: 7). 10.

»Legaliteta pomeni zakonitost in zahteva uskladitev postopkov države oziroma njenih državnih organov z veljavnimi zakoni oziroma predpisi.3 V ustavni demokratični državi jamči načelo zakonitosti izvajanje politične volje parlamenta, ki se kaže s sprejeto zakonodajo.« (Žaberl, 2009: 70). Veić (1996) o načelu zakonitosti piše, da to načelo vključuje obvezo do upoštevanja in izvajanja vseh aktov v državi, ki so potrjeni na podlagi ustave, zakonov in drugih podzakonskih aktov. Načelo zakonitosti vključuje soglasje od najnižjega med akti proti višjim aktom. Prvina tega načela je pomembnost zagotavljanja nedotakljivosti človeških pravic.. 2.2 Načelo sorazmernosti Žaberl (2009) ugotavlja, da je načelo sorazmernosti gotovo eno izmed temeljnih načel, ki ima še poseben pomen pri uporabi represije. Načelo sorazmernosti izhaja iz principa pravne države in pomeni, da mora biti stopnja uporabljenih pooblastil pri intervenciji državnih organov sorazmerna želenemu cilju. To pomeni, da uporaba represije pri interveniranju ne sme biti prekomerna, saj bi to bilo v nasprotju z načelom pravičnosti.4 Zaradi navedenih razlogov imenujejo nekateri avtorji to načelo tudi načelo prekomernosti. V pravu policije se to načelo večinoma definira v obliki prepovedi.. »Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij in je določen limit, ki ga policija oziroma policist v primeru izvajanja policijskih pooblastil ne sme prekoračiti. Načelo bi moralo biti vsebovano v policijskih zakonih in podrobneje razčlenjeno v podzakonskih aktih in pravilih policijske stroke.« (Žaberl, 2006: 34). Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2014) v 16. členu določa, da je policistom za uspešno izvedbo policijske naloge omogočena uporaba različnih policijskih pooblastil, kjer pa morajo uporabiti le tista, s katerimi bodo policijsko nalogo opravili z. 3. V kazenskopravni teoriji je sinonim za načelo zakonitosti znan latinski izrek: »Nullum crimen, nulla poena sine lege praevia.« Izrek pomeni, da ne more biti nobenega kriminalnega dejanja in nobene kazni brez zakona, ali drugače povedano, vsako kaznivo dejanje in tudi kazen za to dejanje mora imeti zakonsko podlago, še preden je dejanje bilo storjeno. Enaka ugotovitev velja tudi za policijska pooblastila. Nobeno pooblastilo se ne more izvajati brez izrecne zakonske podlage. 4 Še najlažje bi načelo sorazmernosti prikazali z latinskim izrekom: »Minus malum permittur, ut evitetur maius«, kar pomeni, da se dovoljuje manjše zlo, da bi se preprečilo večje. Tudi slovenski rek, ki pravi, da se na vrabce ne strelja s topovi, nam dobro ponazori smisel navedenega načela. 11.

najmanjšimi škodljivimi posledicami. Policistom je sicer omogočena uporaba hujšega prisilnega sredstva, vendar le v primerih, če je bila uporaba milejšega policijskega pooblastila neuspešna ali zaradi okoliščin zavarovanja življenja, osebne varnosti ali premoženja uporaba milejšega policijskega pooblastila ne bi bila mogoča. Pravilnik o policijskih pooblastilih (2014) pa še v 38. členu dodatno dopolnjuje določila Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ko določi da:. −. morajo policisti uporabljati prisilna sredstva na način, ki ga predpisujeta zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, in ta pravilnik. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti upoštevati tudi pravila stroke, ki so se kot posebna znanja in veščine izoblikovala v policijski praksi in so kot taka opredeljena v internih aktih policije oziroma jih policisti osvojijo na izobraževanjih, izpopolnjevanjih in usposabljanjih policistov,. −. pri uporabi tehničnih prisilnih sredstev morajo policisti upoštevati navodila proizvajalca ter biti ustrezno usposobljeni za njihovo uporabo,. −. vrsta in intenziteta uporabljenega prisilnega sredstva mora biti sorazmerna načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe,. −. prisilno sredstvo je dopustno uporabljati tako dolgo, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.. 2.3 Načelo strokovnosti »Skladno z načelom zakonitosti smejo pooblaščene osebe izvrševati svoja pooblastila zgolj v primerih, ko jim to dovoljuje zakon in le v zakonskih okvirih. Ker pa so pooblaščene osebe strokovnjaki za delo, ki ga opravljajo, to je nudenje varnostnih in ostalih storitev, morajo svoje naloge izvajati ne samo zakonito, temveč tudi strokovno. Strokovnost pomeni usvojitev vrste znanj, ki jih pooblaščena oseba pokaže pri posameznem postopku s svojim pristopom, nastopom in izvedbo postopka. Strokovnost dela se načeloma nanaša na način oziroma postopek izvajanja pooblastil.« (Žaberl, 2009: 85). 12.

2.4 Načelo humanega ravnanja Po Berglezu (2011) načelo humanosti zahteva, da policisti med postopki z ljudmi pri izvajanju svojih pooblastil ravnajo odločno, kjer pa morajo obenem paziti, da ne škodujejo njihovi časti in dobremu imenu kakor tudi, da jih po nepotrebnem ne vznemirjajo oziroma jim ne nalagajo nepotrebne obveznosti. To načelo ne dovoljuje policistom, da bi ob dovoljeni uporabi prisilnega sredstva občane surovo pretepali, temveč mora biti ta prisila uporabljena strokovno in učinkovito. Vsakršno mučenje in nečloveško ravnanje je absolutno prepovedano.. »Nenazadnje se načelo humanosti kaže tudi v zahtevi, da policist nudi prvo pomoč ali zagotovi zdravniško pomoč osebi, ki je zaradi njegove uporabe prisilnih sredstev telesno poškodovana. Pravilnik o policijskih pooblastilih namreč določa, da je treba v primeru, ko zaradi uporabe prisilnih sredstev nastanejo poškodbe, poškodovanemu takoj, ko okoliščine to dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč. V primeru, če poškodovani ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, je policist o tem dolžan obvestiti njegove najbližje. V istem členu je določeno tudi, da se policistu, če je bila posledica uporabe prisilnega sredstva huda, posebno huda poškodba ali smrt, na predlog vodje policijske enote ali na policistovo željo zagotovi psiho-socialna pomoč.« (Šadl, 2011: 15). 2.5 Načelo poslušnosti Načelo poslušnosti je za vse slovenske javne uslužbence generalno določeno v Zakonu o javnih uslužbencih (2007), ki v 94. členu predpisuje, da mora javni uslužbenec pri opravljanju dela upoštevati navodila nadrejenega, razen če po zakonu ni vezan na ravnanje po navodilih nadrejenih oseb.. Načelo poslušnosti je značilno in nujno predvsem v hierarhičnih organizacijah, kot so policija, vojska, carina in druge podobne javne službe. To načelo pomeni, da imajo podrejeni v imenovanih državnih organih zapovedano poslušnost, predvsem pri izvrševanju odredb, ukazov in navodil. Narava dela z načelom poslušnosti tem organom onemogoča, da bi pred zadano nalogo prišlo do dolgotrajnejšega preverjanja zakonitosti in ustreznosti izdane odredbe, ukaza ali navodila, niti ne eventualnih prerekanj, pogajanj ali prepričevanj o primernosti ukrepa oziroma izdanega ukaza, odredbe ali navodila. (Šadl, 2011) 13.

»Policija je nesporno organizacija, ki temelji na hierarhičnih medsebojnih odnosih. Kljub dejstvu, da moderni stil vodenja policije vedno bolj zamegljujejo trdi tip avtokratičnega vodenja je še vedno subordinacija tista, ki daje ton ureditvi notranjih razmerij v policijski organizaciji. To dejstvo tudi zelo jasno opredeljuje temeljni interni akt, ki ureja medsebojne odnose v slovenski policiji, ki v temeljnih določbah eksplicitno določa, da medsebojna razmerja policijskih enot temeljijo na hierarhični organizacijski strukturi.« (Žaberl, 2008: 123). Šadl (2011) ugotavlja, da so k spoštovanju načela poslušnosti, ob policiji in carini, najbolj zavezane vojaške osebe. Za te državne organe je tudi iz preteklosti značilno trdo avtokratično vodenje. Razprava o načelu poslušnosti oziroma o ukazu nadrejenega se je praviloma končala s »kar se mora ni težko« oziroma »najprej izvrši, nato se pritožuj«. Kljub še vedno hierarhični strukturi omenjenih državnih organov se je tak stil vodenja spremenil. Ostala pa je subordinacija, ki še vedno narekuje razmerja znotraj takih služb. Podrejeni so dolžni upoštevati zapovedi poslušnosti pri izvrševanju odredb, ukazov in navodil.. 14.

3 Pojmovna in pravna opredelitev »V Ustavi Republike Slovenije so zapisane temeljne človekove pravice in svoboščine, hkrati pa je zapisano, v katerih zakonsko določenih primerih se jih sme omejevati. Zato lahko trdimo, da je Ustava Republike Slovenije v najširšem smislu osnovni in temeljni pooblastilni akt, ki določa tudi policijska pooblastila.« (Žaberl, 2006: 26). Ustava Republike Slovenije med drugim določa, da so »Človekove pravice in temeljne svoboščine … omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.« (Ustava Republike Slovenije, 15. člen). O osrednji vlogi policije Žaberl (2006) piše, da je njena vloga najenostavneje rečeno izvrševanje zakonov. Zakoni sami po sebi ne morejo doseči spoštovanja zadanih pravnih norm, zaradi česar je za določena področja ustanovljena policijska organizacija, ki s svojimi pooblastili danimi s strani države, skrbi za spoštovanje zakonskih določb. 3.1 Policijsko pooblastilo Naloge in pooblastila slovenske policije so urejene v krovnem zakonu za delovanje policistov, to je zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013). Po določbah tega zakona so policisti dolžni zagotavljati varnost posameznikom in skupnosti, s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar skupno privede h krepitvi pravne države.. »Policija ima z zakonom predpisane naloge. … Za posamezna področja policijskega dela so podrobno določene v področnih zakonih. Za izvajanje predpisanih nalog potrebuje policija zakonsko določena pooblastila.5 Policiji so predana kot orodje za to, da lahko uspešno in učinkovito opravlja z zakoni in podzakonskimi predpisi določene naloge. Policijska pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga policija potrebuje za uspešno opravljanje z zakonom določenih nalog.« (Žaberl, 2006: 22). 5. Civilnopravna definicija pooblastila opredeljuje pooblastilo kot nalog, naročilo ali zaprosilo drugemu, ki bo zadano nalogo ali procesno opravilo opravil enako, kot bi ga opravil pooblastitelj sam. (Leksikon, 1976) 15.

»Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (splošna policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o pravilih cestnega prometa, Zakonu o nadzoru državne meje in drugih zakonih.« (Policija, 2014). Po ugotovitvah Žaberla (2006) policija takšne pravice potrebuje, da lahko opravlja zadano funkcijo. Obenem te pravice niso samo pravice, ampak tudi dolžnosti, saj policisti v večini primerov ne morejo odločati ali bodo določeno pooblastilo uporabili ali ne, saj zakonodajalec s taksativno navedbo pooblastil, le-te tudi zahteva.. »Policijska pooblastila bi lahko razdelili po različnih kriterijih. Najprej jih lahko obravnavamo v ožjem ali širšem smislu. Policijska pooblastila so v širšem smislu vsa pooblaščenja, ki jih daje zakonodajalec policiji ali policistu za opravljanje z zakonom predpisanih nalog. Poleg klasičnih policijskih pooblastil v ožjem smislu lahko takšno pooblastitev štejemo tudi na primer: pooblastilo policista za izrek globe ali za izdajo odločbe v hitrem postopku prekrškovnega organa ali pooblastitev policije, da opravi asistenco določenim organom. Pooblastila v ožjem smislu, ki jih sme policist uporabljati na primer v prekrškovnem postopku pa so opozarjanje storilca prekrška, pridržanje, hišna in osebna preiskava, zaseg predmetov in podobno.« (Žaberl, 2006: 24). »V svojem bistvu je izvajanje policijskih pooblastil ambivalentno. Vsekakor je res, da gre pri izvajanju katerega koli pooblastila za poseg v določeno pravico osebe v postopku, vendar policist izvaja pooblastilo zaradi tega, da zagotovi nemoteno uživanje pravic in svoboščin druge osebe ali ljudi nasploh. Vzdrževanje javnega reda in pregon kriminalcev ne pomeni nič drugega kot to, da policija zagotavlja varno okolje za vse državljane in druge osebe v določeni državi. Zapišemo lahko, da država zagotavlja človekove pravice s posegi v človekove pravice.« (Žaberl, 2006: 25) »Osebe, ki opravljajo določene uradne dolžnosti, imajo praviloma status uradne osebe.6 Takšne osebe so: policisti, cariniki, inšpektorji inšpekcijskih služb, lovski čuvaji, ribiški čuvaji in drugi. V policiji imajo nekateri delavci pri opravljanju službenih (policijskih) nalog posebne dolžnosti in posebne pravice, dana so jim posebna pooblastila. Pridobijo status pooblaščene uradne osebe.« (Žaberl, 2006: 28). 6. Kazenski zakonik v 99. členu določa, kdo je uradna oseba po zakoniku. 16.

3.2 Policijski postopek Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) v 8. členu določa, da je policijski postopek vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog.. »Pri svojem delu se policist vsak dan srečuje z ljudmi. Narava njegovega dela zahteva, da posredno ali neposredno deluje na ljudi. Kadar koli je policist v službi, ima njegov odnos do ljudi javnopravni značaj. Policistovi stiki z državljani so različno intenzivni, lahko je tak stik samo navaden vljudnostni pogovor ali pojasnilo, lahko je dobronamerno opozorilo, lahko pa so tudi najhujši represivni ukrepi (npr. uporaba prisilnih sredstev).« (Žaberl, 2006: 44). »Fizična oseba, pravna oseba ali državni organ v policijskem postopku ali oseba, ki je navzoča na kraju policijskega postopka, mora ravnati po odredbah, ukazih, navodilih ali zahtevah policistov, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo policijskega postopka.« (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2. odstavek 8. člena, 2013). 3.3 Ukaz Policisti imajo pri svojem delu poleg preventivnega delovanja zaradi zavarovanja premoženja oziroma življenja ljudi tudi pooblastilo za izrek ukaza.. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) v 39. členu določa, da smejo policisti z ukazom pri svojem delu v skladu z zakoni fizičnim in pravnim osebam ter državnim organom dajati navodila in usmeritve za storitev ali opustitev ravnanj, ki niso v skladu z zakoni. Tako posredovani ukazi so lahko ustni, z uporabo tehničnih sredstev oziroma na drug zakonsko naveden način. V kolikor okoliščine to omogočajo policisti ob ukazovanju navedejo razlog za izrek ukaza. Prav tako pa istočasno izrečejo opozorila, če zakonito izrečen ukaz ne bo upoštevan.. Pod drugim izrazom besed, pa ukaz razumemo kot ukazovanje v primeru, ko nadrejeni ukazuje oziroma odreja delo svojim podrejenim. Policisti pri svojem delu večinoma uporabljajo policijska pooblastila samostojno, kakor tudi na ukaz oziroma odredbo svojega predpostavljenega. To je še posebej opisano v 6. poglavju te diplomske naloge. 17.

Pravila policije (2013) v 38. členu določajo, da v enotah policije vodje načrtujejo, organizirajo, odrejajo, usmerjajo in nadzorujejo delo policistov. V 39. členu Pravil policije (2013) pa je določeno, da nadrejeni podrejenim uslužbencem policije odrejajo naloge neposredno ustno, pisno, z navodili in dodelitvijo zadev v reševanje.. »V policiji kot hierarhični organizaciji predstavljata ukaz in odredba nadrejenega kot izpeljanka realizacije načela poslušnosti, pomemben segment subordinacijskega načina vodenja.« (Žaberl, 2007: 31). 18.

4 Službena dolžnost Policija je visoko strokovno usposobljen državni aparat, s katerim država zagotavlja varnost in javni red vsem v Sloveniji po enakih merilih. Policistom je z zakonom zagotovljena uporaba točno določenih pooblastil, ki jih preostali državljani, ki teh pravic nimajo, razen v primeru skrajne sile in silobrana, ne smejo uporabiti.. Kazenski zakonik (2008) določa, da je silobran nujno potrebna obramba, da se od sebe oziroma koga drugega odvrne istočasen protipraven napad.. »Silobran je prav gotovo najstarejši, najpomembnejši in najpogostejši način izključevanja protipravnosti. Že stari rimski rek »Vim enim vi defendere omnes leges omniaque iura permitunt« je izražal naravno pravico so samoobrambe. Silobran lahko opredelimo kot splošno, temeljno in neodtujljivo pravico vsakogar, da od sebe ali od koga drugega odvrne napad v primeru, ko ne more takšne obrambe pričakovati od države oziroma državnega organa.« (Žaberl, 2009: 315 in 316). Kazenski zakonik (2008) v 22. členu določa, da se dejanje, ki je bilo storjeno v silobranu ne šteje kot kaznivo dejanje.. Nadalje kazenski zakonik o skrajni sili določa, da »kdor stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, ni kriv, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati.« (Kazenski zakonik, 2. odstavek 32 člena, 2008). V navedenih primerih so tudi ljudje, ki s strani države nimajo danih posebnih pooblastil za ukrepanje ob posebnih okoliščinah upravičeni, da storijo določena dejanja, ki se po zakonu ne štejejo za kazniva dejanja. V nasprotnem primeru so policisti uradne osebe, ki imajo s strani zakonodajalca zaupana posebna pooblastila, ki jih zavezujejo, da so jih v točno določenih primerih dolžni uporabiti. Še posebej v primerih, ko je ogrožena varnost, življenje oziroma premoženje ljudi.. 19.

Pri uporabi policijskih pooblastil, pa kot pravi Žaberl (2006), so policisti dolžni uporabiti svoja pooblastila, in sicer le v primerih ter na način, kot to določa zakon oziroma podzakonski akt. Če policist uporabi policijsko pooblastilo v skladu z zakonom, je ekskulpiran disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti, kljub temu, da ima večina takih dejanj storjenih z uporabo policijskega pooblastila vse znake določenega kaznivega ravnanja.. Policisti pri svojem delu na terenu večinoma delujejo samoiniciativno, kar pomeni, da so v dogodkih, ki imajo po zakonu izpolnjene formalne in pravne pogoje prekrška oziroma kaznivega dejanja, dolžni uporabiti določeno policijsko pooblastilo, s katerim odvrnejo, primejo in sankcionirajo storilca takega nedovoljenega dejanja.. 4.1 Naloge policije Osnovno poslanstvo in naloge slovenske policije normira zakon o nalogah in pooblastilih policije.. »Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti so (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 4. člen, 2013):. −. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,. −. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,. −. vzdrževanje javnega reda,. −. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,. −. nadzor državne meje,. −. naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,. −. varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,. −. naloge ob naravnih in drugih nesrečah,. −. druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.« 20.

4.2 Način opravljanja nalog Kot je že zapisano v diplomski nalogi, policisti uporabljajo svoja pooblastila v skladu z Zakonom, ki tudi predpisuje kdaj morajo policisti določeno policijsko pooblastilo uporabiti. Na kakšen način in kakšna sredstva so policistom pri izvedbi določenega policijskega pooblastila na voljo, pa predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih.. Policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 5 člen, 2013):. −. uradni dolžnosti,. −. odredbi policijskega vodje,. −. nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega organa, ki ga za to pooblašča poseben zakon.. 4.3 Oblika opravljanja policijskih nalog Namen policije je varovanje javnih dobrin in ustavnih pravic posameznikov, kar lahko uspešno doseže le z različnimi oblikami svojega delovanja.. Policisti opravljajo policijske naloge, zlasti z (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 6. člen, 2013) :. −. opazovanjem,. −. patruljiranjem,. −. interveniranjem,. −. zasedo,. −. poostrenim nadzorom in. −. varnostno akcijo.. 21.

4.4 Taktični preudarek Z zakonom in podzakonskimi akti so pooblastila policistov točno določena, medtem ko je sama izvedba določenega pooblastila oziroma naloge prepuščena policistom. Seveda mora za razrešitev določene kršitve zakona slediti pooblastilo, s katerim bo policist uspešno realiziral dano situacijo in s katero bo tudi zadostil vsem pravnim normam.. Policisti pri opravljanju policijskih nalog ocenjujejo, katere odločitve, policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli, glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja. (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 7. člen, 2013). Pri tem pa mora biti zavest policista pred in med intervencijo vedno naravnana po zakonskih normah, saj je ukrepanje, kljub pojavu vedno novih in zahtevnih okoliščin, zakonsko omejeno.. »Policist, ki ne upošteva zakonskih določil in uporabi določeno policijsko pooblastilo izven zakonskih okvirov (čeprav za to nima pogojev) ali na način, ki ni skladen z zakonsko oziroma podzakonsko regulativo, je za negativna ravnanja odgovoren disciplinsko, odškodninsko in kazensko.7« (Žaberl, 2006: 63). 4.5 Generalna policijska klavzula Po Žaberlu (2006) se ne da predvideti vseh pretečih nevarnosti in jih tudi zakonsko urediti, zaradi česar tudi ni mogoče dati podrobnih predpisanih pooblastil policiji, da bi lahko učinkovito preprečila in obvladala vsako možno nevarnost. Vsako možno nevarnost pa je kljub temu potrebno obravnavati po zakonsko določenih normah v okviru generalne policijske klavzule.. »Generalna. policijska klavzula. naj. bi v svoji. splošni. obvezni. formulaciji. opredeljevala področje policijskih nalog in hkrati policijski dejavnosti postavljala določene meje. Obravnavala naj bi vsa tista področja, ki niso določena s splošnimi pooblastilnimi predpisi. Za razreševanje takšne situacije – odvračanje določene 7. O tem govori tudi Kodeks policijske etike, kjer je v 16. točki določeno, da so policijski uslužbenci na vseh ravneh odgovorni za svoja dejanja, za opustitev dejanj ali za dajanje ukazov svojim podrejenim. 22.

nevarnosti - sme policija uporabiti določena razpoložljiva pooblastila, ki niso posebej uzakonjena. Takoj, ko obstaja za odvračanje določene nevarnosti posebna specialna norma in se lahko nevarnost odvrne z uporabo zakonskih pooblastil, se mora policija ravnati po specialni normi in se ne more več sklicevati na generalno policijsko klavzulo.« (Žaberl, 2006:32 in 33). Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2003) v 9. členu določa, da mora policija tudi brez stvarne pristojnosti, pod pogoji upoštevanja veljavnih predpisov odvrniti nevarnosti ali preprečiti ravnanja, ki bi ogrožala varnost in javni red posameznika oziroma skupnosti. Uporabiti se sme pooblastilo, s katerim bi se glede na okoliščine na najmilejši način preprečila nevarnost ali ravnanje, ki bi ogrožala posameznika oziroma skupnost. Pri tem pa morajo fizične osebe, pravne osebe in državni organi policiji dati v uporabo tehnična sredstva, ki bi bila potrebna za izvedbo naloge. O delovanju policije in uporabi določbe generalne policijske klavzule odloča minister za notranje zadeve. V primeru, da z uporabo omenjenih sredstev nastanejo stroški, se le ti tudi lastniku uporabljene stvari povrnejo iz proračuna.. 23.

5 Odredba pristojnega organa Policisti v skladu z zakoni opravljajo odredbe dane od pristojnih organov, in sicer so to opravila, ko so policisti na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča pooblaščeni, da opravijo določeno preiskovalno dejanje. Taka pogosta preiskovalna dejanja v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (2013) so hišna in osebna preiskava ter zaseg predmetov.. V nekaterih primerih pa so policisti na podlagi pisne odredbe pristojnega državnega organa dolžni opraviti privedbo osebe, o čemer se bomo opredelili v nadaljevanju.. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013) je določeno, da policisti poleg nalog, ki jih opravljajo po uradni dolžnosti, opravljajo tudi naloge na zahtevo drugih oseb, ki so za dajanje takih odredb upravičeni. Dejanje, ko policisti nudijo pomoč oziroma delujejo na podlagi upravičenega zahtevka drugega organa se imenuje policijska asistenca.. Pooblastilo za privedbo je dano policiji v skladu s 57. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013), s katerim policisti osebi začasno omejijo gibanje in jo privedejo v policijske prostore oziroma uradne prostore drugega organa, medtem ko določbe Zakona o kazenskem postopku (2013) pooblaščajo policijo za privedbo obdolženca.. 5.1 Pristojni organi za dajanje odredb policiji Policija poleg svojih nalog opravlja naloge tudi na podlagi tako imenovanih uradnih naročil oziroma odredb drugih organov, in sicer tistih, ki so z zakonom pooblaščeni, da takšne odredbe legitimno posredujejo policiji.. Po določbah 12. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) policija zagotavlja pomoč državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil, ko izvajajo javna pooblastila, v primeru, da le ti pri svojem delu naletijo na upiranje ali ogrožanje, oziroma ko to pri načrtovanju sovjih nalog utemeljeno pričakujejo.. 24.

Zakon o kazenskem postopku določa, da: »privedbo obdolženca lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu, ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, iz okoliščin pa je očitno, da se obdolženec vročitvi izmika po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.« (Zakon o kazenskem postopku, 194. člen, 2013). Po študiji Žaberla (2009) lahko pravno podlago, da sme policija zagotavljati pomoč drugim državnim organom oziroma osebam z javnim pooblastilom, na različnih področjih dela najdemo tudi v različnih pravnih aktih, in sicer v Zakonu o upravi, Zakonu o splošnem upravnem postopku, Zakonu o carinski službi, Zakonu o izvršbi in zavarovanju, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, Zakonu o davčni službi, Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o veterinarstvu, Zakonu o lokalni samoupravi, Zakonu o volitvah v državni zbor, Zakonu o varstvu kulturne dediščine, Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter celo v Uredbi o varstvu samoniklih gliv.. 5.2 Naloga policije ob dani odredbi pristojnega organa Po določbah zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) policija upravičencem zagotavlja pomoč na podlagi ustnega oziroma pisnega zahtevka. V primeru podaje ustnega zahtevka za pomoč, mora upravičenec posredovati policijski enoti, ki je nalogo izvedla zahtevek v pisni obliki najpozneje v roku 24 ur od ustnega zahtevka.. »V zahtevku morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je treba zagotoviti pomoč policistov, in zakonska podlaga za izvajanje nalog in pristojnosti, pri katerih je prišlo do upiranja ali ogrožanja, ali upravičenec to utemeljeno pričakuje.« (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2. odstavek 12. člena, 2013). 5.2.1 Izvedba naloge Policija je dolžna odrejeno nalogo pristojnega organa izvesti, razen v primerih, ko bi izvedba naloge pomenila kršitev zakona v smislu prekoračitve policijskih pooblastil.. Po določbah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) je za pripravo izvedbe načrtovanja asistence pomembno, da upravičenec policiji pisni zahtevek za asistenco pošlje najmanj sedem dni pred opravljanjem nalog. V omenjenem zahtevku morajo biti podani razlogi za asistenco in podatki, ki so potrebni za načrtovanje le te. 25.

Zaprosilo za asistenco je lahko v primerih nujnosti tudi ustno, vendar je potem potrebno, da upravičenec policiji pisni zahtevek pošlje naknadno, in sicer v roku 24 ur od ustnega zahtevka za asistenco. Policisti pred samo izvedbo asistence navzoče na kraju opozorijo, da bodo uporabljena policijska pooblastila, v primeru oviranja opravljanja nalog upravičenca, vendar policisti ne smejo sami opravljati nalog, ki so v pristojnosti upravičenca asistence.. Privedbo v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (2013) smejo policisti opraviti na podlagi naloga za privedbo. Brez naloga za privedbo smejo privedbo opraviti v primerih:. −. ko se oseba ne odzove vabljenju policije in svojega izostanka ne opraviči,. −. ko je bilo ugotavljanje identitete neuspešno in je potrebno izvesti identifikacijski postopek,. −. ko tujec, ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ali. −. v drugih primerih, ko je to potrebno za izvedbo drugega policijskega pooblastila ali na podlagi drugega zakona.. Postopek privedbe, ki ga določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) policiji nalaga, da osebi zoper katero je izdan nalog pristojnega organa, le tega tudi takoj, ko je to mogoče izročijo in ji ukažejo, da gre z njimi, saj bodo v nasprotnem primeru uporabljena prisilna sredstva.. Zakon o kazenskem postopku (2013) v primeru privedbe po določbah 194. člena določa, da le to izvrši policija. Pisna odredba mora obsegati podatke o obdolžencu, ki ga je potrebno privesti na sodišče, označbo kaznivega dejanja, ki ga je obdolžen, vzrok privedbe, kar mora biti potrjeno s pečatom sodišča in podpisom sodnika, ki odreja privedbo obdolženca. Policisti so v primeru izvajanja dolžni pisno odredbo izročiti obdolžencu in ga povabiti, da gre z njimi. V kolikor le ta sodelovanje s policijo odkloni, se ga privede s silo. Nadalje je za vojaške osebe, pripadnike policije ali straže zavoda določeno, da se odredba le teh odredi prek poveljstva oziroma predstojnika.. 26.

5.2.2 Odklonitev naloge Nalogo, ki mu je bila ukazana oziroma odrejena, lahko policist odkloni in mu je ni potrebno izvršiti le v primeru pravne pomanjkljivosti ukaza ali odredbe oziroma, če mu je bila posredovana s strani nepooblaščene osebe. Ob tem so policisti tudi pravno zavezani, da v zakonsko določenih primerih in pri uporabi določenih vrst prisilnih sredstev, teh ne uporabijo samoiniciativno, temveč morajo čakati na ustrezen ukaz oziroma odredbo neposrednega vodje ali za to pooblaščene osebe. (Žaberl, 2009). Nadalje Žaberl (2009) opisuje, da so policisti pravno zavezani, da zavrnejo določeno odredbo ali ukaz, in sicer v primerih, kjer bi z izvršitvijo danega ukaza oziroma odredbe storili kaznivo dejanje ali pa bi s tem povzročili večjo premoženjsko škodo. Policisti lahko odklonijo tudi izvršitev ukaza oziroma odredbe v primerih, ko bi bila njihova dejanja protipravna in bi povzročila škodo.. Vsaka odredba za privedbo je policiji dana že vnaprej, s čimer je omogočena priprava na izvedbo privedbe. Torej gre v teh primerih za načrtovano zadevo, kjer nadrejeni pri izdanem pisnem zahtevku preverijo zakonsko podlago za privedbo in če ga je dal pristojen organ za dajanje tovrstnih zahtevkov.. »Privedba sme trajati le nujno potreben čas. Ko policisti določajo čas začetka izvajanja privedbe, morajo upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo. Od začetka izvajanja privedbe do izročitve osebe pristojnemu organu ali uradni osebi ne sme preteči več kot šest ur, razen ob nepričakovanih izrednih dogodkih, kot so na primer nepričakovane vremenske razmere, prometne nesreče, tehnične okvare.« (6. odstavek 57. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, 2013). Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) o odklonitvi naloge v zvezi odredbe pristojnega organa govori le v sedmem odstavku 57. člena, da morajo policisti v primeru obstoja okoliščin, ki bi morebiti onemogočale izvedbo privedbe oziroma bi zahtevale njeno odložitev takoj obvestiti odredbodajalca.. 27.

6 Odredba predpostavljenega Policija je organizacija, ki temelji na hierarhični sestavi, kar pomeni, da so policisti vodeni s strani svojih predpostavljenih, njihovi predpostavljeni pa imajo spet svoje nadrejene. Najlažje je tovrstno hierarhično sestavo slikovno opisati kot »piramidno« vrsto vodenja, kjer so na dnu policisti, proti vrhu pa nadrejeni. Nadrejeni na policijskih enotah vsakodnevno skrbijo za zakonit in strokoven potek izvajanja nalog policistov.. Kot določajo pravila policije (2013), morajo vodje enot policije in drugi nadrejeni zagotavljati, da so policisti strokovno usposobljeni, prav tako morajo policistom zagotavljati strokovno pomoč ob njihov delu.. Nedvoumno je, da morajo policisti pri upoštevanju strokovnega usmerjanja in ukazovanja od svojih nadrejenih slediti praviloma načelu poslušnosti.. »S policijskega zornega kota so ob tem zanimiva tudi strokovna pravna vprašanja, ki se nanašajo na pooblaščenca za dajanje ukazov, na razmerja med podrejenimi in nadrejenimi, na zahtevano vsebino ukaza in nenazadnje tudi na generalno vprašanje o policijskem stilu vodenja.« (Žaberl, 2009: 294-295). 6.1 Nadrejeni Organizacija, ki temelji na hierarhični oziroma »piramidni« sestavi brez nadrejenih ne morejo obstajati, še posebej ne v policiji, kjer predpostavljeni poleg upravljanja policijskih enot v določenih primerih ukazujejo podrejenim na primer pri uporabi prisilnih sredstev proti množici ali obravnavi kompleksnejših zadev.. Po SSKJ-ju je vodja tisti kdor kaj vodi: biti, postati vodja; določiti vodjo; izbrati za vodjo; dober, preudaren.. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) pod izrazi določa: »Policijski vodja ali policijska vodja … je policist oziroma policistka, ki vodi enega ali več policistov pri opravljanju nalog policije ali tisti, ki je določen za vodenje konkretne policijske naloge.« (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 3. člen, 2013). 28.

»Policija opravlja svoje naloge na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Sedež policije je v Ljubljani. Organizacijsko jo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje.« (Policija, 2014). »Na območju posameznih policijskih uprav na območju v Republiki Sloveniji policijske uprave se za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave ustanovijo policijske postaje.. Policijsko postajo vodi komandir. Komandir policijske postaje vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.« (Policija, 2014). 6.1.1 Opredelitev vodenja Po Anželju (2001) pojmi kot so vodenje, poslovodenje, upravljanje, ravnanje in še drugi taki nimajo povsem jasne definicije. Njihova definicija je predvsem v tem, da jih razlikujemo glede na njihovo vsebino in da drugim dopovemo, kaj imamo trenutno v mislih.. »Vodenje se nanaša na ljudi, torej na to, kako jih usmerjati, motivirati, kako vplivati nanje, da bi zadane naloge čim bolje izvajali ter pri tem trošili čim manj energije in občutili čim več osebnega zadovoljstva. Namen vodenja je oblikovati vedenje posameznika, skupine pri doseganju delovnih, organizacijskih ciljev. V okviru vodenja pride velikokrat v poštev tudi svetovanje, informiranje, inštruiranje, ocenjevanje in razvoj sodelavcev. Pri tem so pomembni tudi ozračje, odnosi, kultura dela in samo vodenje v organizaciji.« (Anželj, 2001: 50). Anželj (2001) piše, da je potrebno sleherno organizirano skupnost ljudi oziroma organizacijo nenehno upravljati in voditi, ne glede na njeno formalno obliko, velikost ali družbeno-politično ureditev.. 29.

Šadl (2011) ugotavlja, da poznamo v policijski stroki različne oblike delovanja, in sicer glede na vrsto nalog, ki jih policisti opravljajo samostojno, do nalog, ki se opravljajo praviloma v parih, ko naloge policisti opravljajo v skupinah z več policisti skupaj ali celo v postrojih. Tako delovanje policije je značilno npr. za intervencijske skupine, za skupine znotraj oddelkov Posebne policijske enote ali Specialno policijsko enoto. V vseh zgoraj naštetih primerih, ko policijsko nalogo opravljata najmanj dva policista skupaj, mora biti eden izmed njiju določen za vodjo.. 6.1.2 Vodstveni proces »O vodenju bomo govorili torej le takrat, ko bo šlo za posebno razmerje med ljudmi in bo pri neposrednem stiku dejavnost enega neposredno uravnavala delo drugega.« (Anželj, 2001: 62). Anželj (2001) opozarja, da so prvine vodstvenega procesa tesno povezane z načeli vodenja in je iskanje prvin vodstvene dejavnosti gotovo izraz želja, za natančno spoznanje narave te dejavnosti ter da bi dobili nekakšno merilo za ugotavljanje, kdaj imamo opraviti z vodenjem.. Pravila policije (2013) predpisujejo, da vodje policijskih enot v procesu vodenja načrtujejo, organizirajo, odrejajo, usmerjajo in nadzorujejo delo v policijskih enotah, ki jih vodijo ter odločajo o zadevah s svojega delovnega področja.. 6.2 Načela vodstvene dejavnosti »Tudi upravljanje in vodenje kot neizbežna dejavnost vsake organizacije ima svoja načela, ki se zlasti nanašajo na vodenje kot zahtevno, odgovorno in zapleteno dejavnost tistih, ki vodijo. Načelo (princip) v svojem bistvu pomeni neko vodilo, smernico, usmeritev, temelj za obstoj, delovanje in razvoj neke dejavnosti in tudi posamezne organizacije.« (Anželj, 2001: 67). Anželj (2001) zagovarja, da ko so enkrat načela vodstvene dejavnosti politično, strokovno in organizacijsko sprejeta, jih je treba dosledno upoštevati. Izjemoma se sme od načel odstopati, vendar je potrebno v teh primerih natančno presoditi o morebitnih posledicah in odgovornosti.. 30.

Oblikovanje, utrditev in uporaba načel vodenja je po Anželju (2001) tesno povezana z določenim sistemom vodenja, kar pomeni, da se načela vodstvene dejavnosti navadno spreminjajo le na podlagi revolucionarnih sprememb političnega in ekonomskega sistema v državi.. 6.2.1 Načrtovanje »Načrtovanje dela v policiji poteka na podlagi Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije , temeljnih usmeritev za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije ter letnih in posamičnih usmeritev, ki jih predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, pa tudi na podlagi mednarodnih obveznosti, drugih resolucij, ocen ogroženosti in analiz, varnostnih, javnofinančnih in drugih okoliščin ter drugih aktov, ki so podlaga za delo policije.. Policija pripravlja svoj dolgoročni razvojni program, srednjeročni načrt razvoja in dela, občasne načrte dela (letni načrt dela policije, letni in mesečni načrti dela policijskih enot), strategija za posamezna delovna področja in druge akte.« (Pravila policije, 31. člen, 2013). Anželj (2001) o načelu načrtovanja piše, da če si ustvarimo mnenje poteka dogodkov je potrebno, da tudi svojo dejavnost prilagodimo predvidenemu razvoju, torej da naše ravnanje načrtujemo vnaprej.. Da bo načrtovanje uspešno in bo sledilo zadanim ciljem Anželj (2001) poudarja, da moramo ob tem imeti jasno zadane cilje, nujno je potrebno izločiti vse tisto, kar bi nam oteževalo delo, saj mora biti le to opravljeno s čim manj dejanji in s kar najmanj truda. V najbolj možnem obsegu moramo uporabljati določene standarde, ob načrtovanju moramo biti prilagodljivi spremembam v okolju izven in v organizaciji, ki jo vodimo. Nenazadnje pa morajo biti segmenti načrtovanja medsebojno usklajeni in uravnovešeni ter uporabljena vsa že razpoložljiva sredstva, saj ne moremo za vsako akcijo pripravljati novih sredstev oziroma dobiti novih delavcev.. 6.2.2 Organiziranje »Ta izraz je potrebno razumeti v funkcionalnem smislu, torej kot določeno delavnost in ga razlikovati od organizacije, ki je bodisi neka družbena skupnost (občina, podjetje, zavod) ali pa sistem organov. (Anželj, 2001: 69) 31.

Kot je že zapisano v diplomski nalogi, policijske enote vodijo komandirji, ki tudi organizirajo potek dela na sami enoti.. Ob tem Anželj (2001) piše, da se z organiziranjem najprej določa dejavnost oziroma opravila potrebna za izvedbo določene naloge oziroma dosega nekega cilja, nakar se te dejavnosti razporejajo v skupine, ki se lahko dodelijo posameznikom.. 6.2.3 Koordiniranje Anželj (2001) pravi, da s koordinacijo najkrajše označimo vodilnega delavca, ki pomeni združevanje, povezovanje in usklajevanje celotnega delovanja in skrb, da delo poteka v pravilnih medsebojnih razmerjih.. »Čim se več ljudi poveže, da bi z združenimi močmi dosegli kak cilj in je opravljena delitev dela, je treba zagotoviti enotnost akcije in to, da bo delitev dela zanesljivo delovala. Razumljivo je, da se postavljajo toliko večje zahteve po koordinaciji, kolikor večja je raznolikost oziroma organizacija sama in čim širša je akcija.« (Anželj, 2001: 70). 6.2.4 Ukazovanje in delegiranje Po SSKJ-ju8 je ukàz izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje.. Po Žaberlu (2008) lahko pod pojmom »ukaz« razumemo vsako pisno ali ustno zahtevo izdano s strani nadrejenega, ki ima namen, da podrejeni policijski uslužbenec izvrši ali opusti izvršitev določene policijske naloge ali aktivnosti.. Anželj (2001) ugotavlja, da ima vodilni delavec v organizaciji pravico, da daje naloge svojim podrejenim. Zadane naloge so posebna oblika konkretnih in individualnih norm. Z razdeljevanjem nalog oziroma ukazovanjem je nuja po zagotavljanju, da bodo vsi podrejeni v neki organizaciji, glede na delitev dela, izvedli vsa zadana opravila, s čimer bodo doseženi zastavljeni cilji organizacije.. 8. Slovar slovenskega knjižnega jezika 32.

»Pri vodenju je pogost pojav, da se nekje nabere preveč dela za enega samega človeka. Če noče, da bi da delo zadušilo, mora del svoje oblasti prenesti na druge, mora delegirati. Objektivno gledano, je izmikanje delegiranju nevarno, ker lahko povzroči polom, ne glede na to, ali so vzroki za to razumljivi oz. opravičljivi ali ne (slabe izkušnje, slaba kadrovska sestava, egocentričnost, mnenje, da delo ne bo dobro opravljeno). Delegiranje bo mnogo lažje, če bomo že prej vzbujali željo po odgovornosti in delali tudi kot pedagogi.« (Anželj, 2001: 71 in 72). »Glede na dejstvo, da je policija hierarhično organizirana ustanova, je ukazovanje sestavni del policijske organizacije. Vendar je v normalnih okoliščinah, kjer so naloge vsem dobro poznane in so jih sodelujoči tudi pripravljeni izvrševati, mogoče kot ukazovanje boljši termin dodeljevanje nalog. Pri tem se naj se določena naloga razloži vsem sodelujočim na način, zakaj jo je potrebno izvršiti. Prav tako jim je potrebno povedati, na kakšen način naj bi se naloga izvedla in pri tem prisluhniti tudi mnenjem sodelujočih. Samo »ukazovanje« pa naj bi prišlo do izraza v tistem trenutku, ko bi bila izvedba naloge in dosega cilja vprašljiva zaradi razhajajočih se mnenj posameznikov in kadar se ne najde skupni dogovor. Je pa v določenih primerih »ukazovanje« nujno, kadar se mora naloga izvršiti takoj ali pa se na drug »bolj demokratičen način« do želenega cilja ne more priti.« (Obštetar, 2010: 17). »Seveda pa vsako naročilo, predlog ali željo določene nadrejene osebe ne moremo enačiti z ukazom oziroma odredbo. Odredba ali ukaz bi morala vsebovati najmanj naslednje elemente (Žaberl, 2008: 126):. −. izdati ga mora za to pooblaščena oseba,. −. izdan mora biti v predpisani obliki,. −. nanašati se mora na izvajanje policijske naloge,. −. imeti mora zakonito osnovo.. 6.3 Podrejeni Še najboljši vodja pa rabi motivirane in dobro strokovno usposobljene podrejene, s katerimi bo lahko učinkovito in celovito dosegal zastavljene cilje organizacije.. Anželj (2001) poudarja, da je pomembno, da se med podrejenimi pri njihovem delu v organizaciji razvija občutek pripadnosti določeni skupini. Ta občutek je potrebno kar 33.

najbolj krepiti, da bodo podrejeni zavestno sodelovali pri uresničevanju skupnega cilja organizacije.. Pri tem je zahteva po Anželju (2001), da se na vsako mesto v organizaciji postavi kar najprimernejšega človeka, od katerega se lahko na omenjenem delovnem mestu pričakuje največ koristi. Brez prizadevanja, da so podrejeni pri svojem delu motivirani, pa nadrejeni ne more pričakovati uspehov organizacije. Isto kot motivacija, pa so v organizaciji pomembna tudi določila glede kaznovanja kršilcev norm. Brez določene discipline ni mogoče doseči sožitja, zato mora nadrejeni v kolektivu ustvariti pozitiven odnos do spoštovanja norm.. 6.4 Odrejanje nalog »Nadrejeni odrejajo naloge uslužbencem policije neposredno ustno, pisno, z navodili in dodelitvijo zadev v reševanje, po komunikacijskih sredstvih ali posredno po drugih policistih.« (Pravila policije, 1. odstavek 39. člena, 2013). Pravila policije (2013) določajo, da morajo biti odrejene naloge pravočasne in razumljive, medtem ko jih morajo uslužbenci opraviti v roku. Če naloga do določenega roka ne bo realizirana, morajo podrejeni uslužbenci o tem s predlogom določitve novega roka pravočasno obvestili svojega nadrejenega, ki bo določil nov rok.. Posebej hierarhična oblika vodenja v policiji se izraža, ko je sklicana posebna enota policije (PPE)9, ki jo sestavlja točno določena skupina posebej izurjenih policistov, ki sicer opravljajo naloge na policijskih postajah, posebej pa so na podlagi odredbe generalnega direktorja policijske oziroma direktorja policijske uprave sklicani takrat, kadar je za učinkovito, hitro in uspešno izvedbo nalog potrebno usklajeno delovanje večjega števila policistov.. Taktika delovanja posebne policijske enote (2009) določa, da v času, ko je na primer zaradi športne prireditve sklican PPE, praviloma celotno varovanje vodi vodstvo varovanja, katerega član je tudi poveljnik ali pomočnik poveljnika PPE posamezne 9. Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote (29. člen, Zakon o organiziranosti in delu v policiji). 34.

policijske uprave (ali PPE generalne policijske uprave). V tem primeru vodstvo varovanja javne prireditve sprejema vse odločitve in odreja vse naloge ter ukrepanje policistov PPE (npr. prijetje kršitelja, praznjenje dela tribune, intervencijo in prijetje več kršiteljev ipd.). Poveljnik PPE nato v skladu s taktiko delovanja PPE izvede postopek oziroma ukaže starešinam PPE način izvedbe naloge.. Po Šadlu (2011) je za uporabo določene hujše vrste prisilnih sredstev, ki se uporabljajo predvsem pri množičnejših kršitvah reda, z zakonom predpisana predhodna odredba za to pooblaščene osebe. Le generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave, lahko odredijo uporabo plinskih sredstev, bombe z zvočnim, dimnim in svetlobnim učinkom in gumijastih izstrelkov ter uporabo vodnega curka, konjenice in posebnih motornih vozil. Uporaba teh vrst najhujših prisilnih sredstev brez predhodno izdane odredbe pristojne osebe, bi bila nezakonita.. »Uporaba prisilnih sredstev proti množici zahteva specifično obravnavo, saj se pri tem sama prisila v nekem trenutku izvaja proti večjemu številu ljudi, posledice pa so ob tem obširnejše, kot pri uporabi prisilnih sredstev zoper posameznika. Pri uporabi prisilnih sredstev mora represiven državni organ s policijsko uporabo sile delovati zakonito, strokovno, humano in profesionalno.« (Berglez, Krope in Žaberl, 2011: 2). »Prisilna. sredstva. je. policistom. pripadnikom. posebne. policijske. enote. ob. interveniranju dovoljeno uporabiti samo po ukazu policijskega vodje, ki pri odločitvi strogo upošteva načela, kar se kaže predvsem v stopnjevanju uporabe policijskih pooblastil. (Berglez, 2011: 13). 6.5 Kazensko pravne posledice neupoštevanja ukaza Šadl (2011) ugotavlja, da če bo policist zavrnil izvršitev zaukazane oziroma odrejene mu zakonite nalog je samoumevno, da bo moral za to disciplinsko odgovarjati.. »Policist z uporabo prisilnih sredstev nujno poseže v določene človekove svoboščine in pravice. Ti posegi so sicer različno intenzivni, odvisni od vrste uporabljenega sredstva in od eventualne posledice, ki nastane z uporabo prisilnega sredstva. Nesporno je, da policist z uporabo prisilnega sredstva poseže v neko vrednoto oziroma dobrino, ki je zaradi svoje pomembnosti povečini tudi kazenskopravno 35.

varovana, bodisi kot napad na življenje ali telo bodisi kot poseg v nekatere druge človekove pravice.« (Žaberl, 2009: 282 in 283). Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) v 5. členu določa, da policisti opravljajo svoje naloge ali uporabljajo policijska pooblastila po uradni dolžnosti, po odredbi policijskega vodje in po nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega organa, ki ga za to pooblašča poseben zakon. Ob tem mora biti vsaka odredba in nalog za izvedbo policijske naloge policistu dana na podlagi zakona, mora biti razumljiva in določna.. Po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013) je eksplicitno določeno, da mora policist odkloniti izvedbo odredbe ali naloge, če bi bilo očitno, da bi s tem storil kaznivo ravnanje. Navedena določba policiste zavezuje, da odklonijo izvedbo določene odredbe ali naloge, če bi policist ocenil, da bi s tem storil prekršek oziroma kaznivo dejanje, kar do sedaj zakonsko ni bilo urejeno.10. Ob tem Žaberl zaključuje »da zakonit policijski ukaz ali odredba sicer izključujeta protipravnost izvršenega dejanja, vendar v svojem bistvu zgolj za tistega, ki izvršitev ali opustitev takšnega dejanja ukaže oziroma odredi. Slovenski policijski predpisi ne določajo dolžnosti slepega izvrševanja ukaza nadrejenega, ki bi bilo poplačano s pravno dobroto zakonsko vnaprej formulirane izključitve protipravnosti izvršenega ukaza ali vnaprej priznane pravne zmote kot podlage za izključitev kazenske odgovornosti izvrševalca ukaza, kot to do določene mere velja za vojaške osebe.« (Žaberl, 2009: 306). »Protipravnost policistovega ravnanja, ki mu je bilo zaukazano ali odrejeno, bomo izključevali drugače. Namreč, izključitev protipravnosti policistovega dejanja ni avtomatsko v ukazu nadrejenega in v spoštovanju načela poslušnosti, temveč izhaja iz njegove osnovne zakonitosti izvedbe posamezne policijske aktivnosti.« (Šadl, 2011: 32). 10. Po Žaberlu (2008) slovenska policijska zakonodaja pred sprejetjem Zakona o nalogah in pooblastilih policije ni posebej obravnavala problematike glede izvajanja nalog oziroma pooblastil na podlagi ukaza nadrejenega ter predvsem odklonitve izvedbe odredbe ali naloge. Ugotovljeno je bilo, da je navedeno problematiko obravnaval le Zakon o javnih uslužbencih (2007), ki je veljal generalno za vse javne uslužbence in tudi edini za policiste. 36.

Šadl (2011) piše, da bo moral policist še pred tem, ko mu bo določena naloga zaukazana presoditi ali bo z njeno izvršitvijo storil kaznivo ravnanje in s tem morda večjo materialno škodo oziroma kakšno drugo hujšo posledico. Če bo policist presodil, da ima zaukazana naloga pravno podlago, jo bo tudi izvršil. V nasprotnem primeru mora takšno nalogo odkloniti.. »Ko bo policist odklonil izvršitev ukaza ali odredbe svojega nadrejenega oz. tistega policijskega vodje, pod katerim vodstvom izvršuje pooblastila, s katerim mu je zaukazana oz. odrejena storitev kaznivega dejanja, bo nujno oproščen morebitne odgovornosti za zavrnitev takega ukaza. Določbe glede tega so jasne in policistu ne dovoljujejo arbitrarnosti ampak mu absolutno nalagajo dolžnost neizvršitve oziroma odklonitev takšnega ukaza oziroma odredbe.« (Šadl, 2011: 35). 37.

7 Ukaz in zavrnitev ukaza vojaške osebe Z zakonom o službi v slovenski vojski (2007) so določena načela opravljanja vojaške službe, način izvajanja nalog slovenske vojske, temeljni odnosi pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pripadnikov slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe in celostna skrb za pripadnike slovenske vojske.. Pravila službe v slovenski vojski (2009) pa določajo pravice in dolžnosti, pravila ravnanja in obnašanja med opravljanjem vojaške službe, medsebojne odnose, red v vojaških objektih pripadnikov slovenske vojske. Obenem pravila službe v slovenski vojski opisujejo uporabo pojma »ukaz«, ki vključuje uporabo vseh aktov poveljevanja.. Naloge Slovenske vojske so (Zakon o obrambi, 37. člen, 2004):. −. Izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;. −. zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;. −. ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;. −. ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;. −. izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.. V nasprotju s podrejenimi v policiji morajo podrejeni v vojski brezkompromisno upoštevati dane ukaze svojih predpostavljenih. Šadl (2011) ugotavlja, da vprašanje ali ukaz nadrejenega v vojski izključuje protipravnost podrejenega, kar se prvenstveno postavlja pri vojaških kaznivih dejanjih. Temeljna predpostavka vsake vojske je izvrševanje ukazov, zato je nemogoče podrejenim dati pravico, da preverjajo ukaze svojih predpostavljenih. Seveda pa to pravilo ni popolnoma brez omejitev, saj bi potem obstajala nevarnost izključitve protipravnosti vseh vojnih hudodelstev, ki bi bile storjene po ukazih predpostavljenih.. 38.

7.1 Vojaška oseba Zakon o obrambi (2004) med pojmi določa, da je vojaška oseba oseba, ki opravlja vojaško službo.. »Kdor opravlja vojaško službo je vojaška oseba in je podrejen vojaški disciplini.« (Zakon o obrambi, 1. odstavek 48. člena, 2004). V vojski, ki je prav tako kot policija grajena na hierarhični strukturi vodenja je natančno določeno kdo je tisti, ki daje ukaze in tisti, ki jih mora izpolnjevati. V pravilih službe v slovenski vojski (2009) je določeno, da so vojaške osebe vojaki, podčastniki, častniki, generali in admirali ter vojaški uslužbenci.. 7.2 Temeljna načela ravnanja in obnašanja »Temeljna skupna vrednota pripadnikov Slovenske vojske je domoljubje. Domoljubje je zavest o pripadnosti domovini Republiki Sloveniji in nesebično izpolnjevanje dolžnosti pri uresničevanju ciljev in interesov pri zagotavljanju obrambe ter varnosti Republike Slovenije. Slovenska vojska razvija naslednje vojaške vrednote (Pravila službe v slovenski vojski, 2009):. −. čast,. −. pogum,. −. lojalnost,. −. tovarištvo,. −. predanost.. »Podrejene vojaške osebe opravljajo vojaško službo v skladu s predpisi, pravili službe ter akti poveljevanja. Nadrejenemu predlagajo pobude za boljše delo. Nadrejeni je dolžan odgovoriti na prejeto pobudo. Nadrejeni, ki prejme pobudo in jo oceni za utemeljeno, pa zanjo ni pristojen, jo posreduje višjemu nadrejenemu. Nadrejeni in podrejeni si medsebojno izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Opustijo vse, kar bi slabilo povezanost vojaških oseb v vojaškem kolektivu. Še posebej varujejo zasebnost, dostojanstvo in enakopravnost podrejenih.« (Pravila službe v slovenski vojski, 2009). 39.