Učinkovita uporaba vizualnih učil pri pouku geografije v osnovni šoli

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2013. MAGDALENA SKUK.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. UČINKOVITA UPORABA VIZUALNIH UČIL PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI. Študijski program: Geografija – D Slovenski jezik in književnost – D. Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc. LJUBLJANA, 2013. MAGDALENA SKUK.

ZAHVALA. Hvala mentorici izr. prof. dr. Tatjani Resnik Planinc za strokovno pomoč, nasvete in predloge pri izdelavi diplomskega dela. Hvala učiteljem geografije Tomažu Božiču Nosanu, Nini Farič, Tanji Plohl, Anji Turk in Tanji Vojska za pomoč in sodelovanje pri organizaciji učnih ur za potrebe diplomskega dela. Hvala možu Urošu za vso podporo, ki si mi jo dajal med pisanjem diplomskega dela in mi tako pomagal narediti korak naprej v življenju. Hvala staršem, Mariji in Marjanu, sestri Mojci in njenemu možu Boštjanu, ker ste verjeli vame in mi dajali vzpodbudo za pisanje diplomskega dela.. Hvala sorodnikom in prijateljem za pozitivno motivacijo med pisanjem diplomskega dela.. 2.

IZJAVA. Spodaj podpisana Magdalena Skuk izjavljam, da je diplomsko delo Učinkovita uporaba vizualnih učil pri pouku geografije v osnovni šoli v celoti moje avtorsko delo. Magdalena Skuk. 3.

UČINKOVITA UPORABA VIZUALNIH UČIL PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI Izvleček Diplomsko delo Učinkovita uporaba vizualnih učil pri pouku geografije v osnovni šoli predstavlja uporabo vizualnih učil pri pouku geografije v različnih razredih predmetne stopnje na osnovni šoli. Učilo je predmet, ob katerem dobiva učenec znanje neposredno. V njegovem razvoju je pomembnih zlasti pet mejnikov: izum tiska, izum fotografije, izum radia, izum filma in televizije in izum učnih strojev ter računalnikov. Učni tipi kažejo na razmeroma trajne posebnosti učenca v tem, kako si najlažje zapomni novo snov. Poznamo tri različne učne tipe: vizualni, avditivni in kinestetični. V empiričnem delu smo izvajali raziskavo na petih različnih šolah v Sloveniji. Zanimalo nas je, ali uporaba vizualnih učil pri pouku geografije vpliva na boljše usvajanje učne snovi pri učencih. To smo ugotavljali z dvema različnima pristopoma k pouku – pri eni uri geografije smo uporabljali kar največje možno število vizualnih učil, pri drugi uri pa smo snov podajali brez uporabe vizualnih učil. Novo usvojeno snov smo preverili s kratkim učnim listom na koncu ure. Rezultati so pokazali, da so učenci, ki so sodelovali v učni uri z uporabo vizualnih učil, boljše odgovarjali na vprašanja kot pa učenci, ki vizualna učila niso bili deležni. Iz tega lahko sklepamo, da uporaba vizualnih učil pozitivno vpliva na usvojitev nove učne snovi. Ključne besede: pouk, osnovna šola, učni tip, vizualna učila, učni list.. EFFECTIVE USE OF VISUAL TEACHING IN GEOGRAPHY LESSONS IN PRIMARY SCHOOL Abstract Thesis Effective use of visual teaching aids in geography lessons in elementary school represents the use of visual teaching aids in geography lessons in a variety of lower classes in an elementary school. With learning aids student receives knowledge directly. For their development there are five important milestones: the invention of the press, the invention of photography, the invention of radio, motion picture and television invention and the invention of teaching machines and computers. Learning styles show a relatively constant specialty of a learner in what helps him to remember new material. In that case, there are three different types of learning: visual, auditory and kinesthetic. In the empirical part, we carried out a survey in five different schools in Slovenia. We were interested in whether the use of visual teaching aids in geography lessons resulted in better acquiring of learning materials at pupils. This was observed using two different approaches of teaching – at one class of geography lesson we have used a maximum number of visual teaching aids possible, at another, we have presented the teaching theme without the use of visual teaching aids. The acquired new substance was tested with a short worksheet at the end of the hour. The results showed, that when we used visual teaching aids the pupils better answered questions, than pupils at whom visual teaching aids were not used. From this we can conclude, that the use of visual teaching aids has a positive impact on the adoption of new learning materials. Keywords: teaching, elementary school, learning style, visual teaching aids, worksheet.. 4.

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 7. A.. TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 8. 2. UČNI TIPI ........................................................................................................................ 8. 3. 2.1. VIZUALNI UČNI TIP ................................................................................................ 8. 2.2. AVDITIVNI UČNI TIP ............................................................................................... 8. 2.3. KINESTETIČNI UČNI TIP ........................................................................................ 9. UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI .................................................................................. 9 3.1. UČNI PRIPOMOČKI .................................................................................................. 9. 3.2. UČILA ......................................................................................................................... 9. 3.2.1 4. Učila v preteklosti .............................................................................................. 10. SODOBNA IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA ................................................... 12 4.1. VIZUALNA UČILA PRI POUKU GEOGRAFIJE .................................................. 14. 4.1.1. Slike .................................................................................................................... 15. 4.1.2. Učbenik .............................................................................................................. 18. 4.1.3. Interaktivna tabla ................................................................................................ 19. 4.1.4. Film .................................................................................................................... 20. 4.1.5. Besedilo .............................................................................................................. 23. 4.1.6. Modeli ................................................................................................................ 23. 4.1.7. Globus ................................................................................................................ 24. 4.1.8. Atlas ................................................................................................................... 25. 4.1.9. Vzročni profili .................................................................................................... 26. 4.1.10 Blok diagrami ..................................................................................................... 26 4.1.11 Plakat .................................................................................................................. 26 5. 6. RAZISKAVA .................................................................................................................. 28 5.1. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ............................................................................. 28. 5.2. HIPOTEZE ................................................................................................................ 29. OSNOVNE ŠOLE .......................................................................................................... 29 6.1. OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA ....................... 29. 6.1.1 Učna priprava št. 1 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika .................................................................................... 30 6.1.2 Učna priprava št. 2 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika ................................................................................................ 36 6.1.3. Preverjanje znanja .............................................................................................. 44. 6.1.4. Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 44. 6.2. OSNOVNA ŠOLA SOSTRO .................................................................................... 45. 6.2.1. Učna priprava št. 3 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro46 5.

6.2.2 Učna priprava št. 4 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro.... ............................................................................................................................ 53 6.2.3. Preverjanje znanja .............................................................................................. 58. 6.2.4. Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 58. 6.3. OSNOVNA ŠOLA MAJDE VRHOVNIK ................................................................ 59. 6.3.1 Učna priprava št. 5 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik........................................................................................................................... 60 6.3.2 Učna priprava št. 6 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik ............................................................................................................... 67 6.3.3. Preverjanje znanja .............................................................................................. 72. 6.3.4. Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 73. 6.4. OSNOVNA ŠOLA NOTRANJSKI ODRED CERKNICA ...................................... 74. 6.4.1 Učna priprava št. 7 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica................................................................................................ 74 6.4.2 Učna priprava št. 8 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica................................................................................................ 82 6.4.3. Preverjanje znanja .............................................................................................. 89. 6.4.4. Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 90. 6.5. OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA .................................. 91. 6.5.1 Učna priprava št. 9 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ........................................................................................................... 91 6.5.2 Učna priprava št. 10 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ............................................................................................... 103. 7. 6.5.3. Preverjanje znanja ............................................................................................ 113. 6.5.4. Deleži pravilnih odgovorov učencev ................................................................ 113. REZULTATI RAZISKAVE........................................................................................ 115 7.1. IZBOR VPRAŠANJ ZA POTRDITEV/ZAVRNITEV HIPOTEZ ......................... 115. 7.2. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ .......................................................... 117. 8. ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 118. 9. SUMMARY................................................................................................................... 119. 10. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 120. 11. SEZNAM PREGLEDNIC, SLIK................................................................................ 123 11.1 SEZNAM PREGLEDNIC ....................................................................................... 123. 11.2 SEZNAM SLIK ....................................................................................................... 123 12. SEZNAM PRILOG ...................................................................................................... 123. 6.

1. UVOD. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali večja uporaba vizualnih učil pripomore k boljšemu in globljemu razumevanju učne snovi pri učencih. Zanimala nas bo tudi pridobitev znanja učenca ob uporabi vizualnih učil in pridobitev znanja učenca brez vizualnih učil, torej le ob frontalni razlagi. Poleg boljšega in globljega razumevanja snovi nas bo v diplomskem delu zanimalo tudi, ali je učencem ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva kot ura brez uporabe teh ter ali je razlaga abstraktnih pojmov lažja ob uporabi vizualnih učil kot brez njih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo podali splošen oris dosedanjih dognanj na področju raziskav učnih tipov in uporabe vizualnih učil. Iz dosedanjih šolskih izkušenj ugotavljamo, da je uporaba vizualnih učil pri večini učiteljev dobrodošel in zaželen način podajanja nove snovi, saj lahko učitelji tako naredijo učno uro bolj pestro in zanimivo. Največkrat je njihova uporaba podkrepljena s frontalno razlago in komentarjem. V empiričnem delu bomo uporabo vizualnih učil testirali pri konkretni geografski učni snovi. Temeljil bo na raziskavi, ki bo izvedena na večjem številu učencev v različnih osnovnih šolah. Izvedli smo dve učni uri geografije – učno uro z uporabo največjega možnega števila vizualnih učil ter učno uro brez uporabe vizualnih učil. Pri učni uri brez uporabe vizualnih učil so učenci lahko uporabljali le zemljevide, saj so ti osnovno učilo pri pouku geografije. Glede na to, da je vizualni zaznavni tip zelo razširjen, bi morala biti tudi učna ura z uporabo vizualnih učil bolje in učinkoviteje izpeljana kot učna ura brez uporabe teh. Po končani učni uri so učenci rešili učni list, v katerem so odgovorili na vprašanja in ocenili izvedbo učne ure. Tako smo dobili rezultate, pri kateri uri so si učenci zapomnili več nove snovi in katera ura jim je bila bolj zanimiva. Delo bo temeljilo na študiju literature in virov, prav tako pa tudi na praktični izvedbi učne ure pri pouku geografije ob uporabi različne količine vizualnih učil.. 7.

A. TEORETIČNI DEL. 2. UČNI TIPI. Šolska psihologija loči med različnimi učnimi tipi. Fleming (2013) razloži učne stile v povezavi z načinom učenčeve zapomnitve nove učne snovi – nekateri učenci si najbolj zapomnijo stvari, ki jih lahko vidijo, drugi si lažje zapomnijo stvari, ki jih slišijo, medtem ko si nekateri učenci najbolj zapomnijo stvari, ki so jih sami preizkusili. Tako poznamo tri različne učne tipe: vizualni, avditivni in kinestetični. Povsem »čisti« učni tip ne obstaja, saj vsak uporablja kombinacijo učnih tipov. Pomembno je, da ugotovimo, kateri učni tip pri učencu prevladuje.. 2.1. VIZUALNI UČNI TIP. Učenci, pri katerih prevladuje vizualni učni tip, večino informacij zaznavajo preko vida in si bolje zapomnijo, če nove informacije vidijo. Uporabljajo različne barve, slike, preglednice, prosojnice, njihovi zapiski pa so urejeni. Ob snovi si rišejo skice. Učenci, pri katerih prevladuje vizualni učni tip, so dobri v črkovanju, za učenje potrebujejo tih in miren prostor in imajo radi barve. Določeno snov vidijo v podobah. Učenci si informacije oblikujejo v miselni vzorec (Fleming, 2013). Težko si zapomnijo ustna navodila (Kragelj, 2013).. 2.2. AVDITIVNI UČNI TIP. Fleming (2013) trdi, da učenci, pri katerih prevladuje avditivni učni tip, informacije najbolje sprejemajo s slušnim zaznavanjem. Pozorni so na zvoke okrog sebe, na barvo glasu. Največkrat se učijo tako, da si snov berejo na glas, razlago pa poslušajo pozorno in z zanimanjem. Pomnjenje in razumevanje snovi je še boljše, če se o njej pogovarjajo z drugimi ali jim jo razlagajo. Namesto, da snov poslušajo, je zanje bolje, da si jo posnamejo in potem večkrat poslušajo. Učenci so težko dalj časa tiho, radi berejo, ni jih strah nastopanja v razredu, dobro razlagajo znane informacije ter so uspešni v delu po skupinah. Dejstva ponavljajo z zaprtimi očmi in za boljše pomnjenje uporabljajo videoposnetke.. 8.

2.3. KINESTETIČNI UČNI TIP. Učenci, pri katerih prevladuje kinestetični učni tip, so tisti učenci, ki se med učenjem veliko gibajo in si več zapomnijo med hojo (Kragelj, 2013). Fleming (2013) trdi, da so to tisti učenci, ki se učijo z gibanjem, dotikanjem in doživljanjem stvari ter skozi notranje občutke. Tok misli in razmišljanj naj se ujema s fizičnim gibanjem, zato se med učenjem sprehajajo oziroma premikajo. Najbolj se učijo z neposrednim pristopom ter aktivnim raziskovanjem. Taki učenci ne morejo dolgo sedeti pri miru, niso dobri v črkovanju, imajo radi igre vlog ter so nemirni med poslušanjem v razredu. Med učenjem poslušajo glasbo ter imajo veliko odmorov. Radi se učijo z drugimi učenci. Za lažje pomnjenje uporabljajo močne barve, prostor, v katerem se učijo, pa je polepljen z raznimi slikami.. 3. UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI. Andoljšek (1973, str. 129) je že pred 40. leti trdil, da si učni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z učnimi oblikami in učnimi metodami. Njegova trditev je aktualna še danes. Zelo pomembno vlogo imajo poleg učnih oblik in učnih metod v učnem procesu učila in učni pripomočki.. 3.1. UČNI PRIPOMOČKI. Že leta 1981 je Podhostnik (str. 198–199) učne pripomočke definiral kot tista učna sredstva, ki le posredno pomagajo pri dajanju oz. pridobivanju informacij (tabla, krede, flanelograf, grafoskop, diaprojektor, sistem responderjev, kino projektor itd.) in jih uporablja učitelj, določene pa lahko samostojno uporabljajo tudi učenci. Učni pripomočki lahko tudi spremenijo svojo funkcijo. Če npr. pri kemiji učenci proučujejo mikroskop, postane mikroskop učilo.. 3.2. UČILA. Učila so predmeti, ob katerih dobiva učenec znanje neposredno. To so učbeniki, slike, globus, modeli površja itd. Prakash (2012) pravi, da imajo učila glavno vlogo v procesu poučevanja. Delujejo kot podpora učitelju in učencu pri pridobivanju znanja iz učnega načrta. So učna. 9.

orodja, s katerimi učitelj nadomesti oziroma nadgradi verbalno razlago. Razdeli jih v različne skupine glede na njihovo funkcijo in uporabo. 3.2.1 Učila v preteklosti Andoljšek (1973, str. 129) je trdil, da se učila razvijajo s poukom, razvojem tehnike in tehnologije. Posledica tega je bila, da so bila v preteklosti pri pouku uporabljena drugačna vizualna učila kot pa jih uporabljamo danes. V nadaljevanju so predstavljena nekatera učila, ki so se uporabljala v preteklosti, v sedanjosti pa so jih zamenjala bolj moderna in izpopolnjena učila. Diapozitivi so na filmski trak posnete slike, ki so zaradi lažjega vdevanja v projektorjevo vodilo uokvirjene. Diafilm so v film združene slike za projiciranje. Didaktična prednost diapozitivov je bila v tem, da jih je učitelj lahko razvrščal tako, kakor je zahtevala učna snov. Pomembni so bili takrat, kadar naj bi učenci dalj časa natančneje opazovali določene slike, še posebej pa takrat, kadar je moral učitelj poudariti postopnost in zaporednost dogodkov in procesov. Pred projiciranjem je moral učitelj diapozitive in diafilm pregledati, premisliti, na kaj bo opozoril učence pri opazovanju, v katerem delu učne ure bo projiciral in kako bo vključil rezultat v učno snov (Andoljšek, 1973, str. 132–133).. Flanelograf je napet kos flanele, na katerega se nalepljajo ali pritrjajo aplikacije (SSKJ, 2013). Radio je imel kot učilo določene prednosti: omogočal je neposreden prenos iz najbolj oddaljenih krajev; govor, ki ga je spremljala glasba, je lahko sicer učence motila, navadno pa je vzbujala globlja čustvena doživetja; prek radia so učenci slišali govor znamenitih osebnosti; šolski radijski program je lahko poslušalo več šol. Radio je bil uporaben pri pouku materinščine, tujih jezikov, glasbe, zemljepisa (potopisi, reportaže), zgodovine (drame, igre) in drugod. Radijske oddaje so združevale govor, glasbo in tako imenovano zvočno kuliso (šumi, posnemanje naravnih glasov). Šolske radijske oddaje so morale imeti kvalitetne programe. Na poslušanje oddaje je moral učitelj učence pripraviti in oddajo vključiti v učno snov (Andoljšek, 1973, str. 134–135).. 10.

Prosojnice so na prozornem materialu s slikami ali besedilom podane informacije. Izdelane so iz različnih prosojnih snovi in v različnih oblikah. Ločimo plastne prosojnice (iz enega samega lista) in večplastne prosojnice (sestavljene iz več listov). Večplastne prosojnice so omogočale prekrivanje in s tem slikovno gradnjo. Uporabljali smo lahko tudi prosojnice neme karte. Uveljavljale so se tudi fotoprosojnice, ki so bile lahko črno-bele ali barvne (Brinovec, 2004, str. 128–129). Morano (1993, str. 18) je naštel prednosti prosojnic: projekcija pri dnevni svetlobi, možnost neposrednega poseganja vanjo (po njej pišemo, rišemo ali jo kako drugače spreminjamo), njihovo hranjenje in prenašanje je enostavno. Med pomanjkljivosti je prištel, da priprava in izdelava dobrih prosojnic zahteva veliko časa in premišljevanja, barvne prosojnice so drage, druge odvračajo pozornost od tistega, kar želimo povedati, za učence pa so lahko utrujajoče zaradi močnega vira svetlobe. Podhostnik (1981, str. 198) je pred dobrimi 30 leti učila definiral kot tista učna sredstva, ki so vir novih informacij, proučujejo pa jih učenci pod učiteljevim vodstvom ali pa samostojno. V didaktiki so znane različne klasifikacije učil. Razdelil jih je na: o tridimenzionalna: -. prirodni objekti (rastline, živali, rudnine, stroji itd.). -. modeli (uporabljajo se pri fiziki, kemiji, biologiji …);. o dvodimenzionalna – likovna: -. razne vrste slik, fotografije, diafilmi, diapozitivi itd., posebna vrsta likovnih učil so zemljevidi, grafikoni, preglednice itd.;. o tekstualna: -. učbeniki, priročniki, delovni zvezki, učni lističi, časopisi, revije, leksikoni itd.;. o akustična: -. magnetofonski posnetki, gramofonske plošče, radijske oddaje;. o učila za demonstracijo gibanja: -. film, televizijske oddaje, magnetofonski posnetki, modeli strojev v prerezu itd.. Klasifikacija ni dosledna, saj lahko npr. film uvrstimo tako med slike kot med akustična sredstva (Podhostnik, 1981, str. 198). V spodnji preglednici so zapisana vizualna učila, ki so se uporabljala v preteklosti. Označeno je, ali se posamezna učila še vedno uporabljajo pri pouku geografije ali ne.. 11.

Preglednica 1: Uporaba vizualnih učil v preteklosti v primerjavi z uporabo v sedanjosti Vizualno učilo. Uporaba v preteklosti. Uporaba v sedanjosti. Gramofonska plošča. Da.. Ne.. Razglednice. Da.. Občasno.. Magnetofonski trak. Da.. Ne.. Diapozitiv. Da.. Ne.. Flanelograf. Da.. Ne.. Učbenik. Da.. Da.. Delovni zvezek. Da.. Da.. Slike. Da.. Da.. Fotografije. Da.. Da.. Modeli površja. Da.. Občasno.. Stenske slike. Da.. Da.. Grafikoni. Da.. Da.. Preglednice. Da.. Da.. Neme karte. Da.. Da.. Diafilm. Da.. Ne.. Prosojnica. Da.. Občasno.. Globus. Da.. Da.. Epiprojekcija. Da.. Ne.. Blok diagram. Da.. Občasno.. Avtorica: Magdalena Skuk, 2013.. 4. SODOBNA IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA. Informacijo oziroma učno vsebino lahko posredujemo učencem z različnimi mediji. Isto informacijo lahko posredujemo na več načinov. Kvaliteta posredovane informacije je odvisna od zgradbe, primernosti in tudi od tega, kako so izkoriščene specifične lastnosti medija, ki lahko dajo informaciji različne kvalitete. Učne medije moramo obravnavati v tesni zvezi z učno metodo, toda od narave učnega medija je odvisno, v kakšnem odnosu sta učna metoda in medij (Blažič, 1993, str. 20).. 12.

Pomemben del sodobne izobraževalne tehnologije so avdiovizualna sredstva, ki zavzemajo pri sodobnem pouku tudi najpomembnejše mesto. Avdiovizualna sredstva postajajo sestavni del učnega procesa. Njihova uporaba izhaja iz potreb in zahtev sodobne didaktike, pedagogike in psihologije. Uporabnost avdiovizualnih sredstev pogojujeta zlasti dve dejstvi: -. ljudje, zlasti mladina, postajajo vizualni tipi. Psihološke raziskave v osnovni šoli kažejo, da kar 82 % otrok pripada temu tipu;. -. vizualno izročilo je postalo najpomembnejša oblika sporazumevanja v sodobnem svetu (velika količina slik z različnih področij, enostavnost stripa itd.).. Ob neposrednem opazovanju, ki je najboljša metoda opazovanja, je uporaba avdiovizualnih sredstev edina možnost, da učenci spoznajo geografske elemente in procese, pa tudi oddaljene pokrajine. Uporaba avdiovizualnih sredstev tako mnogokrat nadomesti neposredno opazovanje (Brinovec, 2004, str. 124).. Klasifikacija avdiovizualnih sredstev v sodobni didaktiki ni enotna. Pogosti kriteriji razvrščanja so: -. modaliteta informacije (akustična, vizualna, avdiovizualna);. -. narava informacije glede na način zapisa (simbolična, slikovna, konkretna);. -. trajanje informacije (dinamična, statična);. -. stopnja in oblika učenčevega sodelovanja (enosmerna ali dvosmerna komunikacija);. -. stopnja vpliva na strategijo pouka (pasivna in aktivna sredstva);. -. izvor učnih sredstev.. Brinovec (2004, str. 124) jih po namenu deli na (pri čemer opozarjamo, da so nekatera že zastarela in umaknjena iz uporabe v razredu): -. poučevalna (stenske karte, flanelogram, demonstracijski objekti, film, prosojnica, magnetofonski trak itd.); namenjena so vsem učencem hkrati;. -. učna (učbenik, atlas, učni program, čitanka itd.); namenjena so posameznim učencem;. -. delovna sredstva (neme karte, delovni zvezki, testi, sredstva za sestavo reliefa, profila); z njimi učenec potrjuje usvojeno znanje.. Če želimo učna sredstva klasificirati po več kriterijih hkrati, dobimo običajno klasifikacijo, ki pa vendar pretežno sloni na zaznavanju. Ponavadi sredstva klasificiramo v vidna (vizualna), slušna (avditivna) in vidno slušna (avdiovizualna). 13.

Pri pouku geografije je veliko pojmov, pojavov in procesov, ki so oddaljeni, veliko je abstraktnih problemov, ki jih učenec težko razume. Najlažji način za razumevanje tega je posredno opazovanje s pomočjo učil. Funkcija teh sredstev pa ni le v tem, da so ilustracija učiteljevih trditev in razlag, ampak so tudi vir znanja. Vsako učilo ima svojo določeno pedagoško didaktično vrednost in je za njegovo uporabo potrebna resna metodična priprava (Brinovec, 2004, str. 124). Če učila razumemo v najširšem pomenu, lahko sprejmemo klasifikacijo učil širše izobraževalne tehnologije – ki izhaja iz načina, kako posamezna učila prikazujejo geografske objekte, pojave in procese: -. realni geografski objekti,. -. prikazi geografskih objektov,. -. opisi geografskih objektov,. -. predmeti za reprodukcijo in analizo (Brinovec, 2004, str. 124). VIZUALNA UČILA PRI POUKU GEOGRAFIJE. 4.1. Vizualna učila izboljšujejo učinkovitost le govorjenega poučevanja. Razlogi za uporabo vizualnih učil so: izboljšujejo razumevanje snovi, spodbujajo boljše pomnjenje, zagotavljajo boljšo organizacijo, prispevajo k verodostojnosti podatkov ter pripomorejo h gibanju učitelja (Bannon, 2007). Bannon (2007) poda tudi nasvete za uporabo vizualnih učil: -. učitelj naj stoji za učilom, da ne zastira pogleda nanj učencem;. -. najprej uporabimo učilo, šele potem razlagajmo podatke, ki jih vsebuje;. -. učitelj naj se uči uporabljati različne vrste vizualnih učil, saj le en način uporabe vizualnega učila še ne prinese zagotovila za boljše pomnjenje;. -. prepričati se moramo, da učilo res podpira želene informacije, saj je ključnega pomena, da sta razlaga in vizualno učilo usklajena;. -. zagotoviti je treba vsem učencem enake pogoje, da lahko vidijo in spremljajo uporabo vizualnega učila;. -. ne smemo dovoliti, da vizualno učilo zmanjša ali pa celo razvrednoti pomen razlage;. -. ne pozabimo, da je preprostost dobro načelo oblikovanja, zato ne preobremenjujmo vizualnih učil z nepotrebnimi informacijami.. 14.

Brinovec (2004, str. 123) pravi, da naj bi učila omogočala spoznavanje soodvisnosti geografskih. pojavov. in. procesov,. omogočala. alternativne. odločitve,. spodbujala. komuniciranje, večala aktivnost učencev, dvigovala zanimanje za nadaljnje delo in omogočala problemski pouk geografije. Šole in učitelji še vedno nimajo na razpolago zadosti učil. Razlogi za to so številni. Za mnoge vsebine učila niso pripravljena, ker so namenjena premajhnim skupinam učencev in se jih zaradi tega ne splača pripravljati. Učila so draga, zato se šole težko odločijo za nakup. Učitelji niso dovolj usposobljeni za njihovo uporabo in zato nimajo pretirane želje po njih. Tudi premalo si prizadevajo, da bi jih šola kupila, kadar so na razpolago. Velikokrat ni na razpolago primerno opremljenih prostorov za njihovo uporabo, pa tudi ne kabineta za njihovo shranjevanje.. 4.1.1 Slike Slike so bistvenega pomena za posredno opazovanje. Poznamo veliko različnih vrst slik (Sharma, 2012). Po Birkenhauerju (v Brinovec, 2004, str. 125) je projekcija slike najboljše nadomestilo za neposredno opazovanje. Geografska analiza slike razvija opazovanje, omogoča predstavo, razvija sposobnost otrokovega mišljenja, navaja ga na hkratno opazovanje pojavov in ga usposablja, da prostor razume razvojno. Slike za pouk geografije morajo vsebovati tipične elemente, značilnosti pokrajine, včasih pa tudi posamezne značilnosti. Uporabljamo jih lahko kot učna sredstva, kadar od učenca zahtevamo, da z njimi dopolni domačo nalogo. Brinovec (2004, str. 125–126) po načinu prikazovanja slike deli v dve osnovni skupini: na velike slike, ki so primerne pri frontalnem in skupinskem opazovanju, in na majhne slike, ki so uporabne pri skupinskih oblikah in pri individualnem delu učencev. Dobre slike, ne glede na to ali so pregledne ali podrobne, pokažejo formalno strukturo izbranega objekta, posameznosti in skupne značilnosti. Analiza slike zahteva nizanje podatkov, kar omogoča, da usvojimo vsebine, ki jih kaže slika. Interpretacija slike in njeno ovrednotenje sta potrebni pri vajah produktivnega mišljenja. Pri didaktično in metodično pravilno organiziranem pouku geografije je opazovanju slike namenjena osrednja vloga. Iz posameznih značilnosti lahko pridemo k splošnim zaključkom. Slike pomenijo nov miselni impulz in pomagajo pojasniti posamezne pojave ali procese. 15.

Slika je lahko pomemben vir znanja pri individualnem in skupinskem delu. Pri takem delu jo učenci lahko analizirajo s pomočjo navodil. Na tej podlagi pa sledijo lastne ugotovitve in zaključki. Slike z isto tematiko ali z eno vrsto problemov imajo veliko metodično vrednost, ker usmerjajo pozornost učencev v tipičnost in značilnost pojmov ali problemov. Uporabo slike zahteva metodika geografskega pouka zaradi celostnosti in dinamike. Učence je treba naučiti, kaj je treba na sliki opazovati in kako. Izkušnje namreč kažejo, da so učenci mnogokrat pozorni na obrobne sestavine slike. Učenec lahko sliko opazuje sam, o njej se pogovarja s prijatelji doma, pri analizi v šoli pa povezuje posamezne elemente in ugotavlja medsebojno povezanost posameznih procesov. Kdaj vključujemo sliko v pouk? Takrat, kadar je to didaktično upravičeno, učinkovito in gospodarno. Vključevanje ima lahko samo informativno vrednost, lahko pa spoznavanje napravi privlačnejše in popolnejše. Slike lahko spremlja razlaga o geografskih procesih, opis raznih pojavov, razlaga delovnih procesov. Slika je tudi sredstvo komuniciranja, ker omogoča sporočanje misli in dejstev, ki jih je včasih težko izraziti z besedami. Za uporabo slik se mora učitelj tudi pripraviti. Poznati mora slikovno gradivo šole. Pri neposredni pripravi na učno uro mora določiti mesto in vlogo slike v učni temi. Izbrati mora sliko, spoznati njeno vsebino in pripraviti navodila učencem za opazovanje. Če hočemo, da učenci učinkovito opazujejo, potem moramo postaviti jasne cilje opazovanja.. 4.1.1.1 Slike v učbeniku Brinovec (2004, str. 126) trdi, da lahko sliko iz učbenika uporabimo pri različnih delih učne ure. Lahko nam služi kot izhodišče in motivacija pri obravnavi novih vsebin. Lahko je predmet pogovora in analize. Lahko nadomesti učiteljevo razlago ali jo vsaj dopolni. Analizo slike lahko vključujemo v skupinsko delo ali delo v dvojicah. Slike v učbeniku ne omogočajo le pravilne predstave geografskih objektov, temveč z njihovo pomočjo učenci laže usvojijo geografske pojme. Kljub temu, da je temelj vsega geografskega dela delo z zemljevidom, nam slika včasih le vzbuja boljšo predstavo kot zemljevid. Pred njim ima slika celo prednost, ker prikazuje posebnosti, značilnosti in tipičnosti. Zato zlasti slike v učbeniku pogosto neupravičeno zanemarjamo, ker jih ne vključujemo v pouk. Danes se namreč ne moremo več 16.

pritoževati, da so slike v učbeniku slabe tako po vsebini, obliki kot tudi po reprodukcijski tehniki.. 4.1.1.2 Stenske slike Stenske slike smo ob uporabi drugih učil precej zanemarili. Marsikje v razredih ne visijo več lepe slike posameznih naravnih pojavov ali prikazi pokrajin, čeprav do njih ni težko priti. Že nekaj let nismo napravili novih stenskih slik za pouk geografije, čeprav lahko zelo pomagajo pri pouku, zlasti če so skrbno izbrane in visijo dalj časa v učilnici. Stenske slike morajo ustrezati dvema kriterijema: morajo biti resnični prikaz narave (povečana fotografija) in biti morajo tipične, na njih morajo biti vsi tisti elementi, ki so značilni za določeno pokrajino. Oblikovati tako sliko pa je težko (Brinovec, 2004, str. 126). Morano (1993, str. 22) je rekel, da je prednost stenskih slik v tem, da so zmeraj vidne, pomanjkljivost pa je v tem, da jih je težje prenašati in shranjevati.. 4.1.1.3 Zemljevidi Zemljevid je v določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev Zemljinega površja ali njegovih posameznih delov, lahko tudi drugih vesoljskih teles in neba, v tlorisu. Pri prenosu podob z ukrivljene Zemlje na ravno ploskev se pojavljajo deformacije ali popačenosti, katerih posledice se skušajo glede na namen zemljevida in njegovo merilo kar najbolj omiliti z izborom primerne kartografske projekcije. Topografski zemljevid je zemljevid, ki podrobno prikazuje del Zemljinega površja v merilih od 1 : 5000 do 1 : 250 000, manj podrobni prikazi Zemljinega površja so upodobljeni na splošnih zemljevidih (Kladnik, 2008, str. 630). Kladnik (prav tam, str. 630) nadaljuje, da so najpomembnejši deli vsakega zemljevida kartno polje z vsebino zemljevida, pogosto s kartografsko projekcijo podan okvir ter rob zemljevida, ki vsebuje naslov zemljevida, merilo, legendo in druge pojasnjevalne podatke. Sharma (2012) trdi, da učenje brez zemljevidov, atlasov in globusa ni možno, saj so to glavna vizualna učila pri pouku geografije. Loči več različnih tipov zemljevidov: fizičnega, političnega, padavinskega, klimatskega, kmetijskega …. 17.

Zemljevid je zelo pomemben pri pouku geografije. S črtami, številkami, barvami, simboli prikazuje lego, položaj krajev, različne razdalje, velikost in prostorske strukture. Je abstraktno učilo, zato ga moramo dopolnjevati z besedo, sliko in števili. Učenci se ob tem kartografsko opismenjujejo. Kartografska pismenost zahteva določena znanja, poznavanja pojmov in predstav ter razumevanje. Znati brati zemljevid pomeni poznati njegovo merilo, poznati simbole, znati primerjati velikost objektov v naravi in na zemljevidu. Zemljevid zna uporabljati tisti, ki zna na zemljevidu označevati objekte, brati njegovo vsebino, ugotavljati vzročne zveze med pojavi, objekti in procesi, delati zaključke na njegovi osnovi, razlikovati zemljevide med seboj po vsebini in merilu, poznati način njihove izdelave, njihove projekcije in pisavo imen. Najpomembnejše pa je ugotavljanje položaja geografskih objektov in uporaba zemljevida na terenu (Brinovec, 2004, str. 135).. 4.1.1.4 Posnetki iz zraka Posnetki iz zraka, kamor sodijo slike iz zraka in satelitske slike, razširjajo paleto geografskih didaktičnih sredstev. Omogočajo pogled na pokrajino in jo povezujejo z zemljevidom. Zato jih lahko uporabljamo kot najpomembnejšo pomoč pri uvajanju v razumevanje kart. Pri normalnih posnetkih učenec lahko razume poševno sliko skoraj kot profil, tloris si mora zamisliti. Slike iz zraka pa nam dokaj točno predstavljajo pokrajino v tlorisu. Središče slike je popolnoma točno. Objekti so tako pravilni, kot so v resnici. Če takemu posnetku dodamo karto tega območja, potem prehod nanjo ne bo težak. Hkrati pa učenci spoznajo tudi sodobni način izdelovanja kart, ki sloni na tem principu (Brinovec, 2004, str. 127). Uporaba slik iz zraka je za učence v začetku težka. Niso navajeni perspektive, zato je interpretaciji takih slik potrebno posvetiti veliko pozornosti. Po njihovi uporabi je učencu mnogo laže razumeti geografsko karto z njenimi abstrakcijami in simboli. Mnogi šolski atlasi so tak način uvajanja v razumevanje karte že sprejeli. Pri pouku geografije je tudi vedno več satelitskih posnetkov. Pojavljajo se v obliki fotokart, ki so podobne stenskim kartam. Od učitelja zahtevajo večje angažiranje in pripravo (Brinovec, 2004, str. 127). 4.1.2 Učbenik Učbenik je pomembno učno sredstvo, prek katerega pridobivajo učenci nove podatke. Iz njega črpajo nova znanja, ki jim bodo prišla prav tekom študija in tudi v življenju. Učbenik 18.

mora biti privlačen na videz, da ga učenci z veseljem vzamejo v roke, ter prilagojen določeni starosti učencev. Opremljen naj bi bil s slikovnimi in grafičnimi ponazoritvami. Učbenik mora biti tudi »povezovalec« med različnimi predmeti – v njem naj bodo poleg vsebin, za katere je učbenik napisan, zajete tudi vsebine drugih predmetov. Tako bo učbenik spodbujal bolj celovito razmišljanje učencev in jih usmerjal tudi na druga področja razmišljanja. Učbenik naj bi spodbujal vedoželjnost (učenca usmerja v iskanje dodatnih informacij v drugih virih), ustvarjalnost, omogočal individualizacijo, kooperacijo med učenci, pomagal razvijati jezikovno kulturo in vrednote, kot so kritičnost, demokratično mišljenje, enakost spolov, strpnost in sožitje. Omogoča ovrednotenje dela učenca, učitelja, šolskih služb, vodstva, pa tudi širše družbene skupnosti. Zato naj spodbuja učence k čim višjim dosežkom ne le ob koncu šolskega leta, pač pa tudi ob koncu učne enote, razvija naj sposobnost vodenja (predvsem skupinsko delo), delo učencev naj lajša z dobro organizacijo vsebine ter podrobno razlago metod in tehnik. Omogoča naj, da bo šolska ura ura poročanja in razpravljanja (Žbogar, 2000, str. 12–13).. 4.1.3 Interaktivna tabla. »Interaktivna tabla je večji bel ter na dotik občutljiv zaslon, ki je skupaj z računalnikom, LCD projektorjem in programsko opremo sodoben učni pripomoček v učilnicah in predavalnicah« (Polanec, 2010, str. 40). Polanec (prav tam, str. 40) nadaljuje, da projektor projicira sliko z računalniškega zaslona na tablo. Uporabnik s pomočjo posebnega pisala ali prsta uporablja računalnik in omogoča taktilno, opazovalno in sodelovalno interakcijo. Projektor je lahko z računalnikom povezan s kablom ali brezžično. Interaktivna tabla je elektronska tabla, ki shrani dejavnosti in omogoča interakcijo. Sestavljena je iz dveh delov (iz programske in strojne opreme, kamor sodijo tabla, računalnik, pisalo). Združuje različne tehnologije, medije (avdio, video) ter različne načine komunikacije (pisanje, simulacije) in jo zato lahko imenujemo multimedijska tabla. Interaktivna tabla počasi zamenjuje tradicionalno zeleno ali belo tablo ter starejšo informacijsko tehnologijo (televizor, radio, videorekorder, DVD-predvajalnik). Poudarimo, da ni čudežno orodje, ki bi korenito izboljšalo učni proces, če za to niso izpolnjeni pogoji. Predstavlja pa napredno tehnologijo, za katero je priporočljivo, da jo učitelj dobro pozna in jo smotrno vključuje v pouk (Ellerani, 2006).. 19.

Slovenske šole v večini uporabljajo elektromagnetne in kapacitivne interaktivne table (Polanec, 2010). Robnikova (2010, str. 395) trdi, da so interaktivne table. v. svetu. že. uveljavljene. kot. kvalitetno učno sredstvo v izobraževanju. Poučenje ob njeni uporabi je nazornejše, zanimivejše in kvalitetnejše. Učenci ob pravilni uporabi interaktivne table niso le opazovalci dogajanja na tabli, ampak tudi njegovi soustvarjalci. Delo je zasnovano tako, da zahteva aktivno vlogo tako od učitelja kot od učencev. Osnovni namen je, da spodbudimo učence k samostojnemu, ustvarjalnemu in poglobljenemu razumevanju učne snovi ter poglobljenemu in povezanemu znanju. Interaktivno tablo lahko uporabljamo na različne načine: lahko nam služi kot podlaga za projekcijo, kot podlaga za pisanje z interaktivnim pisalom, na njej lahko uporabljamo različna e-gradiva, najbolj smiselno pa je uporabljena takrat, kadar je uporabljena njena interaktivnost.. 4.1.4 Film Film je eden od medijev, ki je v slovenski šoli še precej zapostavljen. Omogoča celostno komunikacijsko situacijo, kjer govorce vidimo in slišimo, zraven pa dobivamo tudi nejezikovna sporočila. Če je film sredstvo, ki ga učitelj izrabi celostno, učenec razvija štiri zmožnosti: poslušanje, govorjenje, pisanje in branje. Da lahko ob pomoči filma poteka pouk, mora učitelj učencem predstaviti filmsko govorico. Film nam omogoča, da abstraktnejši pojem lažje razložimo. Pouk naredi zanimivejši, bolj nazoren in dinamičen (Budihna, 2008). Bosničeva (2008) poda razloge, zakaj je film kot učni pripomoček v Sloveniji premalo izkoriščen. Razlogi so: slaba tehnološka opremljenost nekaterih šol, pomanjkanje časa, nezadovoljivo poznavanje filma in filmskega jezika, pomanjkanje didaktično ustreznega gradiva in dejstvo, da medijska vzgoja v šolah kot predmet ni prisotna. Film je lahko izhodišče za številne dejavnosti. Film omogoča posredno dinamično opazovanje tistih pojavov in procesov ter pokrajin, ki jih učenci ne bi mogli opazovati. To je pomembno zlasti za take pojave in procese, ki se iznenada pojavijo in je njihovo opazovanje nevarno (tajfun, izbruh vulkana), ali pa take, ki trajajo dolgo in jih ni mogoče videti brez časovne zaslonke (oblikovanje Zemljinega površja). Pojave, ki trajajo kratek čas, lahko razvlečemo na daljše obdobje in obratno. Kar je še pomembnejše, 20.

lahko zamenjamo časovno zaporedje dogajanj. Pri prikazu oblikovanja površja lahko film prikaže najprej rezultat, to je današnje površje, šele nato pa proces, ki je to površje oblikoval. Film lahko vizualno dopolnjuje učiteljevo razlago. Učenci ob njem doživijo vsebine, ki jih je učitelj razložil. Takšen film ne potrebuje uvoda, saj je le logična posledica razlage. Tudi obdelava filma ni potrebna. Zelo malo filmov je za ponavljanje in utrjevanje vsebin (Brinovec, 2004, str. 129–130). Izbira motiva in vodenje kamere omogočata, da je film naraven zlasti pri prikazovanju realnosti in življenjske bližine. Prikazuje informacije, omogoča opazovalne in miselne impulze in nakazuje probleme. Če je film preveč obsežen in mu manjka tematske koncentracije, je škodljivo, zlasti vprašljivo je preobsežno besedilo, ki film spremlja. Zato mora biti optično sporočilo tako, da ne potrebuje preveč besedila. Film spodbuja govor in ovrednotenje pojavov in procesov, ki jih prikazuje. Glede na zasnovo ločimo nemi in zvočni film. Oba imata dobre in slabe strani. Nemi film nedvomno zahteva večje učiteljeve izkušnje, a ima lahko celo nekatere didaktične prednosti pred zvočnim filmom. Zahteva popolno koncentracijo, miselni napor učencev je usmerjen k razumevanju, oblikovanju pravilnih zaključkov. Učenci morajo na vprašanja odgovoriti in si zapomniti dejstva. Učitelju pušča film vodilno vlogo. Učenec je ob takem delu lahko ustvarjalen, z učiteljem sodeluje, film pa ju povezuje. Gledanje filma ni za vse učence enako, zato mora učitelj poudarjati vsebine. Ob tem se pojavijo tudi nekatere pomanjkljivosti. Film zahteva časovno opredeljeno razlago, ki ne sme segati v naslednjo sekvenco. Razlaga je lahko le priložnostna, čeprav imamo na razpolago besedilo. Zvočni film angažira tako oči kot ušesa in omogoča skladno doživljanje. Njegova uporaba je gospodarnejša in bolj strokovna. Komentar in zvočni signali predstavljajo del vsebine filma. Zaradi tako pripravljenega filma pa to ne zahteva od učencev večjega miselnega napora in koncentracije (Brinovec, 2004, str. 129). Brinovec (prav tam, str. 130) nadaljuje, da se lahko zgodi, da je komentar tako obsežen in poudarjen, da celo izrine sliko, ki je nosilec vsebin. Glasbena spremljava ima v zvočnem filmu različne funkcije. Lahko povečuje njegovo vrednost, če so zvočni efekti nadaljevanje slikovnih prikazov. Zvočna spremljava je lahko tudi samo spremljava filmu in ga včasih celo moti, kadar ni skladna s prostorom in časom, ki ga film prikazuje. Doživljanje zvočnega filma je drugačno od nemega, ker pri njem vsi učenci slišijo isti komentar in zato ob predstavitvi posameznih sekvenc ni mogoče različno doživljanje vsebin, zato pa tudi ni individualizacije. Ker učenci filmsko projekcijo močno doživljajo, jih to utruja, zato je najbolje, da filmi niso 21.

dolgi. Najbolj optimalna dolžina filma pri učni uri je 10–15 minut. Prikazujemo ga brez prekinitev, včasih pa je le potrebna. Predvsem takrat, kadar so pri usvajanju novih vsebin te sestavljene iz več različnih delov. Napredek filmske didaktike in filmske proizvodnje pa učiteljem le ne daje vsega. Učitelj mora sam sestaviti vrsto vprašanj, vedeti mora, kakšni starosti otrok je film namenjen, kolikšen je obseg, vsebina, kakšne pedagoške, psihološke, geografske in didaktične probleme postavlja pred učence. Brinovec (prav tam, str. 130) poda nekaj vprašanj, ki si jih mora postaviti učitelj, preden uporabi film pri učni uri. Ta so: -. Ali ima vsebina filma za pouk geografije eksemplarični značaj?. -. Ali so dejstva, smeri gibanj dovolj razumljiva in smiselna, ali so prostorski dejavniki prikazani dovolj nazorno?. -. Katere strokovne vsebine je treba ponovno obravnavati po ogledu filma?. -. Ali je ponavljanje filma smiselno?. -. Ali ima film jasno postavljene smotre in omogoča samostojno delo učencem?. -. Ali pomaga učencem, da kombinirajo, vrednotijo in nizajo vtise?. -. Ali jih spodbuja, da spoznane vsebine prenašajo na druga področja?. Po namenu so filmi za uporabo v šoli različni. Učenca lahko uvajajo v nove vsebine, vzbujajo njihova čustva. Vsi filmi so ilustrativni, mednje zlasti štejemo tiste, ki z mnogimi primeri kažejo teže razumljive procese. Filmi lahko prikazujejo vse o nekem pojavu ali procesu, lahko vizualno dopolnjujejo vsebine, ki jih razlaga učitelj. Pojave in procese lahko prikažejo zelo površno, lahko pa omogočajo ustvarjanje sintetičnega mišljenja. Seveda delitev ne more biti ostra, ker ne moremo potegniti ostre meje med posameznimi vrstami. Učence je treba na filmsko projekcijo pripraviti, priprava na gledanje filma pa ne sme biti predolga. Učenci morajo biti opozorjeni na vsebino, pozornost moramo usmeriti na tiste pojave in elemente, zaradi katerih so film uvrstili v pouk. Opozoriti jih moramo na najpomembnejši del filma ter učencem razložiti strokovne izraze. Učenci pred ogledom filma dobijo zapisana vprašanja, na katera odgovarjajo med ali po gledanju filma. Obdelava filma po projekciji je najvažnejši del vključevanja filma v pouk (Brinovec, 2004, str. 130).. 22.

4.1.4.1 Element film Brinovec (2004, str. 130) ugotavlja, da se pri pouku uporablja posebna vrsta filma z veliko informacijsko vrednostjo, to je element film – kratek film. Element film je izobraževalna in filmska celota, ki navadno razlaga pojme in traja od 3 do 5 minut. Preprosto ga lahko ustavljamo ali ponavljamo posamezne dele. Pri element filmu je vsebina osredotočena na slikovno in grafično obdelavo pojma. Razčlenjuje in tolmači bistvo nekega pojma ali jedro procesa. Element film se uveljavlja v izobraževalnem procesu zaradi didaktičnih, metodičnih in tehničnih vrednosti. V pouk se ga je lahko vključevalo kot uvodni del v nove učne vsebine, služil je kot dopolnilo učiteljevi razlagi ali pa je predstavljal nove geografske vsebine (prav tam, str. 130).. 4.1.5 Besedilo. Pri pouku geografije sta enako pomembna slika in besedilo. Isto funkcijo kot slika ima pri pouku geografije napisana ali izrečena beseda. Besede imajo različno stopnjo intenzivnosti, odvisno pač od tega, ali pri pouku uporabimo pesem ali strokovno besedilo. Zlasti slednje vodi do predstav, ki si jih z njegovo pomočjo ustvarijo učenci. Beseda ima različno nalogo in jo lahko vključujemo v različne učne faze. Uporabljamo jo kot sredstvo motivacije, v fazi obravnavanja novih vsebin ali pa v fazi ponavljanja in utrjevanja učne vsebine (Brinovec, 2004, str. 131).. 4.1.6 Modeli Model je zelo pomembno vizualno učilo pri pouku geografije, ki ima tridimenzionalen učinek na mišljenje učenca (Sharma, 2012). Model zagotavlja zelo učinkovito vizualno pomoč. Če se pouk nanaša na površje določenega območja, lahko tega v manjši različici pokažemo učencem in tako vidijo in si lažje predstavljajo, kaj učitelj razlaga. Model ne sme biti premajhen, saj ga morajo videti vsi učenci. Ob pomoči modela učenci boljše in lažje razumejo novo snov (Baird, 2013).. 23.

V šoli lahko oblikujemo modele, ki prikazujejo posamezne pojave ali značilnosti pokrajine. Učeni lahko oblikujejo modele, ki kažejo razvojne stopnje pri oblikovanju reliefa, modele za oblikovanje oblik reliefa na kopnem. Zlasti modeli z določenega območja so pomembni za oblikovanje temeljnih reliefnih oblik. Mnogo takih oblik napravimo že v peskovniku. V to skupino lahko uvrstimo še različne geomorfološke modele in modele geografskih tipov obal (Brinovec, 2004, str. 131).. 4.1.7 Globus Kladnik (2008, str. 133) globus opredeli kot okrogel model, ki v pomanjšanem merilu upodablja Zemljo (Zemljin globus), zvezdno nebo (zvezdni globus) ali druga nebesna telesa (npr. globus Lune). Zemljin globus je edina ponazoritev našega planeta, ki ni popačena ne v kotih (pomembno za navigacijo), ne v površinah (primerljiva je dejanska velikost celin in držav) in ne v dolžinah (vse poti so prikazane v enakem merilu). Med Zemljinimi globusi sta najbolj običajna fizični, ki prikazuje razporeditev kopnega in morja ali z različnimi barvnimi odtenki višinsko slojevitost ter politični globus, ki prikazuje z različnimi barvami razporeditev in površino držav. Znani so tudi kombinirani fizično-politični globusi, ki so navadno osvetljeni (s svetlobo je poudarjen relief, medtem ko so barvni odtenki držav nepoudarjeni).. Kladnik (prav tam, str. 133–134) nadaljuje, da so posebni tipi globusov reliefni globusi, ki tridimenzionalno prikazujejo pomanjšan relief Zemlje, in tipni globusi, ki so namenjeni slepim in slabovidnim (orientacijo in zaznavo pojavov omogočajo s tipom po posebej za ta namen izoblikovanem površju). Za potrebe izobraževanja so razvili črne globuse brez vsebine, na katere se riše s kredo, in indukcijske globuse, na katerih je upodobljena le stopinjska mreža. Krogla na globusu je največkrat izdelana iz umetnih mas. Montirana je na vrtljivo polkrožno os, na kateri je prikazana delitev na vzporednike, pri čemer je os glede na vodoravno ravnino nagnjena za toliko, kot Zemljina os glede na Zemljino ravnino (Kladnik, 2008, str. 134). Prvi Zemljin globus je že leta 1492 izdelal nemški geograf in trgovec Martin Behaim, zvezdni globusi pa so še starejši (Kladnik, 2008, str. 134).. 24.

Brinovec (2004, str. 135) trdi, da globus na najbolj otipljiv način kaže Zemljo in njeno lego ter pomaga pri pravilnih predstavah o gibanju Zemlje, pri orientaciji, omogoča vsestransko predstavo zračne cirkulacije, morskih tokov ter toplotnih pasov. Pri učencih popravlja napačne predstave, ki nastajajo pri uporabi različnih kartografskih projekcij in meril pri posameznih zemljevidih v atlasu.. 4.1.8 Atlas Atlas je sistematična zbirka zemljevidov enakega formata, ki prikazujejo izbrano območje ali tematiko in je večinoma predstavljena v vezani obliki. Glede na obseg razlikujemo žepne in ročne atlase, glede na namen šolske, družinske in znanstvene atlase, glede na vsebino splošne, nacionalne, regionalne, specialne in tematske (Kladnik, 2008, str. 14). Šolski atlasi so zbirke zemljevidov, ki upoštevajo kartografske, geografske, metodične in didaktične zahteve in so prilagojeni razvojni stopnji učencev. Učenca seznanijo z oblikami in tehnikami kartografskega dela. Atlasi z več zemljevidi omogočajo lažje in boljše delo, z njihovo pomočjo lahko učenci individualno in aktivneje delajo. Zemljevidi skušajo dati učencem topografsko prostorsko predstavitev, posebej še družbeno in politično opredelitev. Zaradi različnih meril je atlas tudi delovno sredstvo. Isto merilo pomembnih regij omogoča neposredno primerjavo. V novih atlasih prevladujejo večja merila, ki omogočajo multiplikacijo (1 : 2, 4 : 8 ipd.) (Brinovec, 2004, str. 135).. Veliko pozornost moramo nameniti izrezu zemljevida. Ker je bila geografija regionalno opredeljena, so zemljevidi predstavljali države ali skupine držav, lokalne značilnosti pa so zanemarjali. Danes pa je poudarek na soodvisnosti pojavov in procesov v pokrajini. Pomembna je tudi razvrstitev zemljevidov. Nekdaj so atlasi zasledovali načelo od bližnjega k daljnemu, prevladovale so fizične karte. Danes pri šolskih atlasih prevladujeta dve usmeritvi: ali atlasi prikazujejo temeljne geografske karte z vsemi osnovnimi podatki ali pa karte poskušajo slediti koncentričnim tematskim krogom. V šolskih atlasih dobivajo vedno večji pomen simboli in znaki. Učitelj jih mora dobro poznati, oceniti mora znati prednosti, njihovo natančnost, položaj, obliko, barvo, znati oceniti informacijsko vrednost znakov in grafično natančnost. Zemljevidi in atlasi so vsebinsko in metodično vedno bolj popolni (prav tam, str. 135).. 25.

4.1.9 Vzročni profili Brinovec (2004, str. 137–139) za vzročne profile pravi, da omogočajo postopno spoznavanje pokrajine, poenostavljanje in razumevanje grafičnih simbolov na kartah. Z njimi prikazujemo s poenostavljenim višinskim prerezom površinske oblike. Na podoben način lahko vnašamo simbole za različne naravne pojave, npr. za kamnine, vegetacijo. Podobno lahko prikazujemo tudi družbeno-geografske procese (naselitev, gospodarstvo, promet). Profili prikazujejo poenostavljeno podobo pokrajine. Osnova za njihovo izdelavo je ponavadi topografska karta. Paziti moramo, da izberemo res značilno smer profila in da ne rišemo prevelikih razlik med horizontalnim in vertikalnim merilom.. 4.1.10 Blok diagrami Brinovec (2004, str. 139–140) za blok diagrame trdi, da so didaktično še bolj nazorni in učinkoviti, ker prikazujejo pojave v tretji dimenziji. Zelo realistično in plastično prikazujejo naravne pojave (geološke, reliefne, hidrografske in druge elemente). Pospešujejo predstavne zmožnosti učencev. Blok diagram lahko dopolnimo s sliko. Je vezni člen med konkretno sliko in abstraktno karto. Podobno kot vzročne profile tudi blok diagrame lahko zelo uspešno metodično in didaktično vključimo v didaktični komplet. Zelo uspešno blok diagram dopolnimo s serijo diapozitivov. V bistvu je kombinacija med profilom in panoramsko risbo. Zaradi tridimenzionalnosti deluje zelo realistično. Z njim lahko opredelimo geološke, morfološke, hidrografske in druge elemente. Učenci pri njegovi interpretaciji nimajo težav.. 4.1.11 Plakat Jančičeva (Jančič, 2004, str. 175) trdi, da plakat kot učilo uporabljajo učitelji pri svojem delu že vrsto let. Plakat je vizualni medij, ki se uporablja kot sredstvo za doseganje učinkovite vizualne komunikacije. Format in velikost sta izhodišči oblikovanja. Kot element večje opaznosti, prepoznavnosti in izstopanja se uporablja barva. Simbolika in psihološki pomen barve oblikujeta sporočilnost in karakter plakata. Plakat je poleg ikonografskega dela sestavljen tudi iz tekstovnega dela. Tekst je lahko spremljevalec podobe ali pa samostojen del plakata. V vsakem primeru je sestavni del vizualne podobe plakata (prav tam, str. 176).. 26.

Učenec, ki plakat samostojno izdela, tako po metodični, metodološki kot po vsebinski ravni, si tako izdela novo učilo. Zaradi izbora posebnih metod postanejo vsebine širše, učenec pa si jih lahko izbira sam, sam pride do sklepov in jih tudi sam predstavi na plakatu (Jančič, 2004, str. 176). Plakat je lahko rezultat samostojnega dela učenca ali skupine in je lahko najvišja kvaliteta učnega dela. Pri tem učenec aplicira teoretična spoznanja in od abstraktnega mišljenja prehaja h konkretnim nalogam (Jančič, 2004, str. 177).. 27.

B. EMPIRIČNI DEL. 5. RAZISKAVA. Pred izvedbo pouka na osnovnih šolah smo se pogovarjali z učitelji geografije in se dogovorili za sodelovanje. Raziskava za diplomsko delo je potekala na petih različnih osnovnih šolah: Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika, Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, Osnovna šola Majde Vrhovnik, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica in Osnovna šola Sostro. Na vsaki šoli smo poučevali dve uri geografije, vsako od teh dveh ur smo učili v drugem oddelku istega letnika. Vedno smo na eni šoli poučevali isto učno temo. Razlika v uri je bila v tem, da smo med eno uro uporabljali vizualna učila (učbenike, stenske zemljevide, globus, tabelske slike, film, klimograme, neme karte, ppt predstavitve, atlase), medtem ko jih v drugi uri nismo uporabljali oz. so učenci lahko uporabljali le zemljevide, ki so najosnovnejše geografsko učilo. Vsi učenci so zadnjih 5 minut šolske ure izpolnili enake učne liste, s katerimi smo ugotovili, koliko znanja so usvojili pri šolski uri in koliko so bili zadovoljni z izvedbo ure. Rezultati raziskave so prikazani na slikah na naslednjih straneh diplomskega dela. V grafih x-os predstavlja vprašanje, na katerega so morali učenci odgovoriti, y- os pa % pravilnih odgovorov pri posamezni uri. V raziskavi je sodelovalo 172 učencev. Naslovi učnih enot, ki smo jih učili, so: toplotni pasovi (6. razred), zmerno topli pas (6. razred), prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije (7. razred), Mehika (8. razred) in gospodarstvo in prebivalstvo Združenih držav Amerike (8. razred).. 5.1. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE. V diplomskem delu nas bo zanimalo: ·. ali večji delež uporabe vizualnih učil vpliva na boljše in globlje razumevanje učne snovi pri učencih,. ·. ali učenci ob uporabi vizualnih učil pridobijo več znanja kot učenci brez vizualnih učil in. ·. ali bodo učenci pri učni uri z uporabo vizualnih učil učno uro bolje ocenili kot pa učenci, ki bodo sodelovali pri uri brez njihove uporabe.. 28.

5.2. •. HIPOTEZE Hipoteza 1: Učenci si bodo zapomnili več novih informacij v šolski uri, v kateri bodo uporabljena vizualna učila.. •. Hipoteza 2: Učenci bodo lažje razumeli težje vsebine ob uporabi vizualnih učil.. •. Hipoteza 3: Učencem bo ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva.. •. Hipoteza 4: Učenci si bolje zapomnijo pojme, ki jih učitelj razlaga in hkrati piše na tablo istočasno z njimi.. 6. OSNOVNE ŠOLE. Raziskava je potekala na petih različnih osnovnih šolah.. 6.1. OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA. Na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo poučevali v dveh sedmih razredih. Učna enota je bila Vzhodna Evropa in Severna Azija, učna tema pa prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije. Učna ura brez uporabe vizualnih učil, v kateri je sodelovalo 25 učencev, je potekala 3. aprila 2013. Naslednjega dne, 4. aprila 2013, smo poučevali geografijo z uporabo vizualnih učil, kjer je sodelovalo 18 učencev.. 29.

6.1.1 Učna priprava št. 1 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika Učna priprava št.: 1. Razred: 7. b (brez uporabe VU). Šola: Osnovna Šola Antona Martina Slomška Vrhnika. Datum: 3. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk. Učna tema: Vzhodna Evropa in Severna Azija Učna enota: Prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec primerja naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope, - učenec primerja temeljne naravno- in družbenogeografske značilnosti Evrope in Azije. Urni/operativni V-I cilji: - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec ob zemljevidu analizira narodnostno sestavo V Evrope in S Azije; - učenec našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva; - učenec ob tematskem zemljevidu sklepa o gostoti prebivalstva. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. Učne oblike:. Učne metode:. frontalna. skupinska. v dvojicah. individualna. razgovor. razlaganje. prikazovanje. praktično delo. delo s tekstom. demonstriranje. delo s slikovnim. ____________. materialom. _______. eksperiment. ____________. Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), stenski zemljevid Evropa (2008), zemljevid Evrope in Azije. Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Senegačnik, J., 2009. Geografija Evrope in Azije: učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 130 str. Novi pojmi: Čečenija, Transsibirska železnica, Bajkalsko-amurska magistrala. Didaktične komponente učnega procesa: priprava. usvajanje. urjenje. preverjanje in ocenjevanje 30. ponavljanje in utrjevanje.

Čas. Delo učitelja. Delo učenca. 5 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli z zvočnim posnetkom himne neke države. Ali mogoče kdo ve, za katero Rusijo. državo gre? Kaj že veste o njej? Največja država na svetu, sega v Evropo in Azijo, uradni jezik je ruščina …. 35 min 2. USVAJANJE Lego V Evrope in S Azije ste spoznali v prejšnjih urah, danes pa bomo obravnavali Učenci poslušajo. prebivalstvo in gospodarstvo. Na kratko ponovimo. Katere države prištevamo k V Ukrajino, Moldavijo, Evropi in S Aziji. Belorusijo in Rusijo. 18 min 2.1 PREBIVALSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Poglejte na stenski zemljevid Učenci gledajo zemljevid. V Evrope in S Azije. Ali sta V Evropa in S Azija glede na ostalo Evropo gosto ali redko poseljeni?. To je najredkeje naseljeno območje v Evropi.. 31. Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo. Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob zemljevidu opiše gostoto poselitve.

Še redkeje od V Evrope je poseljena S Azija, ki ima več poselitve le na jugu. Večina ruskega prebivalstva živi v evropskem delu Rusije. Gostota poselitve se zmanjšuje proti S in V. Kako je porazdeljeno prebivalstvo? Kje so večje zgostitve?. Tu je visok delež mestnega prebivalstva. V Moskvi je več kot 12 milijonov prebivalcev (v Sloveniji je skupaj 2 milijona prebivalcev). Kateri dejavniki vplivajo na gostoto poselitve?. V Evrope in S Azije, - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve V Evrope in S Azije. Zelo neenakomerno. Vzhodna Evropa, evropski del Rusije, južni del S Azije in v okolici mest, na S je poselitev vezana na velike reke.. Geografska lega, nadmorska višina, podnebje, bližina rek, gosp. razvitost …. Po strukturi prebivalstva tu prevladujejo Slovani. Katere narode na območju V Ukrajince, Beloruse in Ruse. Evrope in S Azije prištevamo k Slovanom? Kam pa sodijo Moldavci?. K Romanom.. V Rusiji poleg Slovanov živi okrog 120 neslovanskih narodov. Ali poznate kakšen primer, ko si narodi prizadevajo za večjo samostojnost? Leži v vznožju severnega Kavkaza. Poiščite jo na zemljevidu.. Čečenija.. Učenci iščejo lego Čečenije na zemljevidu. 32.

Napišite naslov Prebivalstvo. Učenci napišejo naslov Na stenskem zemljevidu Prebivalstvo. pokažem, kje so večje zgostitve in večja gostota poselitve. Napišite v zvezek: zgostitve prebivalstva: v V Evropi, v evropskem delu Rusije, ob večjih mestih in na jugu azijskega dela Rusije.. Učenci pišejo v zvezke.. Rusi govorijo rusko, Ukrajinci Učenci pišejo v zvezke. ukrajinsko in Belorusi belorusko. Njihovo pisavo imenujemo cirilica. Moskva se v cirilici napiše Moskba. Vsi spadajo med slovanske jezike in so si med seboj podobni; razlikujejo se tako kot slovenščina in hrvaščina. Moldavci govorijo romanski jezik, knjižni jezik je romunščina, ki jo zapisujejo v latinici. 17 min 2.2 GOSPODARSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Na kaj pomislite, če slišite besede drevesa, les, gozd? Kje pa se ukvarjajo z gozdarstvom? Zakaj ravno tam?. Na gozdarstvo. V območju tajge. Ker je tajga območje iglastega gozda.. Večji del V Evrope in S Azije ni primeren za kmetijstvo, zato se je predvsem v Rusiji v območju tajge razvilo gozdarstvo. Za naslednje odgovore si pomagajte z atlasom na str. 94/95. 33. Taksonomija: - uporaba. Učenec: - ob tematskem zemljevidu sklepa o gospodarskih možnostih in njihovih pomenih za poselitev, - našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva..

Zakaj V Evropa in S Azija nista primerni za kmetijstvo?. Zaradi nizkih temperatur in močvirne prsti.. Kje so kljub temu zaradi rodovitne črne prsti in celinskega podnebja dobri pogoji?. V Ukrajini in proti vzhodu na jugu Rusije. To je območje gozdne stepe.. Kateri so najpomembnejši pridelki?. Žita (pšenica, rž, koruza, ječmen), živinska krma in industrijske rastline.. Ukrajina je bila včasih «žitnica Evrope«. Napišite podnaslov Učenci napišejo podnaslov Gospodarstvo. Gospodarstvo. Gozdarstvo v območjih tajge. Kmetijstvo v Ukrajini in na jugu Rusije (rodovitna črna prst in bolj ugodno celinsko podnebje). Katere vrste prometa poznate? Avtomobilski, železniški, rečni in letalski. Kateri promet je pomemben v Železniški, rečni in letalski. V Evropi in S Aziji? Najpomembnejša železnica je Transsibirska železnica, ki je dolga več kot 9 tisoč km in je najdaljša železnica na svetu. Je najpomembnejša vez med azijskim in evropskim delom Rusije. Povezuje Moskvo in pristanišče Vladivostok ob Tihem oceanu. Njeno progo si oglejmo v atlasu na str. 96/97. Pomembna je tudi BajkalskoAmurska magistrala, ki poteka severno od Transsibirske železnice. Najdite jo na zemljevidu v atlasu na str. 96/97.. Učenci si ogledajo njeno progo v atlasu.. Učenci najdejo progo Bajkalsko-Amurske magistrale. 34.

Pomemben je rečni promet, po katerem poteka večina tovornega prometa. Številna območja v Sibiriji so dostopna le po rekah. V čem pa je težava pri rekah? V hladni polovici leta zamrznejo. Oglejte si reke na zemljevidu Učenci gledajo reke. S Azije. Kakšne so? Dolge, vijugajo počasi, med seboj so povezane s plovnimi kanali. Hidroelektrarne. Kaj so zgradili na njih? Pomembno vlogo ima tudi zračni promet. Napišite Promet: - železniški (Transsibirska Učenci pišejo v zvezke. železnica in Bajkalsko Amurska magistrala), - rečni (območja v Sibiriji), - letalski (velike razdalje). Šala za konec: v Sibiriji v šali pravijo, da je veliko lažje srečati medveda kot pa človeka. 5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne liste. Priloga 1. Učencem razdelim učne liste z vprašanji.. Učenci rešujejo naloge na učnem listu.. 35. Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu ponovi snov pretekle ure..

6.1.2 Učna priprava št. 2 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika Učna priprava št.: 2. Razred: 7. a (uporaba VU). Šola: Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika. Datum: 4. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk. Učna tema: Vzhodna Evropa in Severna Azija Učna enota: Prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec primerja naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope, - učenec primerja temeljne naravno- in družbenogeografske značilnosti Evrope in Azije. Urni/operativni V-I cilji: - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec ob zemljevidu opiše narodnostno sestavo Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva; - učenec ob tematskem zemljevidu sklepa o gostoti prebivalstva in njihovem pomenu za poselitve. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna. skupinska. v dvojicah. individualna. razgovor. razlaganje. prikazovanje. praktično delo. delo s tekstom. demonstriranje. delo s slikovnim. ____________. ____________. Učne oblike:. Učne metode:. eksperiment. materialom _______ Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), ppt predstavitev (Priloga 2), stenski zemljevid Evropa (2008), učbenik Raziskujem Stari svet 7 (Verdev, 2009), zemljevid Evrope in Azije. Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. Literatura in korelacije: · Senegačnik, J., Geografija Evrope in Azije, Modrijan, Ljubljana, 2009. 36.

· · · · · · · ·. ·. · · ·. ·. Geography of Russia. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Geography_of_Russia (citirano 28. 3. 2013). Republic of Checnya. URL: http://www.russianlessons.net/russia/chechnya/ (citirano 28. 3. 2013). Taiga Russia. URL: http://taigarussia.weebly.com/ (citirano 28. 3. 2013). Landscape easter siberai transsib. URL: http://www.youtube.com/watch?v=mZV7V8mfnRI (citirano 28. 3. 2013). Ural. Airlines. URL: http://www.sigmalive.com/inbusiness/news/services/363648 (citirano 28. 3. 2013). Russian Train Tickets. URL: http://www.russianrail.com/ (citirano 28. 3. 2013). Travel journals. URL: http://www.traveljournals.net/pictures/46240.html (citirano 28. 3. 2013). Ethnic groups. URL: http://www.lib.utexas.edu/maps/commonwealth/ussr_ethnic_1974.jpg (citirano 28. 3. 2013). Trans siberian railroad large. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trans_siberian_railroad_large.png (citirano 28. 3. 2013). Overland travel. URL: http://www.dontflygo.com/2012/05/07/the-worlds-top-5overland-travel-journeys/train7/ (citirano 28. 3. 2013). Downtown Moscow. URL: http://atlanticsentinel.com/2012/11/russia-fails-to-diversifyeconomy-away-from-energy/moscow-russia-4/ (citirano 28. 3. 2013). Na obsežnih ruskih poljih žanjejo z velikimi kombajni. URL: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-osnovnisoli-7.-razred (citirano 28. 3. 2013). Slikovno gradivo iz učbenika za geografijo v osnovni šoli (7. razred). URL: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-osnovnisoli-7.-razred (citirano 28. 3. 2013).. Novi pojmi: Čečenija, Transsibirska železnica, Bajkalsko-amurska magistrala. Didaktične komponente učnega procesa: priprava. usvajanje. urjenje. preverjanje in ocenjevanje. 37. ponavljanje in utrjevanje.

Čas. Delo učitelja. Delo učenca. 8 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli z zvočnim posnetkom himne neke države. Ppt 1: Posnetek ruske himne. Učenci poslušajo himno Rusije. Ali mogoče kdo ve, za katero Rusijo. državo gre? Kaj že veste o njej?. Največja država na svetu, sega v Evropo in Azijo, uradni jezik je ruščina …. 32 min 2. USVAJANJE Lego Vzhodne Evrope in Severne Azije ste spoznali v Učenci poslušajo. prejšnjih urah, danes pa bomo obravnavali prebivalstvo in gospodarstvo. Katere države sodijo v ta del Evrope in Azije.. Rusija, Belorusija, Ukrajina in Moldavija.. 15 min 2.1 PREBIVALSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Ppt 2: Gostota poselitve Evrope. Poglejte zemljevid in opišite gostote poselitve Evrope.. Učenci gledajo zemljevid Gostota poselitve Evrope in opišejo gostoto poselitve.. 38. Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo. Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje, - prikazovanje, - delo s slikovnim materialom. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov, - načelo opazovanja. Učni cilji: - učenec ob zemljevidu opiše.