Divja odlagališča odpadkov v katastrskih občinah Marjeta in Prepolje

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2010. TONKA POLŠAK.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. Divja odlagališ a odpadkov v katastrskih ob inah Marjeta in Prepolje. Študijski program: GEOGRAFIJA – S Mentorica: dr. Katja Vintar Mally, doc.. LJUBLJANA, 2010. TONKA POLŠAK.

IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Tonka Polšak. II.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Katji, za njeno mentorstvo, pomo , razumevanje in vso fleksibilnost pri pisanju diplomskega dela. Hvala Gabrijelu, za vso podporo in pomo pri pisanju diplomskega dela ter za vse vzpodbude in vso ljubezen. Hvala mojemu sinku Filipu za vsakodnevne nasmeške, ki so bili moja velika motivacija pri izdelavi tega dela. Hvala moji mami Stanki in pokojnemu o etu Matiji, za vso moralno in finan no podporo v asu študija. Brez vaju mi tudi ne bi uspelo. Hvala Ireni, za pomo pri prevodu izvle ka in zaklju ka. Hvala vsem prijateljem – tudi zaradi vas mi bodo študijska leta ostala še v posebej lepem spominu.. III.

DIVJA ODLAGALIŠ!A ODPADKOV V KATASTRSKIH OB!INAH MARJETA IN PREPOLJE Izvle ek: V diplomskem delu obravnavamo divja odlagališ a odpadkov v katastrskih ob inah Marjeta na Dravskem polju in Prepolje. Namen dela je osvetliti problematiko divjih odlagališ odpadkov, saj ta predstavljajo velik problem v Sloveniji. Opravili smo popis odlagališ na terenu s sistemati nim kartiranjem. Na ta na in smo dobili nazorne in zanesljive informacije o razli nih lastnostih odlagališ a. Na obravnavanem obmo ju (površina 14,09 km2) smo leta 2008 našli 87 divjih odlagališ odpadkov, ki so najbolj skoncentrirana na gozdnem in cestnem robu ter v samem gozdu. Prevladujejo manjša (površina do 10 m2 in prostornina do 10 m3) odlagališ a komunalnih odpadkov. Leta 2010 smo na terenu ponovno preverili stanje odlagališ . Na podlagi tega stanja smo vrednotili odlagališ a in podali predlog prednostne sanacije. KLJU!NE BESEDE: divja odlagališ a odpadkov, varstvo okolja, odpadki, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, sanacija ILLEGAL WASTE DUMPS IN CADASTRE MUNICIPALITIES MARJETA AND PREPOLJE Abstract: This diploma paper deals with illegal waste dumps in the Cadastral municipalities Marjeta na Dravskem polju and Prepolje. Intention of this work is to highlight the problem of illegal waste dumps, as they represent a major problem in Slovenia. We made an inventory of waste dumps with systematic mapping. In this way we got vivid and reliable information on various characteristics of illegal waste dumps. In the considered area (area: 14, 09 km2 ) we found 87 illegal waste dumps, which were mostly concentrated in the forest, by the road and at the very edge of the forest. Smaller communal waste dumps (area up to 10 m2 and volume up to 10 m3) were dominating. In 2010, we reviewed the state of illegal waste dumps. On this basis, we evaluated the illegal waste dumps and then we made a priority of sanitation. KEY WORDS: illegal waste dumps, environmental protection, wastes, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, sanitation. IV.

KAZALO. IZJAVA ................................................................................................................................ II ZAHVALA ......................................................................................................................... III IZVLE EK ......................................................................................................................... IV KAZALO ...............................................................................................................................V. 1. UVOD................................................................................................................................ 1 1.1. Namen in cilji diplomske naloge.......................................................................................... 1 1.2. Metodološka izhodiš a.......................................................................................................... 2 1.3. Delovne hipoteze ................................................................................................................... 4 1.4. Pregled dosedanjih raziskav ................................................................................................ 5. 2. GEOGRAFSKA OPREDELITEV PREU EVANEGA OBMO JA ............................. 7 2.1. Družbenogeografske zna ilnosti .......................................................................................... 8 2.1.1. Zna ilnosti naselij .......................................................................................................................... 8 2.1.2. Demografske zna ilnosti................................................................................................................ 8 2.1.3. Gospodarstvo ............................................................................................................................... 10. 2.2. Naravnogeografske zna ilnosti .......................................................................................... 11 2.2.1. Geološko–reliefne zna ilnosti...................................................................................................... 11 2.2.2. Prsti in vegetacija......................................................................................................................... 12 2.2.3. Hidrogeografske zna ilnosti ........................................................................................................ 13 2.2.4. Podnebne razmere........................................................................................................................ 14. 3. ODPADKI ....................................................................................................................... 16 3.1. Osnovni pojmi ..................................................................................................................... 16 3.2. Politika ravnanja z odpadki v Sloveniji ............................................................................ 18 3.3. Ravnanje z odpadki v ob ini Starše .................................................................................. 19. 4. PROBLEMATIKA DIVJIH ODLAGALIŠ ODPADKOV.......................................... 20 4.1. Okoljski vplivi divjih odlagališ odpadkov....................................................................... 22 4.1.1. Onesnaženje podtalne vode.......................................................................................................... 22 4.1.2. Onesnaženje zraka ....................................................................................................................... 23 4.1.3. Onesnaženje prsti in vpliv na vegetacijo ter živali....................................................................... 23. 4.2. Vzroki ilegalnega odlaganja odpadkov ............................................................................. 25. V.

5. ANALIZA DIVJIH ODLAGALIŠ ODPADKOV........................................................ 26 5.1. Dostopnost do divjih odlagališ odpadkov ....................................................................... 28 5.2. Oddaljenost odlagališ odpadkov od naselja.................................................................... 30 5.3. Raba tal na obmo ju divjih odlagališ odpadkov ............................................................ 31 5.4. Površina divjih odlagališ odpadkov................................................................................. 32 5.5. Prostornina divjih odlagališ odpadkov ........................................................................... 33 5.6. Sestava in struktura divjih odlagališ odpadkov ............................................................. 36 5.7. Stanje divjih odlagališ odpadkov..................................................................................... 38 5.8. Povzetek rezultatov............................................................................................................. 41 5.9. Stanje na terenu leta 2010 .................................................................................................. 42. 6. VREDNOTENJE DIVJIH ODLAGALIŠ ODPADKOV............................................ 46 6.1. Rezultati vrednotenja in predlog prednostne sanacije divjih odlagališ odpadkov...... 52. 7. ZAKLJU EK .................................................................................................................. 54 8. SUMMARY ..................................................................................................................... 56 9. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 58 10. SEZNAM GRAFIKONOV, TABEL, SLIK, KART IN PRILOG................................ 63 10.1. GRAFIKONI ..................................................................................................................... 63 10.2. TABELE ............................................................................................................................ 63 10.3. SLIKE ................................................................................................................................ 63 10.4. KARTE .............................................................................................................................. 64 10.5. SEZNAM PRILOG........................................................................................................... 64. VI.

1. UVOD !lovek zaradi potreb lastnega preživetja vedno bolj posega v naravo, v naravne ekosisteme in s tem (pre)pogosto tudi ruši naravno ravnotežje. Za sabo puš a velike koli ine odpadkov, ki se deloma predelajo v nadzorovanem procesu ravnanja z odpadki, velik delež teh odpadkov pa se na žalost legalno ali ilegalno odlaga v naravi. Pri nedovoljenem odlaganju odpadkov v naravi nastajajo tako imenovana divja odlagališ a oz. rna, nedovoljena, ilegalna odlagališ a (kot je mogo e zaslediti drugod po literaturi). V Sloveniji so divja odlagališ a pogost pojav, zato predstavljajo pere problem. V gozdove in druge naravne ekosisteme ljudje odlagajo nevarne, komunalne, gradbene in druge odpadke. Tako se obremenitev okolja ve a. Posebej nevarna so odlagališ a, ki nastajajo na bolj ob utljivih obmo jih, ki so še posebej pomembna z vidika loveka (npr. vodovarstvena obmo ja). Zato ne gre zanemariti dejstva, da ta odlagališ a niso neprimerna le z estetskega vidika, ampak so tudi nevaren in zato nezaželen pojav v naravi. Ljudje so še vedno premalo informirani in izobraženi o tej problematiki. Navkljub temu, da se je v zadnjem asu nekaj za elo premikati v smeri usposabljanja in informiranja (npr. spomladi 2010 izvedena akcija O istimo Slovenijo v enem dnevu!), dejstvo ostaja: Slovenija je še vedno dežela, ki ima v naravi preve divjih odlagališ odpadkov. Odpadki torej so in na žalost bodo ostali naša stvarnost, e se ljudje ne bodo pravo asno izobrazili in uvideli, kakšen problem predstavljajo. Potreben je dvig okoljske zavesti in nadaljnje angažiranje vseh prebivalcev, predvsem na lokalni ravni, da se doseže cilj: zdravo, urejeno okolje za nas in za naše potomce. To diplomsko delo skuša prikazati, kakšen problem so divja odlagališ a odpadkov in kako zelo so skoncentrirana že na manjšem obravnavanem obmo ju.. 1.1. Namen in cilji diplomske naloge Namen diplomskega dela je osvetliti problem divjih odlagališ odpadkov v katastrskih ob inah Marjeta na Dravskem polju in Prepolje, ki sta del ob ine Starše v severovzhodnem delu Slovenije. Poleg splošne predstavitve obravnavane okoljevarstvene problematike in preu evanega obmo ja so specifi ni cilji diplomske raziskave na izbranem geografskem obmo ju obsegali: popis in opis zna ilnosti divjih odlagališ odpadkov, vrednotenje odlagališ z vidika nujnosti sanacije, oblikovanje predloga prednostne sanacije in primerjavo razširjenosti divjih odlagališ po popisu iz leta 2008 s stanjem po akciji O istimo Slovenijo v enem dnevu (2010).. 1.

1.2. Metodološka izhodiš a Pri prou evanju geografskih vidikov nedovoljenega odlaganja odpadkov je zelo uporabna fizi nogeografska metoda, za katero je zna ilno, da v ''ospredje postavlja prou evanje pokrajinskih posledic obremenitev v posameznih fizi nogeografskih sestavinah – v ozra ju, vodi, reliefu, prsti in vegetaciji" (Plut, 2004, str. 33). Ta metoda poudarja posledice lovekovega posega v fizi nogeografske sestavine (zlasti v vodne vire in ozra je) (Plut, 2004, str. 33). Do tovrstnih posegov prihaja tudi v primeru nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravo, kar neposredno obremenjuje okolje. Najve ji vpliv imajo divja odlagališ a odpadkov na vodne vire, prst, zrak in vegetacijo (redkeje na živalstvo). Na sam relief pa praviloma ne vplivajo. Ve o samih obremenitvah okolja bo zapisano v poglavju 4.1. (Okoljski vplivi divjih odlagališ odpadkov). Slika 1: Modelna predstavitev fizi nogeografske sestave in dinamike pokrajine na primeru divjih odlagališ odpadkov.. Avtorica: Polšak Tonka, 2010; prilagojeno po Leser, 1976 (cv: Plut, 2004, str. 33). Divja odlagališ a odpadkov obravnavamo kot odprt sistem (slika 2), za katerega so zna ilni vnosi in iznosi (Kušar, 2000, str. 9). Odlagališ e odpadkov ima dolo eno površino, koli ino odpadkov in sestavo odpadkov. Nanj se odpadki odlagajo v nekem asovnem obdobju (Kušar, 2000, str. 9). Vnose v tem sistemu predstavljajo dodatni odpadki, voda (padavine, podtalnica, površinski vodotoki) in veter (Kušar, 2000, str. 9). Iznose pa predstavljajo izcedne vode, ionizirajo e sevanje, prst (prehranjevalna veriga), smrad, zasmetenje ve jih površin in estetski izgled (Kušar, 2000, str. 9). In prav iznosi iz tega sistema so tisti, ki povzro ajo obremenjevanje okolja.. 2.

Slika 2: Divje odlagališ e odpadkov kot odprt sistem.. Avtorica: Polšak, Tonka, 2010; prilagojeno po Kušar, 2000.. V raziskavi smo navedena metodološka izhodiš a in pristop upoštevali tako pri popisu divjih odlagališ kot tudi pri njihovem vrednotenju in oblikovanju predloga prednostne sanacije. Terensko delo s sistemati nim kartiranjem je še vedno zdale najboljši na in pridobivanja podatkov o divjih odlagališ ih odpadkov. Na tovrsten na in lahko pridobimo najbolj nazorne in zanesljive informacije o lokaciji ter drugih lastnostih divjih odlagališ odpadkov. Pred odhodom na teren smo natan no opredelili obmo je preu evanja, preu ili njegove geografske zna ilnosti ter na podlagi priporo il sorodnih študij in poznavanja terena oblikovali popisni list. Prostorsko enoto, na kateri smo opravili popis divjih odlagališ , smo izbrali na podlagi naslednji kriterijev: -. prostorsko omejeno, za terensko delo obvladljivo obmo je, prisotnost naselij (Marjeta, Prepolje, Brunšvik), obmo je, ki je delno prekrito z gozdom, obmo je z razli nimi vrstami prometnih povezav in poti (makadamske ceste, kolovozi, steze), obmo je z razli nimi namenskimi rabami prostora (kmetijstvo, gozdarstvo).. Za potrebe evidentiranja in analize divjih odlagališ odpadkov je bil oblikovan popisni list (Priloga A), za naše potrebe prirejen po preu itvi odlagališ odpadkov na Ljubljanskem polju (Kušar, 2000). Na terenu smo popis (oktober 2008 in april 2009) opravili s pomo jo popisnega lista in GPS 50Cx sprejemnika, s katerim smo dobili informacijo o to ni lokaciji divjega odlagališ a. Natan ne koordinate smo naknadno vnesli na kartografsko podlago s pomo jo programa MapInfo 8.5. Kot opombo naj navedemo, da se na kartah v nekaterih primerih to ke prekrivajo zaradi samega merila prikaza (1:20.000). Stanje odlagališ a je bilo evidentirano tudi s pomo jo fotoaparata Olympus IR500. Po akciji O istimo Slovenijo 3.

je bil opravljen dodaten pregled stanja na terenu (avgust 2010), za potrebe primerjave s stanjem v letu 2008. Analiza in obdelava podatkov je bila opravljena v programu PASW Statistics 18. Predlog sanacije pa je bil izdelan s pomo jo metode vrednotenja divjih odlagališ (podrobneje predstavljene v poglavju 6), ki je bila zasnovana na GIAM ZRC SAZU in objavljena v lanku Vrednotenje nedovoljenih odlagališ odpadkov glede na nujnost njihove sanacije (Breg et al., 2005).. 1.3. Delovne hipoteze Pri izdelavi diplomskega dela so bile za obmo je obravnavanih katastrskih ob in postavljene slede e delovne hipoteze: - Po površini prevladujejo manjša odlagališ a odpadkov. - Najve odlagališ je skoncentriranih ob gozdnem in cestnem robu. - Prevladujejo odlagališ a komunalnih odpadkov. - Stanje se po akciji O istimo Slovenijo ni bistveno izboljšalo.. 4.

1.4. Pregled dosedanjih raziskav Na podro ju problematike divjih odlagališ odpadkov je bilo v Sloveniji narejenih že kar nekaj raziskav. Med pomembnejšimi za etniki preu evanja je bil Igor Šebenik, ki je v sodelovanju z Jernejem Stritihom v letu 1991 napisal Divja odlagališ a odpadkov v Sloveniji. V naslednjih letih je Šebenik napisal še nekaj del na temo divjih odlagališ : Primeri uporabe GIS pri katastru odlagališ odpadkov in ocenjevanje njihove nevarnosti (1992, v sodelovanju z Robertom Špendlom) in Pokrajinske zna ilnosti manjših neurejenih odlagališ odpadkov v Sloveniji z zasnovo akcijskega na rta ureditve in oceno tveganja onesnaženja podzemnih voda (1994). Pomembno vlogo pri preu evanju divjih odlagališ odpadkov ima Geografski inštitut Antona Melika (GIAM ZRC SAZU), ki je izvedel tudi dva nacionalna projekta: I. Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagališ odpadkov vodozbirnega obmo ja rpališ a Jarški prod (vodja: Aleš Smrekar, 2004 - 2005) in II. Odlagališ a odpadkov na vodovarstvenem obmo ju, pomembnem za oskrbo Mestne ob ine Ljubljana s pitno vodo (vodja: Aleš Smrekar, 2005 - 2006). Na podlagi omenjenih raziskav so bili objavljeni naslednji lanki: Vrednotenje nedovoljenih odlagališ odpadkov glede na nujnost njihove sanacije (Breg et al., 2005). Odlagališ a odpadkov na vodovarstvenem obmo ju Ljubljanskega polja, glavnem viru oskrbe Ljubljane s pitno vodo (Breg, Kladnik, Smrekar, 2007), Geoinformacijska podpora pri dolo anju prednostne sanacije neurejenih odlagališ (Breg, Fridl, Smrekar, 2006) in knjiga Divja odlagališ a odpadkov na obmo ju Ljubljane (Smrekar, 2007). Tudi nekaj diplomskih del je bilo izdelanih na to tematiko. Izpostavili bi diplomsko delo Simona Kušarja z naslovom Geografske zna ilnosti odlagališ odpadkov na Ljubljanskem polju (2000) in metodološki prispevek istega avtorja v Geografskem vestniku: Metodologija ocenjevanja pokrajinskega vpliva neurejenih odlagališ odpadkov na kakovost podtalnice v prodnih sedimentih (2001). Ostala diplomska dela, ki so nam bila v pomo pri pisanju tega dela so: Geografske metode popisa in sanacije odlagališ odpadkov kraških ekosistemov (primer ob ine Pivka), avtorice Barbare Požar (2006) in diplomsko delo Anje !ater (2010), z naslovom Geografski vidiki nedovoljenega odlaganja odpadkov v ob ini Šentjur (KS Rifnik in okolica Šentjurja). Zgoraj omenjena dela so nam bila v pomo predvsem z metodološkega vidika izdelave našega diplomskega dela in so nas usmerjala pri oblikovanju popisnega lista, primernem vrednotenju divjih odlagališ odpadkov ter nadalje pri podajanju predloga sanacije. V zadnjem asu je bila organizirana vseslovenska akcija: O istimo Slovenijo v enem dnevu, ki je potekala 17. aprila 2010. To je bila najve ja prostovoljna akcija, v kateri se je predhodno evidentiralo divja odlagališ a širom po državi, nato pa se je na omenjeni datum zbralo ve kot 250.000 prostovoljcev, ki so s skupnimi mo mi o istili 7.000 divjih odlagališ in sprehajalnih poti. To je bila prva tovrstna akcija, ki se je osredoto ila samo na problematiko divjih odlagališ odpadkov. Preko akcije se je slovenska javnost dodobra seznanila in podu ila o sami problematiki ter na inih, kako lahko vsak posameznik pomaga prepre iti nastajanje novih odlagališ odpadkov. Izdelan je bil register divjih odlagališ . Pri akciji je sodelovala ve ina slovenskih ob in, med drugim tudi ob ina Starše, v katero spadata obravnavani katastrski ob ini.. 5.

V ob ini Starše do sedaj še ni bilo narejenih posebnih raziskav s podro ja divjih odlagališ odpadkov. Po informacijah Bojana Grusa (2010) je bil popis rnih odlagališ narejen pred letom 1995, ko je današnja ob ina spadala še pod ob ino Maribor. V diplomskem delu pa smo si pomagali s seminarsko nalogo Mirana Smolingerja s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru z naslovom Ekološka bremenitev v Ob ini Starše (2006). V nalogi smo dobili kar nekaj uporabnih podatkov o ravnanju z odpadki v ob ini Starše. Seveda so tudi razli ne raziskave in projekti bili izdelani na ob inski ravni. Vendar je mnogokrat na žalost ostalo le pri pisnem delu projekta, le malokrat se ob ina odlo i aktivno posredovati pri reševanju nelegalnih odlagališ odpadkov. Kar dokazuje tudi Revizijsko poro ilo Ra unskega sodiš a: Urejanje rnih odlagališ (Ra unsko sodiš e RS, 2007), v katerem so izpostavljene MO Ljubljana in Celje, ob ina Trebnje, Domžale, Lendava in Jesenice. Nobena izmed ob in, na katere se nanaša revizija, namre ni pripravila ustreznega in popolnega popisa divjih odlagališ odpadkov.. 6.

2. GEOGRAFSKA OPREDELITEV PREU!EVANEGA OBMO!JA Katastrski ob ini (tj. osnovna upravna prostorska enota za vodenje zemljiškega katastra; SURS, 2010; v nadaljevanju tudi kratica KO) Marjeta na Dravskem polju in Prepolje spadata pod manjšo slovensko ob ino Starše, ki leži v severovzhodnem delu Dravskega polja (subpanonska Slovenija). Na zahodu je ta ob ina obdana s Pohorjem, na severu s Slovenskimi Goricami, na vzhodu s Ptujskim poljem, na jugu pa z Dravinjskimi in Podpohorskimi goricami. Ob ina Starše obsega osem naselij, in sicer: Prepolje, Marjeta na Dravskem polju, Starše, Trni e, Zlatoli je, Rošnja, Loka in Brunšvik. Celotna površina ob ine Starše je 34 km2 (Ob ina Starše, 2009). KO Marjeta na Dravskem polju je po površini velika 5,09 km2, najvišja to ka je na 252,5 m.n.v. KO Prepolje je po površini nekoliko ve ja od Marjete, in sicer zajema 9,0 km2 površine. Najvišja to ka te KO je na 245 m.n.v. (Nadmorske višine - Geopedia.si, 2009). Skupna površina obravnavane prostorske enote je 14,09 km2. Slika 3: Obravnavano obmo je (in prikaz lokacije ob ine Starše v Podravski regiji).. Avtorica: Polšak Tonka, 2010. Kartografska podlaga: DOF, 1:50.000, GURS; Združenje ob in – ob ina Starše (desno zgoraj).. 7.

2.1. Družbenogeografske zna ilnosti 2.1.1. Zna ilnosti naselij Marjeta na Dravskem polju je obcestno naselje v osr ju Dravskega polja, ki leži na robu terase, ob krajevni cesti Miklavž na Dravskem polju – Kidri evo. Med starejšimi kme kimi hišami so predvsem v zahodnem delu novejše enodružinske hiše, zaradi katerih ima naselje primestni videz (Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 249). Naselje Prepolje se prvi omenja že okrog leta 1220 in je obcestno naselje sredi Dravskega polja, v katerem prevladujejo zna ilni stegnjeni domovi ali domovi v klju u, v zadnjem asu pa so med njimi zrasle enodružinske hiše. Naselje stoji na robu terase, na križiš u krajevnih cest proti Staršem, Marjeti na Dravskem polju in Kungoti pri Ptuju. Ve ina prebivalcev tega naselja je zaposlenih v Mariboru in Kidri evem (Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 309). Tako Marjeta na Dravskem polju kot tudi Prepolje imata zna ilnosti dolgih vasi (vasi v vrsti) z domovi, ki stojijo v enakomernih medsebojnih razdaljah ob lokalni cesti v enem ali dveh nizih. Tloris vasi kaže na na rtnost pri njihovem nastanku in razvoju. Ena najopaznejših oblik take vasi so gozdne vasi, ki so pri nas praviloma enovrstne in jih poznamo predvsem v Ljubljanski kotlini in na Dravskem polju (Geografija Slovenije, 1998, str. 249 - 250). Poselitveni vzorec je z vidika tega diplomskega dela zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na ravnanje z odpadki. Ker gre za obcestna naselja, je organizacija ravnanja z odpadki lažja, saj so gospodinjstva na eloma dobro dostopna in je odvoz odpadkov zato tudi bolj enostaven. 2.1.2. Demografske zna ilnosti Po podatkih Statisti nega urada RS, je konec leta 2008 ob ina Starše imela okoli 4.100 prebivalcev (približno 2.000 moških in 2.100 žensk). Po številu prebivalcev se ob ina uvrš a na 122. mesto med slovenskimi ob inami. Na kvadratnem kilometru površine ob ine je leta 2008 živelo povpre no 120 prebivalcev, torej je bila tu gostota naseljenosti ve ja kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2) (Ob ine v številkah, 2008). Z vidika ravnanja z odpadki lahko tolika gostota, kot že omenjeno, predstavlja veliko obremenitev okolja. Predvsem, e ni dobre infrastrukture, ki omogo a prebivalcem ustrezno in legalno odlaganje odpadkov (zbirni centri, reden odvoz odpadkov ipd.). Število živorojenih v ob ini je bilo v letu 2008 višje od števila umrlih. Naravni prirastek na 1.000 prebivalcev v ob ini je bil v tem letu pozitiven (znašal je 4,7; v Sloveniji je bil 1,7). Število tistih, ki so se iz ob ine odselili, je bilo višje od števila priseljenih. Selitveni prirastek na 1.000 prebivalcev v ob ini je bil torej negativen, znašal je -6,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirastka na 1.000 prebivalcev v ob ini je bil negativen (-1,5; v Sloveniji 10,9) (Ob ine v številkah, 2008). Najnižji naravni prirastek je imela ob ina v letih 2003–2006 (tabela 1). Leta 2006 je bil naravni prirastek kar -3,2. Ti podatki nakazujejo na to, da je ob ina Starše bila neko obmo je odseljevanja, saj so se ljudje zaradi majhnih zaposlitvenih možnosti odseljevali v bližnja mesta (Kidri evo, Ptuj, Maribor). Danes pa ponovno postaja zanimiva, saj skozi KO Marjeta in KO Prepolje. 8.

poteka AC (zaenkrat je dokon ana trasa do Dražencev, v bližini Ptuja), ki povezuje to obmo je z bližnjima gravitacijskima središ ema – Mariborom in Ptujem. Tako ljudje lahko živijo v bolj mirnem obmo ju, hkrati pa so le nekaj minut stran od zaposlitvenega centra. Tabela 1: Naravni prirastek v ob ini Starše v obdobju 1997–2009.. LETO Starše. 1997 -5,6. 1998 0,5. 1999 -4,3. 2000 1,5. 2001 -0,5. 2002 -1,0. 2003 -2,0. 2004 -2,5. 2006 -3,2. 2007 -0,7. 2008 -0,5. 2009 4,7. Vir: Demografsko …., 2010.. Povpre na starost ob anov je bila 41,5 let in tako nekoliko višja od povpre ne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 let). Med prebivalci te ob ine je bilo število najstarejših – tako kot v ve ini slovenskih ob in – ve je od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 117 oseb, starih 65 let ali ve . Vrednost indeksa staranja je nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (118). V ob ini je bilo – tako kot v ve ini slovenskih ob in – med ženskami ve takih, ki so bile stare 65 let ali ve , kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena (Ob ine v številkah, 2008). V ob ini prevladuje prebivalstvo v starosti od 40 do 60 let (slika 4). Za starejšega prebivalca ob ine lahko pravilno odlaganje odpadkov predstavlja napor, predvsem v primerih, ko mora odpadke sam odpeljati na zbirno mesto. Prav tako se starejše prebivalstvo težje prilagaja novostim pri sistemu lo enega zbiranja odpadkov. Slika 4: Starostna piramida (Ob ina Starše).. Vir: Ob ine v številkah, 2008, Ob ina Starše.. V ob ini delujeta 2 vrtca, ki ju je v letu 2008 obiskovalo 96 otrok. Od vseh otrok v ob ini (starih od 1 do 5 let), jih je bilo 58 % vklju enih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). Tamkajšnje osnovne šole je v šolskem letu 2008/2009 obiskovalo približno 320 šolarjev. Razli ne srednje šole je obiskovalo okoli 130 dijakov.. 9.

Med 1.000 prebivalci v ob ini je bilo povpre no 60 študentov in 10 diplomantov, kar je višje od slovenskega povpre ja (na 1.000 prebivalcev povpre no 55 študentov in 8 diplomantov) (Ob ine v številkah, 2008). To je pomemben vidik pri ravnanju z odpadki, saj se lahko stopnja izobrazbe odraža pri ravnanju z odpadki, kar se pripisuje ve ji okoljski ozaveš enosti in informiranosti o tej problematiki. Med delovno sposobnim prebivalstvom (v starosti 15 – 64 let) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povpre ja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom ob ine je bilo v povpre ju 9,1 % registriranih brezposelnih oseb, to je ve od povpre ja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo – kot v ve ini slovenskih ob in – ve žensk kot moških (Ob ine v številkah, 2008). Brezposelne osebe so ekonomsko šibkejši len družbe. Zagotovo si ne želijo dodatnega stroška, ki bi ga predstavljal organiziran odvoz odpadkov. Zato se nekateri zagotovo temu skušajo izogniti tako, da svoje odpadke nelegalno odložijo v naravo. Po podatkih Statisti nega urada RS, je bila povpre na mese na pla a oseb zaposlenih pri pravnih osebah v bruto znesku za kar 12 % nižja od letnega povpre ja mese nih pla v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 9 %. Vsak 32. prebivalec ob ine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomo i. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomo i (Ob ine v številkah, 2008). Gre za dodatna dejstva, ki pri ajo o slabšem ekonomsko-socialnem položaju prebivalcev ob ine Starše. 2.1.3. Gospodarstvo V ob ini Starše ni pomembnejših gospodarskih objektov (izstopa le HE Zlatoli je, ki je tudi najve ja HE v Sloveniji). Zato ve ina prebivalstva odhaja na delo v bližnji mesti Maribor in Ptuj ter deloma tudi v Slovensko Bistrico in Kidri evo. Konec leta 2008 je bilo v ob ini Starše 234 poslovnih objektov, od katerih se jih je 179 ukvarjalo z gospodarskimi dejavnostmi, 55 pa z ostalimi dejavnostmi (Študija upravi enosti…, 2009). Prevladujejo manjši poslovni objekti, ki ne nudijo zadosti delovnih mest, da bi tako prepre ili zaposlovanje v drugih mestih in ob inah. V interesu ob ine je, da se izboljšajo pogoji za razvoj podjetništva in na ta na in tudi dviga ravni pla , ki bi pove al zanimanje za razli ne investicije. Zato je bila pripravljena tudi Študija upravi enosti obrtno poslovne cone (OPC) Zlatoli je. Cilj le-te bi bil vzpostavitev primernih pogojev, ki bi privabili podjetja v OPC, kar bi posledi no zmanjšalo število brezposelnih in zaustavilo beg možganov iz obmo ja. Prevladovale bi dejavnosti v merilu drobnega gospodarstva, brez onesnaževanja okolja. Poglavitna raba tal na obmo ju ob ine Starše so njive (84,1 %), glede na ostale rabe tal (sadovnjaki: 0,7 %; vinogradi: 0,3 %; travniki in pašniki: 14,9 %). Po popisu kmetijstva iz leta 2000 je v ob ini Starše skupaj 265 družinskih kmetij na 1448,16 ha površine. Najve kmetij se ukvarja z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo (78), sledi poljedelstvo (55), praši i in perutnina (42) ter mešana živinoreja (36) in pašna živina (23) (Popis kmetijstva 2000, 2009). Kmetijstvo je ena poglavitnih dejavnosti na tem obmo ju, vendar ta za prebivalstvo predstavlja zgolj dopolnilno, ne pa tudi osnovne dejavnosti. Danes v ob ini še ni ve jih gospodarskih, industrijskih objektov, zato lahko sklepamo, da ve ina divjih odlagališ odpadkov izvira iz gospodinjstev in iz kmetijskih dejavnosti.. 10.

V ob ini je slabo razvit turizem, saj formalno pravno ni nosilca turisti nega razvoja. Ponudba ni medsebojno usklajena, naravna in kulturna dediš ina ni dovolj izkoriš ena, ni turisti no informacijske mreže, nezadostna je ponudba preno itvenih zmogljivost, ni kme kega turizma in urejenih kolesarskih poti. Potrebno bi bilo razviti doma e obrti, ki so loveka že od nekdaj oskrbovale z izdelki za gospodinjstvo, osebno opremo in danes predstavljajo pomembno sestavino slovenske kulturne dediš ine (Dokument identifikacije…, 2010, str. 7). Predpostavljamo, da turisti niso upoštevanja vredni povzro itelji odpadkov v ob ini Starše. Skozi ob ino Starše poteka glavna cesta, ki vodi iz Maribora proti Kidri evem (in naprej do Ptuja). Julija 2009 je bil odprt tudi del avtoceste (Slivnica – Draženci), ki poteka skozi ob ino. Prometna infrastruktura je v ob ini dobra. Vsa naselja in gospodinjstva so dobro dostopna, zatorej ni ovir za odvoz odpadkov.. 2.2. Naravnogeografske zna ilnosti 2.2.1. Geološko–reliefne zna ilnosti Dravsko polje ima obliko pravokotnega trikotnika s površino približno 260 km2. Vrhnja plast je iz holocenskih in pleistocenskih prodnih in glinastih naplavin. Najnižji del (ob strugi) je holocenska ravnica in je raz lenjena v nizke, komaj opazne holocenske terase, ki potekajo od zahoda proti vzhodu. Tudi ravninski del Dravskega polja ni raven, ampak je raz lenjen v nizke terase, ki prehajajo neopazno druga v drugo (Žlebnik, 1982, str. 153). Dravsko polje je nastalo v pleistocenu, ko se je Drava postopno vrezovala v terciarni relief in ga zasula s prodnimi naplavinami v fazah tektonskega mirovanja in ugrezanja. V poznejših fazah si je vrezala svojo strugo v lastne naplavine, kar dokazujejo številne terase (Žlebnik, 1982, str. 154). Pleistocenske naplavine Dravskega polja so sestavljene iz proda s peskom in muljem, med katerega so vložene plasti in le e peska. Prod se je ponekod sprijel v plasti in le e rahlo vezanega konglomerata. Ti konglomeratni vložki so predvsem na robovih teras. Tudi po petrografski zgradbi se pleistocenski prod mo no razlikuje od pliocenskega. Pleistocenski namre poleg kremenovih prodnikov vsebuje tudi prodnike amfibolita, tonalita, gnajsa in redko tudi apnenca. V pliocenskem produ pa prevladujejo kremenovi prodniki (Žlebnik, 1982, str. 156). Pod nizko pleistocensko teraso se razprostira holocenska ravnica (Drava od Maribora do Ptuja), široka od enega do treh metrov. Ravnina je rahlo valovita in presekana s starimi strugami in rokavi Drave. Pokriva jo holocenski pesek z meljem, pol metra do tri metre na debelo. Pod to plastjo pa je prod s peskom (Žlebnik, 1982, str. 156). Kot je vidno iz slike 5 so na našem obmo ju (KO Marjeta in KO Prepolje) prodni zasipi. In ker gre za obsežno ravnino, je to obmo je primerno za poselitev, kmetijstvo, promet in druge dejavnosti. Zato tu nastane ve odpadkov in obremenitve na okolje so posledi no velike.. 11.

Slika 5: Kamninska sestava (pove ano obmo je Dravskega polja).. Vir: Eionet v Sloveniji, 2010b. 2.2.2. Prsti in vegetacija Obe obravnavani katastrski ob ini ležita na obsežnem Dravskem polju. Na tem prevladujejo distri ne rjave prsti (50 %), sledijo fluvisoli (19 %) na re nih ravnicah in gleji (19 %) (Geografija Slovenije, 1998, str. 236). Za distri no rjavo prst je zna ilen debel humusni horizont, ki sega do 40 cm globoko. Pod njim je kambi ni horizont, ki leži na prodnati mati ni podlagi horizonta. Ves profil sega do 70 cm globoko, zato rastlinam suša manj škoduje. Prst je drobljiva, zra na, kisla in slabo nasi ena z bazami. !e je smotrno gnojena in dobro obdelana, je rodovitna poljedelska prst, ugodna za gojenje kulturnih rastlin (Geografija Slovenije, 1998, str. 181). Na obmo ju Dravskega polja prevladujejo nižinski gozdovi hrastov in belega gabra ter nižinski poplavni gozd doba in belega gabra. Nižinski gozdovi hrastov so v preteklosti ve inoma bili posekani za obdelovalne površine in naselja. Ohranjeni gozdovi so osiromašeni in nimajo ve je gospodarske vrednosti. Se nja za drva in steljarjenje sta spremenila njihov sestav in videz (Geografija Slovenije, 1998, str. 191). Gozdovi doba in belega gabra se razraš ajo v nižinskih predelih ob ve jih in manjših rekah in njihovih pritokih. Po njihovih precej ravnih holocenskih terasah se ob poplavah razlije voda, ki se zadržuje v kotanjastih delih površja in z visoko talno vodo pospešuje oglejevanje prsti. Pred posegom loveka so ti gozdovi poraš ali precej ve je površine, npr. na Dravskem polju (Geografija Slovenije, 1998, str. 189).. 12.

Severno in zahodno od naselja Marjeta je obsežna Marješka hosta, kjer prevladujejo bori (Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 249). Iz opažanj s terena lahko povemo, da sta poleg borov na tem obmo ju primešana tudi smreka in hrast. V Prepolju pa imamo obsežno Prepoljsko hosto (Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 309). Prsti so zelo ob utljiv del pokrajine. Zato ima odlaganje raznovrstnih odpadkov izredno negativen vpliv na stanje prsti. Najve jo škodo povzro a odlaganje kemikalij. Gre za gnojila, pesticide, živalske in loveške odplake, odplake iz gospodinjstev ipd. Prav tako se prst onesnaži preko izcednih voda. Onesnaženost prsti mo no ogroža naravno vegetacijo, saj se lahko v rastlinah pojavi visok delež toksi nih substanc (Bohinc, 2006). Te lahko po prehrambenem ciklu preidejo tudi v živali in loveka. Divja odlagališ a odpadkov negativno vplivajo tudi na estetski vidik pokrajine (gozda). To zmanjšuje predvsem rekreacijsko funkcijo gozdnih površin. 2.2.3. Hidrogeografske zna ilnosti Najpomembnejši in edini vodotok obravnavanega obmo ja je reka Drava, ki ima omiljen snežni režim. Najvišja voda je najpogosteje v maju ali juniju, najnižja pa januarja ali februarja. Izrazitejši pomladanski višek ima v aprilu, pluvialni jesenski maksimum pa v novembru (Geografija Slovenije, 1998, str. 148). Drava pod Mariborom je obdana s širokim poplavnim obmo jem, skupaj s pritoki poplavlja številne kmetijske površine. Visoke vode Drave v glavnem povzro ajo mo ni pozno pomladanski in poletni nalivi ob hkratnem mo nem taljenju snega v Alpah (Geografija Slovenije, 1998, str. 141). Obmo je celotne ob ine Starše je prepredeno s podtalno vodo, ki je izrednega pomena z vidika pitne vode. Prodna naplavina Dravskega polja je vodonosnik, ki se napaja s ponikanjem pohorskih potokov. Poleg tega se napaja še z infiltracijo padavin, ki padejo na visoki prodni pleistocenski ravnici (Žlebnik, 1982). Zgornja plast podtalnice na Dravskem polju je precej onesnažena zaradi pove ane rabe umetnih gnojil in škropiv ter divjih odlagališ odpadkov. Ker je podtalnica Dravskega polja pomemben vir pitne vode, je kakovost pitne vode celotnega Dravskega polja zavarovana s posebnim odlokom – Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje kakovosti in higienske neopore nosti zalog pitne vode na Dravskem polju (Smolinger, 2006). Obravnavano obmo je je v drugem (strožjem) režimu varstvenega obmo ja (Režim II; slika 6). Na tem obmo ju se sme gnojiti le na na in ekološkega in integriranega kmetijstva. Mineralni dušik je dovoljen le, e je voda v dobrem stanju (dokazano s podatki monitoringa v zadnjih 5 letih) (Prestor, 2008). Tako v naselju Prepolje kot tudi v naselju Marjeta na Dravskem polju je postavljeno merilno mesto za merjenje kakovosti podtalne vode. Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je obmo je Dravskega polja zelo obremenjeno, predvsem zaradi nitratov in pesticidov ter njihovih razgradnih produktov (Kakovost podzemne vode …, ARSO, 2008).. 13.

Slika 6: Varstvena obmo ja vodnih virov (pove ano obmo je Dravskega polja).. Vir: Eionet v Sloveniji, 2010a.. 2.2.4. Podnebne razmere Za Dravsko polje (na katerem leži tudi ob ina Starše) je zna ilno zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije (povpre na temperatura najhladnejšega meseca se ne spusti pod -3 ºC, vsaj en mesec pa ima povpre no temperaturo nad 10 ºC). V ob ini je klimatološka meteorološka postaja Starše (od leta 1895) Agencije RS za okolje, postavljena na nadmorski višini 237 m, zato je na voljo kar nekaj podatkov o podnebnih razmerah preu evanega obmo ja. Po podatkih Agencije RS za okolje je v Staršah povpre na letna temperatura zraka 9,5 °C (referen no obdobje 1961–1990). Najtoplejši mesec v letu je julij, s povpre no temperaturo zraka 19,4 °C, najhladnejši mesec pa je januar, s povpre no temperaturo zraka –1,5 °C (slika 7).. 14.

Slika 7: Klimogram za meteorološko postajo Starše (referen no obdobje 1961-1990.. Vir: Nadbath, 2008, str.2. Povpre na letna temperatura zraka v naselju Starše naraš a, saj je povpre na letna temperatura zraka v obdobju 1991–2007 kar za eno stopinjo višja od referen nega povpre ja. Desetletje 1991–2000 je bilo od referen nega povpre ja toplejše za celo stopinjo poleti in pozimi, spomladi za 0,6 °C, jesen pa je bila v omenjenem desetletju hladnejša za 0,2 °C. Število toplih dni naraš a, medtem ko število hladnih dni upada (Nadbath, 2008). V referen nem obdobju (1961–1990) je v povpre ju padlo v Staršah 985 mm padavin letno. Najmanj padavin pade v januarju (51 mm) in februarju (48 mm), najve pa julija (117 mm) in avgusta (116 mm). V letu 2008 je od januarja do julija v Staršah skupaj padlo 96 % padavin referen nega povpre ja oz. 532 mm. Najmanj je bilo izmerjeno januarja (le 3 mm), marca, junija in julija pa je padlo 110 mm. Poletje je tudi najbolj namo en letni as (povpre no 342 mm), najbolj suha pa je zima (povpre no 157 mm padavin). Najnižja julijska višina padavin je bila izmerjena v letu 2006, in sicer le 42 mm. Najvišja, do sedaj zabeležena višina padavin, pa je bila izmerjena v juliju 1965, in sicer 230 mm. Snežna odeja se v Staršah pojavi vsako leto. Na leto je v dolgoletnem povpre ju 56 dni s snežno odej (Nadbath, 2008). Koli ina padavin je izredno pomembna iz vidika izcednih voda, saj te nastanejo kot posledica padavin, ki padejo v telo odlagališ a in se posledi no onesnažijo z odpadki. Ve ja kot je koli ina padavin na nekem obmo ju, ve je so koli ine izcednih voda. Na obravnavanem obmo ju je povpre na koli ina padavin 985 mm/leto, najve jih pade v poletnih mesecih (julij in avgust), takrat nastaja tudi najve izcednih voda. Ker gre za prodnato obmo je, voda hitro ponikne. Zato odlagališ a tu predstavljajo veliko breme podtalni vodi, saj se preko izcednih voda, ki hitro pronicajo skozi plast prsti in proda, podtalnica onesnaži.. 15.

3. ODPADKI 3.1. Osnovni pojmi Odpadki so ''vsaka snov ali predmet, razvrš en v eno od skupin odpadkov (tabela 2), ki ga lastnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali ho e zavre i'' (Okolje – odpadek…, 2010). Odpadek pa je tudi ''vsaka snov ali predmet, razvrš en v eno od skupin odpadkov, v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan na in''. Povzro itelj odpadkov je ''oseba, katere delovanje ali dejavnost povzro a nastajanje odpadkov oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov'' (Uredba o ravnanju z odpadki, 2008). Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) je ''uredba, ki dolo a obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, klasifikacijski seznam odpadkov in obveznost poro anja Evropski Komisiji'' (Uredba o ravnanju z odpadki, 2008). V diplomskem delu smo pri popisu divjih odlagališ odpadkov (glej popisni list – priloga A) uporabili sedem kategorij odpadkov: - nevarni odpadki, - gradbeni odpadki, - industrijski in obrtni odpadki,. - kmetijski odpadki, - kosovni odpadki, - komunalni odpadki,. - drugi odpadki.. Nevarni odpadki so ''tisti odpadki, ki imajo eno ali ve nevarnih lastnosti''. Lastnosti zaradi katerih se odpadek uvrsti med nevarne odpadke so: eksplozivnost, oksidantnost, vnetljivost, odpadek je dražilen, lahko vnetljiv, zdravju škodljiv, strupen, jedek ipd. (Uredba o ravnanju z odpadki - Priloga 4, 2008). Kategorija je bila izbrana, ker je na preu evanem obmo ju veliko kmetijskih in gozdnih površin. Zato smo predvidevali, da bomo ob popisu na terenu našli tudi agrokemi ne odpadke in odpadke, ki nastanejo ob dejavnosti v gozdu ter vsebujejo nevarne snovi. Gradbeni odpadki so ''ostanki zidov, opek in podobnega materiala, ki nastane pri gradnji, rušenju ali rekonstrukciji zgradb'' (Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008). Kategorijo gradbenih odpadkov smo izbrali, saj smo predvidevali, da ljudje ob gradnji in rekonstrukciji objektov ostanke odpeljejo v gozd in jih tam enostavno odložijo. Industrijski in obrtni odpadki so ''odpadki, ki nastanejo pri industrijskih in obrtnih aktivnostih'' (npr. les, rudarski odpadki, kemikalije, razna olja) (Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008). Ker so tovrstni odpadki pogosto podobni komunalnim, smo za potrebe popisa in nadalje analize kategoriji raje lo ili. Kmetijski odpadki so ''ostanki od pridelave poljš in in živinoreje. Ti ostanki so lahko odpadna živalska in rastlinska tkiva, živalski iztrebki, gnoj, urin, odpadki iz gozdarstva, razna odpadna embalaža ipd.'' (Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008). Kategorija. 16.

kmetijskih odpadkov je bila uporabljena, ker je na obravnavanem obmo ju veliko kmetijskih površin. Kosovni odpadki so ''odpadki, ki zaradi svoje velikosti, teže ali oblike niso primerni za prepuš anje v zabojnikih, posodah ali vre kah za odpadke''. Ti odpadki se na klasifikacijskem seznamu uvrš ajo v skupino ''Drugi komunalni odpadki'' (Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008). Ti odpadki so pogosto odloženi v naravi, še posebej v gozdovih. Ljudje nemalokrat odložijo izrabljene ostanke starega pohištva (sedežne garniture, omare…) v gozd, zato smo izbrali in uporabili pri popisu tudi kategorijo kosovni odpadki. Komunalni odpadki so ''odpadki iz gospodinjstva (in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja), vklju no z lo enimi frakcijami'' (Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008). Komunalni odpadki se pojavljajo tako v urbanem kot v ruralnem okolju. Zato je ta kategorija bila logi na izbira pri sestavljanju popisnega lista. Drugi odpadki – v tej kategoriji so vsi odpadki, ki jih nismo mogli uvrstiti v nobeno izmed zbranih kategorij (gume, avtomobili…). Tabela 2: Pregled skupin odpadkov. 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20. Odpadki iz iskanja, rudarjenja, dejavnosti kamnolomov, fizikalne in kemi ne predelave mineralnih surovin Odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva, priprave in predelave hrane Odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje ivernih ploš in pohištva, vlaknin, papirja in kartona Odpadki iz industrije usnja, krzna in tekstilij Odpadki iz rafinerij nafte, iš enja zemeljskega plina in pirolize premoga Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov Odpadki iz organskih kemijskih procesov Odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe sredstev za površinsko zaš ito (barve, laki in emajli), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv Odpadki iz fotografske industrije Odpadki iz termi nih procesov Odpadki iz kemi ne obdelave in površinske zaš ite kovin in drugih materialov; hidrometalurgija barvnih kovin Odpadki iz postopkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike Oljni odpadki in odpadki teko ih goriv (razen jedilnih olj iz to k 05 in 12) Odpadna organska topila, hladilna sredstva in potisni plini (razen 07 in 08) Odpadna embalaža; absorbenti, istilne krpe, filtrirna sredstva in zaš itna obla ila, ki niso navedeni drugje Odpadki, ki niso navedeni drugje v klasifikacijskemu seznamu Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vklju no z zemeljskimi izkopi z onesnaženih obmo ij) Odpadki iz zdravstva ali veterinarstva in/ali z njima povezanih raziskav (razen odpadkov iz kuhinj in restavracij, ki ne izhajajo neposredno iz zdravstva ali veterinarstva) Odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki, istilnih naprav ter priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo Komunalni odpadki (gospodinjski in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja), vklju no z lo eno zbranimi frakcijami. Vir: Uredba o ravnanju z odpadki – Priloga 7, 2008. 17.

3.2. Politika ravnanja z odpadki v Sloveniji Splošni predpisi, ki dolo ajo in urejajo podro je ravnanja z odpadki v Sloveniji so: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 in spremembe), Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) ter Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Uradni list RS, št. 2/06). Nadalje pa obstoje predpisi za vse vrste odpadkov in predpisi, ki dolo ajo, kako predelati oz. odstraniti odpadke. Sistem ravnanja z odpadki dolo a Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki je bil sprejet leta 2004. To je zakon, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru dolo a temeljna na ela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finan ne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja (Uradni list RS, št. 41/2004). So asno z Zakonom o varstvu okolja je bil sprejet tudi Zakon o gospodarskih javnih službah. Ta zakon dolo a na in in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine, proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma ob ina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogo e zagotavljati na trgu (Uradni list RS, št. 32/93). Ta zakon je zaokrožil pristop ravnanja z odpadki. Razcvet normativne ureditve ravnanja z odpadki pa se je dejansko za el šele leta 1998 s sprejetjem Pravilnika o ravnanju z odpadki. Ta pravilnik je bil temeljni predpis, ki je dolo al obvezna ravnanja s posameznimi vrstami nenevarnih in nevarnih odpadkov, ter klasifikacijski seznam odpadkov za razvrš anje posameznih vrst odpadkov (Keuc, 2002, str. 21). Leta 2008 je ta pravilnik zamenjala Uredba o ravnanju z odpadki. Ta uredba dolo a obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, klasifikacijski seznam odpadkov in obveznost poro anja Evropski Komisiji (Uradni list RS, št. 34/08). V tej uredbi je tudi dolo eno, da je odpadke prepovedano puš ati v naravnem okolju, odmetavati ali nenadzorovano obdelovati. Z odpadki pa je potrebno ravnati tako, da ni ogroženo lovekovo zdravje in da ne povzro ajo ezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, da ne poslabšajo življenjskih možnosti živali in rastlin ter da nimajo škodljivih vplivov na krajino ali obmo ja (ibid.). Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 je osnovni strateški dokument na podro ju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov (Uradni list RS, št. 2/06). Ta resolucija vsebuje tudi programe za ravnanje z odpadki (npr.: operativni program zbiranja komunalnih odpadkov; operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki, z odpadnimi olji, z baterijami in akumulatorji; program ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili…) (ibid.). Za odpadke je v Sloveniji odgovornost razdeljena med državo (politika ravnanja z odpadki in zakonodaja), ob ine in komunalna podjetja (izvajanje dejavnosti po zakonih in predpisih države).. 18.

3.3. Ravnanje z odpadki v ob ini Starše V letu 1997 je bil sprejet Odlok o ravnanju z odpadki na obmo ju ob ine Starše in Program izvajanja lo enega zbiranja in odvoza odpadkov. Dokumenta sta dolo ila, da je na celotnem obmo ju ob ine obvezno odgovorno ravnanje z odpadki ter da morajo biti vsi povzro itelji odpadkov oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08), vklju eni v sistem ravnanja z odpadki. Povzro itelji odpadkov so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, vre ke in zabojnike namenjene zbiranju posameznih vrst odpadkov (Smolinger, 2006). Za ob ino pa je seveda zavezujo a tudi vsa kasneje sprejeta zakonodaja na državni ravni. Na obmo ju ob ine Starše je nameš enih 54 zabojnikov, namenjenih lo enemu zbiranju stekla in papirja ter embalaže. Za odvoz odpadkov skrbi komunalno podjetje Snaga d.o.o., ki je od 1. junija 2002 odvažalo odpadke na Pobreško deponijo, po 1. juniju 2002 pa v Reciklažni center Maribor. Tu se skladiš i papir in steklo kot sekundarno surovino za ponovno uporabo. Ostali odpadki se lo ijo, ostanek odpadkov pa se zmelje in odloži na deponijo (Smolinger, 2006). Nevarne odpadke (akumulatorji, embalaža barv, lakov…) se zbira lo eno, in sicer dvakrat letno. Škropiva in zdravila se odpelje na sežig v podjetje Pinus Ra e, baterije pa se skladiš ijo v Metavi, kjer je bilo od leta 1985 tudi edino odlagališ e nevarnih odpadkov v Sloveniji (Smolinger, 2006). V ob ini Starše obstajata tudi dva zbirna centra za odlaganje odpadkov (Zbirni center Starše in Zbirni center Zlatoli je). Zbirni center je ograjeno mesto, kjer odlaganje poteka pod nadzorom in po navodilih pristojnega delavca. Tu se odlagajo kosovni odpadki, kot so oblazinjeno pohištvo, avtomobilska plo evina, gume, kovina, elektronika, gradbeni odpad, les, plastika, nevarni odpad in ostali odpadni materiali. Koncesijo za upravljanje ima komunalno podjetje Snaga d.o.o. Zbirna centra uporabljajo tudi sosednje ob ine (Smolinger, 2006). V Zbirnem centru Zlatoli je je od leta 2007 možno brezpla no odlagati tudi azbestno cementne gradbene odpadke (pripravljenega na paleti in zavitega v gradbeno ter elasti no folijo pobere Snaga Maribor pri oddajalcu - ra un pa poravna Ob ina Starše). Prav tako se v ta center lahko brezpla no odlagajo gume osebnih vozil, traktorjev in tovornih vozil. Urejen pa imajo tudi odvoz ostankov sve (Grus, 2010). To bi morala biti velika vzpodbuda ob anom, da se ti odpadki ne odlagajo v naravo, vendar je na žalost v okolju še vedno mo najti veliko tovrstnih odpadkov.. 19.

4. PROBLEMATIKA DIVJIH ODLAGALIŠ! ODPADKOV Odlagališ e odpadkov je ''naprava ali ve naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo. Za odlagališ e se šteje tudi naprava ali del naprave, kjer povzro itelj odpadkov skladiš i svoje odpadke na kraju njihovega nastanka ve kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopkih predelave v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki ter stalna naprava ali del naprave, kjer se odpadki skladiš ijo ve kakor eno leto pred oddajo v nadaljnjo ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki'' (Uredba o odlaganju odpadkov…, 2006). Divje odlagališ e odpadkov je odlagališ e, na katerega se odpadki odlagajo nenadzorovano, nelegalno, na površinah, ki niso namenjene za to. Velik delež divjih odlagališ v Sloveniji se nahaja na najbolj ob utljivih obmo jih, predvsem na obmo ju podtalnice, ki je glavni vir pitne vode. Takšna odlagališ a predstavljajo veliko grožnjo podtalni vodi. Problematiko divjih odlagališ odpadkov je vsekakor potrebno reševati, e želimo, da se zmanjša negativen vpliv, ki ga imajo na okolje. V Sloveniji se obseg odloženih odpadkov iz leta v leto pove uje. ''Koli ina zbranih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2003–2007 iz zbranih 402 kg zvišala na 437 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Leta 2008 je nastalo 922.829 ton odpadkov in koli ina na prebivalca se je zvišala na 453 kg. V obdobju 2003–2008 se je koli ina zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji pove ala za 17 %'' (Komunalni odpadki…, 2010). Pri ravnanju z odpadki prevladuje odlaganje, saj smo jih v letu 2008 odložili 71 % oz. 800 tiso ton (30 % ve kot leta 2002), recikliranih pa je bilo 28 % odpadkov (360 tiso ton), kar je 44-krat ve kot leta 2002, vendar se jih v primerjavi z odlaganjem predela premalo (Komunalni odpadki…, 2010). V ob ini Starše (podatek za leto 2005) se letno pridela približno 599.800 kg komunalnih odpadkov. Kar pomeni okoli 187 kg odpadkov letno na prebivalca, kar je pod povpre jem Slovenije (Smolinger, 2006). Velika koli ina komunalnih odpadkov ne kon a v zabojnikih, ki so namenjeni tem odpadkom, temve v naravi (najpogosteje v gozdu), na divjih odlagališ ih odpadkov. !e se odpravimo na krajši sprehod v naravo, ne moremo spregledati plastenk, raznih plo evink in podobnega materiala, ki je odložen na tleh. Ti odpadki so najve krat posledica loveške malomarnosti in brezbrižnosti.. 20.

Slika 8: Nastajanje in zbiranje odpadkov po ob inah, 2005 (pove ano obmo je Dravskega polja).. Vir: Okolje na dlani, 2005, str. 70. Tudi koli ina ostalih odpadkov naraš a. Na primer koli ina gradbenih odpadkov, ki se je od leta 2002 do leta 2005 pove ala za ve kot trikrat. Leta 2005 je v Sloveniji nastalo kar 1.072.052 ton gradbenih odpadkov. Pove ana koli ina tovrstnih odpadkov je odraz pove ane gradnje cestne infrastrukture in razli nih gradbenih objektov. Problem pri teh odpadkih je, da se jih le polovica predela, ostale pa se odlaga na odlagališ ih nenevarnih odpadkov, kon ajo kot zasipni material ali kako druga e. Problemati ni so predvsem gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest. Teh je bilo v letu 2001 okoli 140 ton, v letu 2002 pa je ta koli ina narasla že na preko 3.800 ton (Gradbeni odpadki…, 2010). Nevarni odpadki zahtevajo strožji režim nadzora kot nenevarni odpadki, saj predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Zaradi tega jih je potrebno zbirati, odlagati, predelati ali uni iti lo eno od ostalih odpadkov. Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavi kot tudi v gospodinjstvih (na primer topila, barve, ki vsebujejo nevarne snovi, pesticidi, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, barve, ki vsebujejo nevarne snovi, nekatera zdravila, avtomobili idr.) (Nevarni odpadki…, 2010). Skupna koli ina nastalih nevarnih odpadkov postopno naraš a, saj se je po uvedbi novih predpisov (med letoma 2003 in 2004) delno izboljšalo zbiranje teh odpadkov, delno pa zaradi ve jega števila zavezancev, ki so poro ali. V letu 2004 je prišlo do pove anja nastanka nevarnih odpadkov zaradi sprememb metodologije, ko se med nevarne odpadke za no uvrš ati tudi gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest. V letu 2008 so se koli ine pove ale zaradi sanacije tal in posledic neurja (143.000 ton nevarnih odpadkov) (Nevarni odpadki…, 2010). Globe za prekršek pri neustreznem ravnanju z azbestnimi odpadki se gibljejo od 3.500 do 40.000 evrov kazni (Uradni list RS, št. 34/2008), vendar ljudje vseeno. 21.

odlagajo salonitne kritine v naravo (leta 2008 je bilo kar 54.000 ton nevarnih odpadkov odloženih (46 %), s 46.000 tonami sledi recikliranje (38 %), sežganih je bilo 11.000 ton (9 %), 9.000 ton pa je bilo uporabljenih kot gorivo (8 %) (Nevarni odpadki…, 2010)). Azbest vsebuje vlakna, ki se rada lomijo, pri tem pa nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ta so zelo majhna in pri vdihovanju lahko prodrejo globoko v plju a (!isto mesto Ptuj, 2010). V ob ini Starše je bilo v letu 2005 z EKO mobilnim zbiralnikom zbranih 2.200 kg nevarnih odpadkov. Te mobilne zbiralnice zbirajo topila, pesticide, odpadke z vsebnostjo živega srebra, istila, zdravila, akumulatorje, baterije in podobne odpadke (Smolinger, 2006).. 4.1. Okoljski vplivi divjih odlagališ odpadkov Divja odlagališ a odpadkov predstavljajo veliko obremenitev za okolje zaradi vpliva na vegetacijo, živalstvo, prst, vodo in zrak. Prav tako lahko nerešena problematika divjih odlagališ negativno vpliva na javno podobo ob in in posledi no tudi države. 4.1.1. Onesnaženje podtalne vode Izredno problemati no je onesnaževanje podtalne vode, saj je ta glavni vir pitne vode v Sloveniji. Onesnaženje do voda pride prek t.i. izcednih voda odlagališ a, ki so, odvisno od vrste in koli ine odpadkov, razli no onesnažene (Šebenik, 1994, str. 94). Izcedna voda je v ''telesu odlagališ a odpadkov nastajajo a voda, ki nastane zlasti iz padavinske vode, ki prodira v telo odlagališ a in se tu onesnaži zaradi izluževanja, in iz onesnažene presežne vode, ki se izceja iz odpadkov z visoko vsebnostjo vode, ter iz vode, ki nastaja zaradi razgrajevanja odpadkov'' (Uredba o emisiji snovi…, 2000). Onesnaženje voda je lahko organsko ali kemi no. Medtem ko se organsko onesnaženje isti v odvisnosti od asa in sestave vodonosnika, se kemi no onesnažene vode s asoma prakti no ne o istijo. S ponikanjem izcednih voda neposredno v zemljo, se onesnažuje tudi prst, ki onesnaženje zadržuje (Kisovec, 2007, str. 52). Preu evano obmo je (ob ina Starše – KO Marjeta in KO Prepolje) leži, kot že omenjeno, na Dravskem polju. Ta je vodonosnik visoke ranljivost. Prevladuje onesnaženje, ki prihaja iz kmetijskih dejavnosti. ''Za leto 2003 je bila stopnja ezmerne obremenjenosti podtalnice na Dravskem polju ocenjena kot visoka. !ezmerna obremenjenost podtalnice Dravskega polja je bila v obdobju 2000 – 2003 približno enaka. Podtalnica je bila ezmerno obremenjena na vseh desetih merilnih mestih (Lancova vas, Tezno, Bohova, Ra e, Starše, Brunšvik, Šikole, Šikole GV-1, Kidri evo, Sp. Hajdina). Zaradi nepropustnih plasti je podtalnica globljega vodonosnika še vedno zaš itena pred onesnaženjem z nitrati, pesticidi in halogeniranimi organskimi spojinami, nosi pa v sebi ve ne isto , predvidoma geogenega porekla (amonij, orto-fosfati, mangan, železo, arzen). Trendi kažejo na to, da je bila podtalnica Dravskega polja pred desetimi leti še huje onesnažena, saj trendi za pesticide in lahko hlapne halogenirane ogljikovodike v obdobju 1993 – 2003 kažejo na zniževanje koncentracije teh parametrov v podtalnici, vendar pesticidi še vedno mo no presegajo mejne vrednosti'' (Poro ilo o kakovosti podzemne vode…, 2004).. 22.

Poro ilo za leti 2007 in 2008 pravi, da je ''kemijsko stanje za vodno telo Dravska kotlina slabo, saj je bilo ocenjeno, da onsenaženje zajema ve kot 30 % obsega vodnega telesa. Vodno telo je mo no obremenjeno z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgadnimi produkti.'' (Poro ilo o kakovosti podzemne vode…, 2008). Ker gre za tako ob utljivo in pomembno obmo je podtalne vode, je potrebno nameniti toliko ve pozornosti pri odkrivanju in nadalje uspešnem saniranju divjih odlagališ odpadkov. Ti poleg kmetijstva, ki je tu pomembna dejavnost, predstavljajo veliko obremenitev podtalne vode, preko izcednih voda. Posebej problemati na so tista divja odlagališ a, kjer so prisotni nevarni odpadki (npr. agrokemi ni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, razni ostanki zaš itnih sredstev, odpadne barve in laki, razna motorna in strojna olja ipd. odpadki). Zato smo pri popisu divjih odlagališ (upoštevajo , da je celotno obmo je, obmo je podtalne vode; površinskih vodotokov tu ni) izbrali tudi kategorijo nevarnih in kmetijskih odpadkov, ki so še posebej pere i. 4.1.2. Onesnaženje zraka Za zrak so lahko nevarni že odpadki sami, do onesnaženja zraka pa lahko pride tudi s sežiganjem odpadkov. Taka onesnaženja so navadno lokalna in lahko vplivajo na vegetacijo (Šebenik, 1994, str. 97). Za zrak nevarni so tudi odpadki, ki vsebujejo azbest (npr. salonitne ploš e). Te namre – e so poškodovane – v ozra je izpuš ajo majhna vlakna, ki so o em nevidna. Ob vdihavanju zraka onesnaženega z vlakni, se ta nalagajo na plju a in povzro ajo razli na obolenja dihalnih organov ter celo rakave tvorbe. 4.1.3. Onesnaženje prsti in vpliv na vegetacijo ter živali !lovek najve škode povzro a z odlaganjem kemikalij. ''Gre za gnojila, pesticide, ki se razgrajujejo zelo po asi, živalske in loveške odplake itd. Najbolj škodljive so kovine oz. elementi: živo srebro, svinec, kamdij, nikelj in baker. Težke kovine v prsti zmanjšujejo rodovitnost zemlje in posledi no tudi produktivnost kmetijstva. Kovine (cink, baker, kamdij, nikelj) lahko ostanejo v prsti tudi nekaj tiso let. V ve jih koncentracijah imajo te kovine (svinec, kadmij) celo toksi ni u inek in zelo škodljivo vplivata na zdravje živali in ljudi, e se vklju ita v prehrambeno verigo'' (Bohinc, 2006). Ko rastline rpajo iz onesnažene prsti razli ne snovi, lahko pride do zaostajanja v rasti, do razgradnje listov in tanjšanja rastline (Bohinc, 2006).. 23.

Slika 9: Prikaz vplivov divjih odlagališ odpadkov na okolje.. Avtorica: Polšak Tonka, 2010.. 24.

4.2. Vzroki ilegalnega odlaganja odpadkov "Po Šebeniku (1994) so glavni vzroki ilegalnega odlaganja odpadkov slede i: popolna odsotnost zbiranja in odstranjevanja komunalnih ter drugih odpadkov, nekakovostno zbiranje in odstranjevanje odpadkov ter nepou enost in nekulturnost ljudi. V preteklosti so bili glavni vzrok nepravilnega odlaganja odpadkov redek ali nereden odvoz gospodinjskih odpadkov, redko odstranjevanje gradbenega materiala in kosovnih odpadkov, slaba propagandno-preventivna dejavnost ipd. Danes je odstranjevanje komunalnih in kosovnih odpadkov dobro organizirano. Komunalni odvoz odpadkov se pla uje, za reden odvoz pa skrbijo javne komunalne službe ali pooblaš enci za zbiranje. Za posebne odpadke (npr. gradbeni material) je potrebno odvoz in deponiranje posebno pla ati, zato so te vrste odpadkov ve kratno nelegalno odložene. Divja odlagališ a odpadkov so posledica nekulture, nepoštenosti in nepou enosti ljudi" (Kisovec, 2007, str. 53). Eden izmed vzrokov nelegalnega odlaganja odpadkov je tudi neu inkovita kazenska politika. Navkljub temu, da so kazni za nelegalno odlaganje odpadkov predpisane in dolo ene v zakonodaji, se v realnosti le malokdaj udejanjajo. Na samem terenu namre manjka u inkovit inšpekcijski nadzor, ki bi redno in temeljito pregledoval najbolj pere a obmo ja. Mnogokrat je vzrok tovrstnemu odlaganju odpadkov tudi ta, da se ljudje enostavno želijo izogniti strošku pla ila odvzema odpadkov (npr. star osebni avto). Zato odpadke odložijo nekje v naravo – najraje v gozdu – vedo , da se bodo tako najlažje in najceneje znebili odpadkov ter da jih nih e ne bo kazensko preganjal. Na žalost pa ostaja dejstvo, da so divja odlagališ a odpadkov enostavno tudi posledica loveške nekulture. Ljudje namre me ejo raznovrstne odpadke (steklenice, plo evinke, papir, vre e), ko so na sprehodu v naravi ali pa kar iz voze ega avtomobila. In ker so to najve krat odrasli ljudje, seveda njim – kot vzornikom – sledijo tudi mlajši in te vzorce nekulturnega obnašanja enostavno ponavljajo. Tudi zato je potreben dodaten poudarek na izobraževanju in informiranju ljudi o vseh negativnih u inkih, ki jih ima takšno odlaganje na okolje.. 25.

5. ANALIZA DIVJIH ODLAGALIŠ! ODPADKOV Popis divjih odlagališ odpadkov smo opravili v dveh izbranih katastrskih ob inah, in sicer Marjeta na Dravskem polju in Prepolje. Prva je po površini velika 5,09 km2, druga pa zajema 9,0 km2 površine. Skupna površina obravnavane prostorske enote je 14,09 km2. Zaradi lažjega terenskega dela je bilo izbrano manjše obmo je. Evidentiranje odlagališ je bilo opravljeno s pomo jo popisnega lista (priloga A) in GPS sprejemnika. Ideja za popisni list izhaja iz diplomskega dela Simona Kušarja in izkušenj, ki smo jih pridobili že na študijski praksi (GIAM, popis divjih odlagališ odpadkov na Ljubljanskem polju). Sami smo izbrali in uvrstili na popisni list tiste kategorije, ki so se izkazale primerne za prou evano obmo je, saj je le-to pomembno za oskrbo s pitno vodo in v celoti leži na obsežnem obmo ju podtalnice. V popisni list (slika 10) so bile vklju ene naslednje vsebine: zanimala nas je lega odlagališ a, in sicer natan ne koordinate, ki smo jih kasneje lahko prenesli na kartografsko podlago ter nadmorska višina, oddaljenost odlagališ a od bližnjega naselja in raba tal na obmo ju divjega odlagališ a odpadkov. Nadalje pa so bile na popisni list uvrš ene kategorije, ki so prikazale same lastnosti divjega odlagališ a odpadkov: površina in prostornina odlagališ a, struktura in sestava (%) odpadkov, stanje in urejenost odlagališ a ter dostopnost do odlagališ a. Slika 10: Prikaz vsebine popisnega lista.. Avtorica: Polšak Tonka, 2010. 26.

Površina in prostornina odlagališ a sta pomembna kazalca vpliva divjega odlagališ a na okolje (tudi podtalno vodo). Ve ja kot je površina in prostornina odlagališ a, ve ji je vpliv na samo okolje (Kušar, 2000). Pri površini odlagališ a smo dolo ili štiri kategorije (do 10 m2, od 10 do 100 m2, nad 100 m2, ve ji od 1000 m2), prav tako pri prostornini (do 10 m3, od 10 do 100 m3, nad 100 m3, ve ji od 1000 m3). Ker smo že v sami hipotezi predvidevali, da so na terenu odlagališ a manjših dimenzij (površina do 10 m2 in prostornina do 10 m3), nismo razredov teh kategorij bolj podrobno razdelili. Stuktura odpadkov je zelo pomembna kategorija pri popisu zaradi samega vpliva, ki ga imajo dolo eni odpadki na okolje (na podtalnico preko izcedne vode). Izbrali smo razrede: nevarni odpadki, gradbeni odpadki, industrijski in obrtni odpadki, kmetijski odpadki, kosovni odpadki, komunalni odpadki in drugi odpadki. Podrobnejši opis izbranih kategorij odpadkov je bil že podan v poglavju o odpadkih (poglavje 3.1.). Ker na terenu nismo našli divjih odlagališ odpadkov s kosovnimi odpadki, te kategorije ni prikazane na grafikonih v poglavju 5.6. Na popisnem listu smo imeli tudi kategorijo aktivnost odlagališ a, ki nam je podala podatek ali se na obstoje e divje odlagališ e odpadkov novi odpadki redno prinašajo ali pa je odlagališ e ''mrtvo'' in se tam odpadkov ne odlaga ve . Prav tako smo preverjali, kako so odlagališ a urejena, e sploh so (npr. s tablami, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov, ograja ipd.) in kakšna je dostopnost do odlagališ a (steze, kolovozne poti, ceste, makadamske poti). Imeli smo tudi dodatno kategorijo v katero smo dopisovali razli ne dodatne opazke in opombe (npr. ocena potrebne sanacije). Za razliko od drugih avtorjev podobnih raziskav (npr. Kušar, 2000) na popisni list nismo vklju ili kategorije ''relief'', saj je teren v celoti ravninski, zato vklju itev te kategorije ne bi bila smiselna. Po dveh terenskih popisih in kon ani analizi ugotavljamo, da se je popisni list pri evidentiranju divjih odlagališ odpadkov dobro obnesel. Tudi samo terensko delo je bilo dokaj enostavno, saj smo prvotni popis opravljali v jeseni, ko se divja odlagališ a najlažje vidijo, ker niso skrita v podrasti gozda. V veliko pomo pri popisu je bil GPS sprejemnik, saj smo poleg natan nih koordinat in nadmorskih višin lahko dobro od itali tudi oddaljenost odlagališ a od bližnjega naselja. Vsako izmed odlagališ smo tudi fotografirali, za kasnejšo lažjo predstavo o strukturi odlagališ a pri nadaljnji obdelavi podatkov. V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljeni rezultati analize na terenu pridobljenih podatkov. Na obmo ju obeh katastrskih ob in smo evidentirali 87 divjih odlagališ odpadkov, od tega v KO Marjeta na Dravskem polju 44 odlagališ in 43 odlagališ v KO Prepolje.. 27.

5.1. Dostopnost do divjih odlagališ odpadkov Pri ''dostopnosti do divjih odlagališ '' smo dolo ili štiri možne izbire, in sicer: ''asfaltna pot'', ''makadamska pot'', ''kolovozna pot'' in ''steza'' ter možnost ''ni dostopa''. Izbrane možnosti so bile dolo ene glede na poznavanje terena (velik odstotek gozdnih površin – kolovozi, steze, makadam) in glede na predvidevanje, da je ve ina odlagališ skoncentrirana ob dobro dostopnih poteh. Na terenu nismo s tem delom popisnega lista imeli nobenih težav, saj je ve ina odlagališ bila ob dobro vidnih poteh v gozdu ali samem cestnem robu. Najve divjih odlagališ odpadkov smo našli neposredno ob kolovoznih poteh. Le-te so namre v gozdovih dobro prikrite in, še pomembneje, najlažje dostopne s prevoznim sredstvom. Ker je ve ina odlagališ na obravnavanem obmo ju dobro dostopna, bi jih bilo lažje sanirati. S spodnjega grafikona je razvidno, da je v KO Marjeta na Dravskem polju kar 52,3 % divjih odlagališ v neposredni bližini kolovoznih poti, sledijo odlagališ a ob makadamskih poteh – 29,5 %, stezah – 9,1 % ter ob asfaltnih poteh – 6,8 %. V KO Prepolje kar 83,7 % divjih odlagališ leži ob kolovoznih poteh. Divjih odlagališ , ki ležijo ob makadamskih, asfaltnih poteh, stezah in obmo jih, kjer ni neposrednega dostopa, je malo (skupaj 16,4 %). Grafikon 1: Dostopnost do divjih odlagališ odpadkov (KO Marjeta in KO Prepolje, 2008).. Vir: Terenski popis odlagališ , 2008-2009.. 28.

Karta 1: Dostopnost do divjih odlagališ odpadkov (KO Marjeta in KO Prepolje, 2008).. 29.

5.2. Oddaljenost odlagališ odpadkov od naselja V kategorijo ''oddaljenost odlagališ odpadkov od naselja'' smo razdalje razdelili v pet razredov: ''nad 1000 m'', ''500 do 1000 m'', ''100 do 500 m'', ''pod 100 m'' oddaljeno od naselja ter ''znotraj naselja''. Ve ina divjih odlagališ odpadkov je od bližnjih naselij oddaljenih ve kot 1000 m, kar je dobro razvidno tudi s spodnjega grafikona. Divjih odlagališ , ki ležijo ve kot 1000 m od naselja je v KO Marjeta 45,5 %, v KO Prepolje pa 39,5 %. Odlagališ , ki so od naselij oddaljena med 500 do 1000 m je v KO Marjeta 27,3 % in v KO Prepolje 39,5 %. Odlagališ , ki so od naselja oddaljena med 100 in 500 m je v KO Marjeta 11,4 %, v KO Prepolje 11,6 %. Nekaj divjih odlagališ odpadkov je prav tako znotraj naselja (KO Marjeta: 6,8 %; KO Prepolje: 9,3 %), ponavadi kar neposredno ob hiši, na dvoriš u. Najve krat gre za stare, neuporabne avtomobile ter odpadni gradbeni material. Grafikon 2: Oddaljenost odlagališ od bližnjega naselja (KO Marjeta in KO Prepolje, 2008).. Vir: Terenski popis odlagališ , 2008-2009.. Takšni rezultati nam kažejo, da se ljudje bolj ali manj ''potrudijo'', da odpadke odpeljejo izpred lastnega dvoriš a in jih raje odvržejo nekaj kilometrov stran.. 30.