Pravni aspekti bančnih tveganj

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. ČRT KLANČIČ PRAVNI ASPEKTI BANČNIH TVEGANJ Diplomsko delo. Maribor, 2014.

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO PRAVNI ASPEKTI BANČNIH TVEGANJ. Študent: Črt Klančič Številka indeksa: 71154867 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Korporacijsko pravo Mentor: dr. Bojan Škof. Maribor, september 2014 !. ii!.

KAZALO VSEBINE POVZETEK!..............................................................................................................!1! SUMMARY!..............................................................................................................!2! 1 UVOD!...................................................................................................................!3! 2 ZGODOVINSKI PREGLED BANČNIŠTVA!......................................................!3! 3 POJEM BANKE IN OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV!..........................!7! 4 VIRI BANČNEGA PRAVA!.................................................................................!9! 5 BANKA KOT DELNIŠKA DRUŽBA!.................................................................!10! 6 KAPITAL BANKE!..............................................................................................!15! 6.1 TEMELJNI, DODATNI IN MINIMALNI KAPITAL BANKE!.............................!15! 7 TVEGANJA IN UPRAVLJANJE S TVEGANJI!...............................................!16! 8 KREDITNO TVEGANJE!...................................................................................!18! 8.1 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU19! 8.1.1 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE IN CENTRALNIH BANK!.....................................................................................!20! 8.1.2 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO ENOT REGIONALNE ALI LOKALNE RAVNI DRŽAV!..................................................................................................!21! 8.1.3 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI DO OSEB JAVNEGA SEKTORJA!...!22! 8.1.4 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI DO MULTILATERALNIH RAZVOJNIH BANK!.............................................................................................................!23! 8.1.5 UTEŽ TVEGANJA ZA IZPOZTAVLJENOSTI DO MEDNAROSNIH ORGANIZACIJ !............................................................................................................................................!23! 8.1.6 UTEŽ TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI DO INSTITUCIJ!..............................!24! 8.1.7 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO PODJETIJ!..................................!25! 8.1.8 UTEŽ TVEGANJA IZ NASLOVA BANČNIŠTVO NA DROBNO!..............................!25! 8.1.9 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI, ZAVAROVANE Z NEPREMIČNINAMI!............................................................................................................!26! 8.1.10 UTEŽI TVEGANJA ZA ZAPADLE POSTAVKE!......................................................!26! 8.1.11 UTEŽI TVEGANJA ZA REGULATORNO ZELO TVEGANE IZPOSTAVLJENOSTI !............................................................................................................................................!27! 8.1.12 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI IZ NALOŽB V KRITE OBVEZNICE !............................................................................................................................................!27! 8.1.13 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI DO INSTITUCIJ ALI PODJETIJ S KRATKOROČNO BONITETNO OCENO!...........................................................................!28! 8.1.14 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOSTI IZ NALOŽB V INVESTICIJSKE SKLADE!..............................................................................................................................!28! 8.1.15 UTEŽI TVEGANJA ZA OSTALE IZPOSTAVLJENOSTI!........................................!29! ! iii! !.

8.1.16 BONITETNE OCENE!.............................................................................................!29! 8.2 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE NA PODLAGI NOTRANJIH BONITETNIH SISTEMOV!..........................................................................................!30!. 9 OPERATIVNO TVEGANJE!..............................................................................!31! 9.1 ZAVAROVANJE PRED OPERATIVNIM TVEGAJEM!........................................!32! 9.2 KAPITALSKE ZAHTEVE GLEDE OPERATIVNEGA TVEGANJA!.....................!33! 9.2.1 ENOSTAVNI PRISTOP!............................................................................................!34! 9.2.2 STANDARDIZIRANI PRISTOP!...............................................................................!34! 9.2.3 NAPREDNI PRISTOP!...............................................................................................!37! 9.2.4 KOMBINIRANI PRISTOP!........................................................................................!38! 10 TRŽNA TVEGANJA!........................................................................................!38! 10.1 KAPITALSKA ZAHTEVA ZA TRŽNA TVEGANJA!..........................................!38! 10.2 POZICIJSKO TVEGANJE!..................................................................................!39! 10.2.1 ZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE!........................!39! 10.2.2 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!.........................................................................................!40! 10.2.3 POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!...............................................................................................................!40! 10.2.5 SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!...............................................................................................................!42! 10.2.6 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!.........................................................................................!46! 10.2.7 POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!...............................................................................................................!46! 10.2.8 SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV!...............................................................................................................!46! 10.3 TVEGANJE PORAVNAVE IN KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE!......................................................................................................................!47! 10.4 KAPITALSKA ZAHTEVA ZA TVEGANJE PORAVNEVE!.................................!47! 10.5 KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE!..........................................!49! 10.5.1 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA CCR!.........................................................!49! 10.5.2 METODE IZRAČUNA VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI!..................................!50! 10.5.3 METODA TEKOČE IZPOSTAVLJENOSTI!............................................................!50! 10.5.4 METODA ORIGINALNE IZPOSTAVLJENOSTI!....................................................!51! 10.5.5 STANDARDIZIRANA METODA!.............................................................................!52! 10.5.6 METODA NOTRANJIH MODELOV IMM!..............................................................!55! 10.6 TVEGANJE PRESEGANJA NAJVEČJIH DOPUSTNIH IZPOSTAVLJENOSTI NA PODLAGI TRGOVANJA!........................................................................................!57! 10.7 VALUTNO TVEGANJE!........................................................................................!58! 10.8 TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA!............................................................!59! 10.8.1 IZRAČUN POZICIJE V BLAGU!.............................................................................!59! 10.8.2 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE Z UPORABO ENOSTAVNEGA PRISTOPA!.!60! 10.8.3 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE Z UPORABO LESTVICE ZAPADLOSTI!......!60! ! iv! !.

11 BANKA SLOVENIJE!.......................................................................................!61! 11.1 NALOGE BANKE SLOVENIJE!...........................................................................!62! 11.1.2 NADZOR NAD BANKAMI IN HRANILNICAMI!....................................................!62! 12 ZAKLJUČEK!....................................................................................................!64! 13 LITERATURA IN VIRI!..................................................................................!65! !. ! v! !.

KAZALO TABEL Tabela 1: Utež za izpostavljenost do enot centralne ravni države in centralnih bank. 20 Tabela 2: Utež za izpostavljenost do enot centralne ravni države in centralnih bank. . 21 Tabela 3: Utež za izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav. ............. 21 Tabela 4: Uteži za izpostavljenost do oseb javnega sektorja. ................................... 22 Tabela 5: Uteži tveganja za izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank. .......... 23 Tabela 6: Uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij, za katere je na voljo ECAI. . 24 Tabela 7: Uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij s preostalo efektivno zapadlostjo do vključno 3 mesece. ......................................................................... 24 Tabela 8Uteži tveganja za izpostavljenosti do podjetij. ............................................ 25 Tabela 9: Uteži tveganja za izpostavljenosti iz naložb v krite obveznice. ................... 27 Tabela 10. Uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno. .................................................................................................. 28 Tabela 11: Uteži tveganja za izpostavljenosti iz naložb v investicijske sklade. ............ 28 Tabela 12 Razporeditev dolgoročnih osnovnih bonitetnih ocen s stopnjami kreditne kvalitete............................................................................................................... 30 Tabela 13:Izračun kapitalske zahteve po standardiziranem pristopu. ........................ 34 Tabela 14: Kategorije dolžniških finančnih instrumentov in predpisane uteži za izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi instrumenti .. 41 Tabela 15:Razvrščanje neto pozicij glede na preostalo zapadlost .............................. 43 Tabela 16:Razvrščanje dolžniških finančnih instrumentov glede na modificirano trajanje................................................................................................................ 45 Tabela 17:Uteži za izračun kapitaske zahteve za tveganje poravnave ....................... 47 Tabela 18:Kapitalska obravnava v primeru časovne neusklajenosti plačila in izročitve. ........................................................................................................................... 48 Tabela 19:Konverzijski faktorji za izračun potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti ........................................................................................................................... 51 Tabela 20:Konverzijski faktorji za izračun originalne izpostavljenosti ......................... 52 Tabela 21:Multiplikatorji CCR (CCRM)..................................................................... 54 Tabela 22:Faktorji za povečanje kapitalske zahteve za tveganje preseganja največje dopustne izpostavljenosti ...................................................................................... 58 Tabela 23:Lestvica zapadlosti za pozicije v blagu. ................................................... 60. ! vi! !.

POVZETEK V Evropi je vloga poslovnih bank zelo pomembna, saj je financiranje podjetij v veliki meri odvisno prav od njih. Ravno to razmerje podjetij do bank lahko v primeru finančnih težav bank privede do negativnega vpliva na širšo družbeno gospodarsko sfero. Za preprečitev takšnega scenarija, ki bi povzročil škodljive posledice v širši gospodarski in družbeni sferi, ne nazadnje bi prinesel tudi nižjo gospodarsko rast, je ključnega pomena uspešno upravljanje s tveganji v bančnem poslovanju. Finančne težave bank predstavljajo izgube, ki so posledica izpostavljenosti visokim stopnjam tveganj, katera so običajno tudi medsebojno prepletena in soodvisna. Zaradi velikega pomena področja tveganj so v osrednjem delu diplomskega dela predstavljeni pravni aspekti posameznih tveganj, s katerimi se soočajo banke pri svojem poslovanju ter z njimi povezane obveznosti po oblikovanju kapitalskih rezerv. Posebna pozornost je namenjena tveganju, ki ima med vsemi tveganji najpomembnejšo vlogo, to je kreditnemu tveganju ali tveganju izpada terjatev. Opisana sta dva pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, standardni pristop in pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov. V diplomskem delu so poleg kreditnega tveganja opisane tudi glavne lastnosti in kapitalske zahteve operativnega in tržnega tveganja. Poleg omenjenih so podrobno predstavljene tudi podvrste tržnega tveganja, in sicer pozicijsko, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke; tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja; valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga. Temeljni predpis, ki ureja obravnavano problematiko je Zakon o bančništu, v katerem so urejene tudi specifične lastnosti delniške družbe, ki veljajo za banke. Omenjeni zakon vsebuje tudi splošne določbe glede posameznih tveganj, ki jih podrobno urejajo sklepi Sveta Banke Slovenije. Ključne besede: banka, kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, kapitalska zahteva. ! 1! !.

SUMMARY In Europe the role of business banks is significantly important since financing of companies is highly dependent on those banks. This relationship between companies and banks can in the case of financial difficulties result in negative influence on broader socio economic sphere. To prevent such an event, which would have damaging consequences in wider economic and social environment, and ultimately cause lower economic growth, it is essential to successfully manage risks in the banking business. Financial difficulties of the banks represent a loss which is a result of exposure to high levels of risk that are normally interlinked and codependent. Due to the high importance of risk areas, the main part of the thesis outlines legal aspects of individual risks that banks face in their operations as well as related obligations after the formation of capital reserves. Special attention in the thesis is given to the most important risk type that is the credit risk or the risk of loss of assets. Therefore two approaches for the calculation of capital requirements of the credit risk are described. Those are the standard approach and the internal rating based approach. Next to the credit risk described in the thesis, main characteristics of capital demand for market and operational risk are also discussed. Next to the mentioned risks subtopics of market risks are also described into details which includes position risk, settlement risk and credit risk of the opposite client; risk of exceeding the maximum allowable exposures based on the trade; foreign exchange risk and commodity price change risk The respective issues are defined in the in the Banking Act, which regulates specific characteristics of banks as joint-stock companies. The mentioned law also contains general provisions regarding individual risks where detailed provisions are defined in the resolution of the Governing Board of Bank of Slovenia.. Key words: bank, credit risk, market risk, operational risk, capital demand. ! 2! !.

1 UVOD Z diplomskim delom želim pridobiti podrobnejši vpogled v razumevanje in delovanje bančnega sistema, zato sem analiziral slovensko in evropsko bančno zakonodajo ter sklepe Sveta Banke Slovenije, ki urejajo problematiko bančnih tveganj. Pri pisanju diplomskega dela sem uporabil predvsem opisno oziroma deskriptivno metodo analiziranja literature in pravnih virov. V diplomskem delu sem opisal statusno-pravni položaj bank kot gospodarskih subjektov, pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in njihovo prenehanje. Položaj in vlogo Banke Slovenije ter izvajanje nadzornih mehanizmov nad poslovanjem bank pa sem zgolj nakazal, saj je ta tematika preobsežna in presega namen diplomskega dela. Diplomsko delo je vsebinsko omejeno na razmerje med bankami in Banko Slovenije, zato drugih bank, kot so EBRD, EIB, Svetovna banka ipd., nisem obravnaval. Vsebinsko je delo razdeljeno na 4 vsebinske sklope. V prvem delu je predstavljen zgodovinski razvoj bančništva, ki kronološko prikaže razvojno pot od najzgodnejših civilizacij do začetkov bančništva v Sloveniji. Statusno pravni ustroj in kapital, pogoji za opravljanje bančnih storitev ter viri bančnega prava so predstavljeni v drugem delu. V tretjem delu je predstavljena problematika bančnih tveganj in posamezna tveganja ter zanje predvidene kapitalske zahteve. Položaj in naloge Banke Slovenije so obravnavane v zadnjem vsebinskem delu.. 2 ZGODOVINSKI PREGLED BANČNIŠTVA Banko, v najosnovnejšem konceptu, bi lahko opredelili kot finančnega posrednika, ki prejema depozite uporabnikov s presežki kapitala in te depozite plasira uporabnikom s potrebo po kapitalu, kot posojila. Če podjetje opravlja posamezno ali skupaj posle, kot so: posli v zvezi z vlogami, kreditni posli, diskontni posli, posojilni posli, komisijski finančni posli, depozitni posli, investicijski posli, garancijski posli, posli plačilnega prometa, emisijski posli, plačilni promet in denar v poslovnih enotah, je podjetje kreditna banka. Izhajajoč iz navedenega, banke ne delujejo v vrednostnem toku blaga, temveč v nasprotnem, denarnem toku1. Med najzgodnejšemi zapisi zakonskih bančnih pravil naj bi bili tisti, ki jih je Hamurabij zapisal v svojem zakoniku, o emer pričajo tudi arheoški dokazi.2 V tem obdoju so se kot plačilno sredstvo najpogosteje uporabljali žito in druge dobrine, predvsem stehtani, !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 1. !Jože Golovšek, Ban ni menedžment, Maribor: Založba Pivec, 2007, str. 15. Zakonik kralja Hamurabija (18. stol. pr. n. št.), obsega 282 lenov, zapisanih v klinopisu.. 2. ! 3! !.

nekovani kosi zlata in srebra3. Žito in druge vrste blaga so ljudje običajno shranjevali v templjih, ki so med drugim opravljali neko vrsto plačilnega posredovanja, sočasno pa so to blago tudi posojali. Zato so ti templji poleg svojega verskega pomena imeli še komercialni in finančni pomen. Bili so neke vrste velike banke, kjer je bilo možno hraniti blago4. Pravna razmerja v zvezi s posojanjem in posredovanjem, ki so se izvajala v templjih, so bila opredeljena in so predvidela obresti za omenjene storitve. O pravem kovanem denarju lahko govorimo šele takrat, ko so nanj vtisnili pečat, ki pomeni zagotovilo, da kovanec služi kot neka točno določena vrednost, s čimer ga več ni potrebno tehtati in ugotavljati njegove vrednosti, kot so to prej počeli s palicami in podobnimi plačilnimi sredstvi. Prvi kovani denar se pojavi v 7. stoletju pred našim štetjem v Lidiji5, ko so v manjše, okrogle kose dragocenih kovin vtisnili žig kot zagotovilo čistosti kovine6. Sčasoma so kovance izboljšali tako, da so ti postajali identične teže in oblike z žigom, ki je pomenil simbol čistosti in teže. Za Lidijci so s kovanjem srebrnega denarja nadaljevali Grki, pomorski narod, ki so denar potrebovali za trgovanje med mesti Sredozemskega morja. Grški denar so bile drahme in obolosi7. Njihovi templji, ki so bili v prvi vrsti namenjeni verskim obredom, so se uporabljali tudi kot varne zakladnice, saj so v njih shranjevali vrednostne predmete. To so bili zakladi, ki so jih pokrajne, zasebniki in vladarji darovali ob mnogih priložnostih, kot so na primer vojne zmage in prerokovanja. Vendar naloga svečenikov ni bila samo v hranjenju, temveč tudi v tem, da so s posojanjem povečevali zaklade in finančno moč ter s tem pomen templjev in svetišč. Kasneje so se začeli s posojanjem ukvarjati tudi premožni posamezniki8. Z menjavanjem in sposojanjem denarja v grških mestih so pričeli manjši posamezniki, ki so jih imenovali »trapeziti«, ker so posel opravljali na trgu za mizicami, ki se jim je po grško reklo »trapeza«. Kasneje se je njihova dejavnost razširila na posredovanje plačil, hranjenje ter posojanje denarja9. V stari Rim so denarni posli prišli iz Grčije prek južne Italije in Sicilije. Zato so ljudem, ki so se ukvarjali s takšnimi posli, najprej pravili trapeziti. V 4. stoletju pr. n. št. so jih začel klicati tudi »mensarii10«, ki so v starem Rimu na forumu imeli svoje mize in tam opravljali menjalne posle. Stari Rimljani so posle začeli hitro izpopolnjevali in jih s tem razvijali, tako da so v 3. stoletju pr. n. št. mensarii sprejemali depozite in dajali posojila11. Postopoma so se po Rimskem cesarstvu pojavile številne banke, ki so se razvile iz prvotnih menjalnic, njihova naloga je bila predvsem prejemanje depozitov ter !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 3. !Bobek!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989,!str.!9! !Dušan Bobek, Organiziranje in poslovanje bank, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, 1992, str. 8. 5 Pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji. 6 !Bobek Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989, str. 10! 7 Ena drahma je predstavljala vrednost šestih obolov. 8 Dušan Bobek, Organiziranje in poslovanje bank, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, 1992, str. 8. 9 !Bobek!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989,!str.!10! 10 Beseda izvira iz latinske besede »mensa«, ki pomeni miza. 11 Dušan Bobek, Organiziranje in poslovanje bank, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, 1992, str. 9. 4. ! 4! !.

dajanje posojil, za kar so se zaračunavale obresti. Za nadzor nad kompleksnim poslovanjem so razvili učinkovit knjigovodski sistem12. V zgodnjem srednjem veku v obdobju kržarskih pohodov menjalni posli niso več zadoščali kreditnim in finančnim potrebam križarskih pohodov. Zato so se začeli pojavljati posojevalci denarja, ki so na eni strani od posameznikov prejemali denarna sredstva oziroma depozite z namenom, da bi jih posojali posameznikom, ki povprašujejo po njih. V srednjem veku so se, poleg menjalcev denarja, bančnikov in finančnikov, začele pojvljati še javnopravne banke. Leta 1401 je bila ustanovljena banka Taula di cambi, leto kasneje Wessil Bank, leta 1408 banka Casa di San Giorgio, vse so opravljale plačilni promet v abstraktnem denarju13. Plačevanje na takšen način je omogočilo hiter plačilni promet, saj so se izognili problemu štetja in velikih količin kovancev. Pomemben mejnik v razvoju bančništva je bila ustanovitev pariške banke Credit Mobilier leta 1852. To je banka, katere struktura se je razlikovala od takratnih zasebnih bank14 v tem, da je bila delniška banka. Potreba po razvoju novega tipa banke, delniške banke, tiči v tem, da manjše zasebne banke niso bile več sposobne slediti potrebam hitro rastočega gospodarstva15. Nadaljnji razvoj bančništva je šel v smeri krepitve moči posameznih poslovih bank, ki so svojo finančno moč širile s pripojitvami ter koncentracijo kapitala. Banke so se širile in povezovale ne le v lokalnem, ampak tudi vmednarodnem okolju. S tem ko banke oblikujejo vedno širšo mrežo poslovnih enot, širijo tudi območje pridobivanja razpoložljivih finančnih sredstev prebivalstva in gospodarstva. Prva svetovna vojna je prekinila proces sodelovanja in povezovanja v bančništvu, sprejeti so bili številni nacionalni protektcionalistični ukrepi, opustitev zlatega pravila ter manipulacije z nekritim denarjem. Ta trend nekooperacije je še bolj poglobila druga svetovna vojna. Po drugi svetovni vojni bi lahko za razvoj bančništva rekli, da je nekako šel v smeri razvoja socializma in kapitalizma. V socialističnem sistemu je postala banka le podaljšana roka državnega aparata, ki je služila zagotavljanju delovanja planskega gospodarstva in s tem izgubljala svoj prvotni namen, ki je sledenje tržnim zakonitostim. Ko je nastopil kapitalizem, so banke začele slediti potrebam trga ter prilagajati storitve povpraševanju prebivalstva in gospodarstva, kar je ponovno povzročilo nastanek novih storitev in specializacijo bank16. Na Slovenskem so se najprej razvile regulativne hranilnice, katerih osnovna naloga je bila navajanje prebivalstva na varčevanje. Ko so pridobile na ta način zbrana sredstva, so pričele z nudenjem posojil po nizki obrestni meri. Naslednja pomembna vloga hranilnic je družbene narave, ko hranilnica iz svojega čistega dobička nudi podporo splošno koristnim družbenim, kulturnim, socialnim in gospodarskim ustanovam17. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 12. !Bobek!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989,!str.!11! Omenjene banke so ustanovljene v Barceloni, Frankfurtu in Genovi. Barcelonska je bila meni na, depozitna in žiro banka. 14 V tem obdobju so bile pomembne zasebne banke, kot npr. Rothschild ... 15 !Bobek!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989,!str.!11,!12,!13! 16 !Bobek!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989,!Dušan,!Sodobna!banka,!Obzorja!1989!str.!14! 17 Žarko Lazarevi , Jože Prin i , Darko Tolar, Neven Borak, Zgodovina slovenskega ban ništva, Združenje bank Slovenije 2000, str. 23. 13. ! 5! !.

Kranjska hranilnica, ki je prva tovrstna regulativna hranilnica, je pričela delovati leta 1820. Kasneje so se poleg hranilnic pojavile nove oblike denarnih zavodov, med njimi tudi kreditne zadruge, ki so se z namenom revidiranja poslovanja svojih članic vključevale v zadružne zveze18. Potrebno je izpostaviti dve izmed prvih delniških bank, Ljubljansko kreditno banko in Jadransko banko iz Trsta, ki sta opravljali večino bančnih poslov, med drugim tudi posle nakupa in prodaje vrednostnih parirjev, z izjemo hipotekarnih poslov. Med leti 1945 in 1950 se je odvijalo podržavljanje zasebnih denarnih zavodov, ki je potekalo v dveh linjah. Takojšnjo zaplembo in likvidacijo so doživele banke, ki so bile v večinski lasti bodisi države Nemčije, nemških podjetij, nemških državljanov ali Slovencev, ki so bili obsojeni kontrarevolucionarnih dejanj. Za preostale denarne zavode je bila, pod nadzorom države, predvidena tiha ukinitev. Bančništvo naj bi se na ta način preoblikovalo in sledilo novemu bančnemu ustroju. Novi bančni sistem je moral biti preslikava sovjetskega. To je pomenilo združitev vseh delniških bank in drugih denarnih ustanov v nekaj državnih denarnih zavodov ali priključitev k njim; strogo ločitev funkcij posameznih državnih bank; osredotočenje denarnih zmogljivosti specializiranih bank za financiranje kapitalnih in še drugih, za državo pomembnih, naložb; odločilna vloga osrednje banke, ki mora poleg emisijske vloge, usmerjanja denarnega obtoka, prevzeti tudi vlogo blagajnika in središče za kratkoročno kreditiranje19. Kasnejše obdobje, ki ga je zaznamoval spor z informbirojem, je prineslo določen odmik od sovjetskega modela, in sicer ukinitev državne lastnine in uvedbo družbene lastnine ter vzpostavitev delavske samouprave, ukinitev dolgoročnega državnega plana in administrativnega planiranja s ciljem približevanja tržnemu gospodarstvu. V obdobju med letoma 1952 in 1954 se je vpeljal enobančni sistem, kar pomeni, da so bile dosedanje komunalne banke ukinjene, državna investicijska banka in banke za kreditiranje zadrug so se združile z Narodno banko Jugoslavije. Spremembe so na enem mestu zagotovile ponudbo kratkoročnih in dolgoročnih kreditnih sredstev ter uvedle kontrolno funkcijo, ki naj bi jo izvajale banke zaradi samostojnejšega poslovanja gospodarskih subjektov in delavskega samoupravljanja. Enobančni sistem je bil skozi nadaljnji razvoj vedno podrejen prilagoditvam, ki jih je narekoval razvoj gospodarskih organizacij20. V bančništvu je bilo novo prelomno leto 1989, ko so bili sprejeti novi zakoni o organiziranju in poslovanju poslovnih bank, mešanih bank, Narodne banke Jugoslavije, Službe državnega knjigovodstva itd.21 Z osamosvojitvijo Slovenije in približevanjem Evropski uniji je sledilo obdobje usklajevanja domače zakonodaje z evropsko tudi na bančnem področju. Usklajevanje predstavlja vpeljevanje številnih evropskih bančnih direktiv ter drugih standardov22. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 18. Npr. Zadružna zveza Celja, Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev ... Žarko Lazarevi , Jože Prin i , Darko Tolar, Neven Borak, Zgodovina slovenskega ban ništva, Združenje bank Slovenije 2000, str. 225. 20 Pomemben mejnik je leto 1962, ko je posle pla ilnega prometa prevzela Služba državnega knjigovodstva. 21 Dušan Bobek, Organiziranje in poslovanje bank, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, 1992, str. 18. 22 Baselski standardi; standardi, ki vplivajo tudi na oblikovanje Evropskih ban nih direktiv. 19. ! 6! !.

3 POJEM BANKE IN OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV Banka23 v slovenskem prostoru je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere dejavnost je opravljanje bančnih in finančnih storitev, kamor uvrščamo še pomožne, vzajemno priznane, dodatne in druge finančne storitve24, na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa − Banke Slovenije. Za opravljanje drugih finančnih storitev je dovolj, če le obvesti Banko Slovenije o tej nameri.25 Banka mora že pred vpisom v sodni register podati zahtevo za pridobitev dovoljena za opravljanje bančnih storitev. V zahtevi mora predložiti svoj notarsko overjen statut; poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega so razvidni posli, ki jih namerava opravljati; opis sistema upravljanja ter seznam delničarjev in njihove deleže prevzetih delnic26. Kljub temu, da je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, lahko to preneha, če banka v enem letu od izdaje dovoljenja ne začne poslovati, ali v primeru, ko banka preneha z opravljanjem bančnih storitev za več kot šest mesecev oziroma izjavi, da bo z določenim dnem prenehala opravljati bančne storitve. Banka izgubi dovoljenje tudi v primeru, če Banka Slovenije izda odločbo, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka ali prisilne likvidacije27. Poleg omenjenih dovoljenj mora banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije tudi v primeru, če je banka udeležena pri združitvi ali delitvi družb ali pri pridobitvi kvalificirane naložbe28. Banka, ki je upravičena opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve na ozemlju Republike Slovenije, lahko le-te opravlja tudi v drugi državi članici, bodisi prek podružnice ali neposredno29, če pridobi dovoljenje Banke Slovenjie za ustanovitev podružnice v tej državi. Banka lahko ustanovi podružnico v državi članici, a mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo, v kateri jo namerava ustanoviti. Banka Slovenije je dolžna zahtevo po ustanovitvi podružnice posredovati nadzornemu organu države članice, v kateri se namerava ustanoviti podružnica. Banka začne poslovati prek podružnice ob !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 23. Beseda izvira iz besede »banco« italijanskega izvora, kar pomeni mizo oziroma pult, na katerem so srednjeveški menjalci opravljali svoje posle. 24 Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 6.,7.,8.,9.,10.,11.,12. člen 25 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 81. člen 26 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 83., 84. člen 27 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 87. člen 28 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 88a. člen 29 O neposrednem opravljanju ban nih ali drugih vzajemno priznanih storitev v drugi državi lanici mora o tem obvestiti Banko Slovenije. Le-ta pa mora v roku enega meseca to obvestilo posredovati nadzornemu organu države lanice, v kateri banka namerava neposredno opravljati te storitve. Z dnem, ko nadzorni organ države lanice prejme obvestilo Banke Slovenije, lahko banka za ne neposredno opravljati omenjene storitve.. ! 7! !.

prejemu soglasja nadzornega organa te države članice30. V primeru, da želi opravljati te storitve v tretji državi, mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenija in to le prek podružnice v tretji državi31. Na območju Republike Slovenije lahko bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve opravlja poleg slovenske banke tudi banka države članice Evropske unije, ki ustanovi podružnico oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno32 opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije, če ima v matični državi za to potrebno dovoljenje pristojnega organa33. V primeru, če banka izhaja iz tretje države, mora, za opravljanje bančnih oziroma drugih vzajemno priznanih in dodatnih storitev v Republiki Sloveniji, pridobiti posebno dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice. Banka tretje države se lahko odloči za ustanovitev predstavništva, prek katerega le posreduje informacije in se predstavlja v Republiki Sloveniji, ki se vpiše v register predstavništev, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije34. Bančne storitve predstavljajo sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun. Depozit je vsako vplačilo denarnih sredstev, opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali drugem pravnem temelju ene osebe v korist druge, pri čemer vplačnik pridobi pravico zahtevati izplačilo denarnih sredstev od prejemnika plačila v določenih rokih35. Poznamo dve vrsti depozitov, in sicer a vista depozite oziroma depozitie na vpogled, za katere je značino, da komitent lahko vsak trenutek dvigne depozit ter vezane depozite, pri katerih komitent za določen čas ne more s svojimi sredstvi razpolagati. Kreditne storitve so vse tiste, s pomočjo katerih banka plasira svoj denar. Oblike in načini plasiranja so različni in odvisni od potreb na finančnem trgu. Pri vsakem kreditiranju prevzame banka tveganje, da ji jemalec tega kredita ne bo vrnil v roku ali pa ga sploh ne bo vrnil36. Pri določenih vrstah kreditov lahko banka pridobi določeno realno zavarovanje v obliki menice pri meničnem kreditu, zastavitvijo premičnih ali vrednostnih papirjev pri lombardnem kreditu, pridobitvijo garancij pri avalnem kreditu ter zastavitvijo nepremičnine s hipoteko pri hipotekarnem kreditu3738. Pomožne bančne in investicijske storitve, ki se izvajajo v bankah, predstavljajo upravljanje z nepremičninami, vodenje sistema za obdelavo podatkov ter opravljanje podpornih poslov, poslom kreditnih institucij in finančnih podjetij. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 30. !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 91.92.93. člen !Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006,81. člen 32 Banka druge države lanice lahko za ne z neposrednim opravljanjem ban nih in drugih vzajemno priznanih finan nih storitev, ko Banka Slovenije od nadzornega organa države sedeža te banke, prejme obvestilo o njihovem opravljanju. 33 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 98., 99. člen 34 !Zakon o ban ništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 102., 106., 107. člen 35 !Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 7., 8. člen 36 Dimovski Vlado, Ban ništvo: zapiski predavanj, Ekonomska fakulteta 1999, str.55. 37 Druge vrste kreditov, ki jih poznamo: kredit na teko i ra un, meni ni, eskontni, akceptni, remborusni, negociacijski, packing, lombardni, obro ni ipd. 38 !Dimovski Vlado, Bančništvo: zapiski predavanj, Ekonomska fakulteta 1999, str. 55! 31. ! 8! !.

Vzajemno priznane storitve, zajete v zakonu o bančništvu, lahko poleg že omenjenega sprejemanja depozitov in dajanja kreditov, predstavimo s posli, kot so: factoring39, forfeiting40, leasing41, plačilne storitve in izdajanje elektronskega denarja ter drugih plačilnih inštrumentov, izdajanje bančnih garancij, trgovanje za svoj račun ali račun strank, sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in sorodne storitve, svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture ter poslovnih in sorodnih zadev, hramba vrednostnih papirjev, oddaja sefov ter opravljanje investicijskih storitev v skladu z zakonom o trgu finačnih instrumentov42. Poleg vseh naštetih storitev lahko opravljajo tudi druge, dodatne finančne storitve, kot so posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic ter opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov, upravljanje plačilnih sistemov in pokojninskih ter investicijskih skladov, skrbniške storitve in kreditno posredovanje pri potrošniških in drugih 43 kreditih . Finančne inštitucije lahko glede na različne kriterije razdelimo v različne skupine. Pri tem nas zanima, ali posamezna finančna inštitucija sodi v denarni sistem ali ne oziroma v okviru svojega poslovanja izdaja denar ali ne. V skladu s tem kriterijem delimo finančne inštitucije na denarne in nedenarne. Med prve uvrščamo centralno banko, ki ima pri emisiji denarja specifičen položaj in tisti del poslovnih bank, ki sodi v denarni sistem. Med nedenarne inštitucije pa štejemo preostali del poslovnih bank in vse ostale finančne inštitucije44.. 4 VIRI BANČNEGA PRAVA ! Temeljni pravni predpis bančnega prava je vsekakor Zakon o bančništvu, ki določa pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji ter pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo bančne in vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije. Z omenjenim zakonom se v slovenski pravni red prenašajo številne direktive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta ter njihove spremembe. Zadnja sprememba evropske bančne zakonodaje je prišla leta 2013, in sicer z direktivo 2013/36/EU z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ter uredbo 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe št. 648/2012. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 39. Posel odkupa terjatev. Posel odkupa dolgoro nih nezapadlih terjatev. 41 Pravni posel finan nega zakupa. 42 !Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 10. člen 43 !Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, 11. člen 44 Dimovski Vlado, Ban ništvo: zapiski predavanj, Ekonomska fakulteta 1999, str. 4. 40. ! 9! !.

Zakoni, ki so neposredno45 povezani z bančnim pravom in jih tudi sam Zakon o bančništvu omenja, so: • •. • • • • • • • • •. Zakon o Banki Slovenije, ki ureja pravni položaj, organizacijo, naloge Banke Slovenije (ZBS-1), Zakon o gospodarskih družbah, ki vsebuje določbe glede ustanovitve in statusnih spremembah delniške družbe, pravnih razmerij med družbeniki in družbo, delnicah; pomembne so tudi določbe glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov (ZGD-1), Zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki ureja področje trga finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje (ZISDU-1), Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK), Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT), Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZplaSS), Zakon o prevzemih, ki določa postopek in obveznosti s prevzemno ponudbo (Zpre-1), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).. Poleg vseh omenjenih virov zelo pomemben vir bančnega prava predstavljajo tudi sklepi Sveta Banke Slovenija.. 5 BANKA KOT DELNIŠKA DRUŽBA Zakon o bančništvu v 38. členu določa, da mora biti banka organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe46. Pravni položaj in značilnosti delniške in evropske delniške družbe ureja Zakon o gospodarskih družbah, vendar se zaradi načela lex specialis47, ki velja za razmerje med Zakonom o gospodarskih družbah ter Zakonom o bančništvu, za pravno ureditev banke kot delniške družbe uporabljajo specifike, ki jih določa poseben zakon. Delniška družba je pravno-organizacijska oblika kapitalske družbe, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico), razdeljen na delnice. Kot pravna oseba odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, vendar delničarji za obveznosti !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 45. Posredno bi lahko našli povezave tudi z drugimi zakoni, kot na primer Zakon o menici, Obligacijski zakonik, Zakon o potrošniških kreditih ipd. 46 Societas europea 47 Zakon o ban ništvu je zahtevnejši predpis in se uporablja takrat, ko le-ta dolo a druga ureditev, kot splošni Zakon o gospodarskih družbah.. no. ! 10! !.

družbe upnikom ne odgovarjajo48. Iz teorije in tudi iz določb ZGD izhaja, da se delnica poleg osnovne opredelitve, torej kot alikvotni del osnovnega kapitala delniške družbe, razume tudi kot listina in kot vsebina članskih pravic v družbi49. Tako 42. člen Zakona o bančništvu določa, da mora osnovni kapital banke znašati 5.000.000 evrov, kar se razlikuje od določil Zakona o gospodarskih družbah, kjer je predviden v višini 25.000 evrov za delniško oziroma 120.000 evrov za evropsko delniško družbo. Prav tako so delnice banke lahko le imenske, za delnice z nominalnim zneskom ne velja določilo ZGD-1, da se morajo glasiti na en evro ali njegov večkratnik, prav tako ne velja določilo omejenega zakona glede kosovnih delnic, ki določa, da znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici, ne sme biti nižji od enega evra. Delnice banke, ki so lahko vplačane le v denarju, morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register50. Zakon predvideva tudi izjemo od pravila, da se lahko osnovni kapital vplača le v denarju51. Banka lahko izbere enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom ali pa dvotirni sistem z upravo in nadzornim svetom. Uprava je organ, v katerem se združujeta funkcija zastopanja in poslovodstva delniške družbe. V primeru, da se za banko izbere enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom, veljajo za izvršne direktorje in druge člane upravnega odbora določena posebna pravila. V tem primeru mora upravni odbor imenovati najmanj dva izvršna direktorja, na ta položaj pa je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke, ostali člani, ki niso izvršni direktorji banke, ne smejo voditi poslov banke52. Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov in dejavnosti banke. Uprava banke mora voditi posle v Republiki Sloveniji, vsaj en član uprave mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, ki je potrebno za opravljanje dolžnosti člana uprave ter vsi člani uprave morajo posle vodenja banke opravljati za polni delovni čas53. Člane uprave imenuje nadzorni svet s sklepom, še preden ta oseba zaprosi za dovoljenje za opravljanje te funkcije, ki učinkuje pod dvema pogojema. Pod odložilnim pogojem, da ta oseba pridobi dovoljenje, ter razveznim pogojem, ki nastopi, če ta oseba v 15 dneh po imenovanju ne zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije ali če tako zahtevo umakne, ter če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dvoljenja54. Funkcijo člana uprave banke lahko opravlja le oseba, ki je strokovno usposobljena, z lastnostmi in izkušnjami, potrebnimi za vodenje !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 48. Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov, GV založba, Ljubljana 2003, str. 426. 49 Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov, GV založba, Ljubljana 2003, str. 437 50 !Zakon o ban ništvu, 43. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 51 Ob ustanovitvi ali pove anju osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve ter v primeru pove anja osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, na podlagi dodatnega ukrepa Banke Slovenije v skladu s 249. c ter ukrepa iz 262.a lena tega zakona. 52 !Zakon o ban ništvu, 60. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 53 !Zakon o ban ništvu, 62. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 54 !Zakon o ban ništvu, 64. len, Ur. l. RS, št. 131/2006!. ! 11! !.

banke5556. Prav tako taka oseba ne sme biti pravnomočno obsojena za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ter kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti57. Poleg izkušenj in nekaznovanosti je za opravljanje funkcije člana uprave banke potrebno tudi dovoljenje pristojnega organa Banke Slovenije58. Banka Slovenije izda dovoljenje, če kandidat predloži sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave ter dokazila o strokovni izkušenosti in nekaznovanosti. Pred izdajo dovoljenja lahko Banka Slovenije od kandidata zahteva tudi predstavitev vodenja poslov banke59. V pristojnost Banke Slovenije sodi tudi odločitev o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, to stori takrat, ko je bilo le-to pridobljeno na podlagi neresničnih podatkov, če uprava krši obveznosti o spoštovanju pravil v o upravljanju s tveganji, če član uprave huje krši obveznosti 66. člena Zban-1 in to ogroža likvidnost ali kapitalsko ustreznost banke, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katero pogojuje opravljanje te funkcije60. Poleg odvzema je mogoče tudi ukrep pogojnega odvzema dovoljenja, ki ga Banka Slovenije izreče z odločbo o odvzemu dovoljenja in hkrati izreče, da se dovzem ne bo izvršil, če član uprave v prekluzivnem roku, ki ne sme biti krajši od šestih in daljši od dveh let od izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoč odvzem dovoljenja ali opomin61. V primeru, ko posameznemu članu uprave preneha funkcija ali ko zaradi drugih razlogov več kot dva meseca ne opravlja funkcije člana uprave in tako banka deluje le z enim članom uprave, mora nadzorni svet imenovati novega člana uprave ali osebo, ki nadomesti manjkajočega. Nadomestni član lahko opravlja funkcijo člana uprave brez dovoljenja Banke Slovenije za največ šest mesecev62. Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je posledica njihove dolžnosti, da zagotovijo, da le-ta posluje v skladu z Zakonom o bančništvu in zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, katera banka opravlja, ter na podlagi drugih predpisov, ki so izdani na njuni podlagi63. V obveznost uprave banke sodi tudi obveščanje nadzornega sveta v primeru nastopa ogroženosti likvidnosti ali kapitalske ustreznosti banke, v primeru spremembe finančnega položaja do te mere, da banka ne dosega več minimalnega kapitala. Ravno tako je uprava dolžna obvestiti nadzorni svet v primeru, če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ter v primeru nastanka velike izpostavljenosti in ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nad banko. Posamezni član uprave mora obvestiti nadzorni svet, če mu je prenehala funkcija ali je bil imenovan v funkcijo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 55. !Zakon o ban ništvu, 63. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! Šteje se, da oseba ima te izkušnje, e ima najmanj pet let izkušenj pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov. 57 Povzro itve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, izdaje in neupravi ene pridobitve poslovne skrivnosti, izdaje tajnih podatkov ali povzro itve splošne nevarnosti ter kaznivih dejanj iz drugega odstavka 217. lena KZ-1 oziroma petega odstavka 245. lena KZ-1 in obsodba še ni bila izbrisana. 58 Zakon o ban ništvu, 65. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 59 Zakon o ban ništvu, 65. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 60 !Zakon o ban ništvu, 68. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 61 !Zakon o ban ništvu, 69. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 62 !Zakon o ban ništvu, 62. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 63 !Zakon o ban ništvu, 66. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 56. ! 12! !.

organov vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb ter o pravnih poslih glede pridobitve delnic ali poslovnih deležev, ki jih je pridobil sam ali prek ožjih družinskih članov, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani doseže v tej pravni osebi kvalificiran delež ali pa se ta delež zniža pod kvalificiran delež64. Uprava ima lahko več članov in v tem primeru je obvezno imenovanje predsednika uprave, ki ima enak položaj kot ostali člani uprave, torej je prvi med enakimi. V primeru izenačenega števila glasov v upravi prevlada odločujoči glas predsednika, ki ga tako kot ostale člane uprave imenuje nadzorni svet65. Glavna naloga uprave je, da vodi posle družbe, kar počne na lastno odgovornost in samostojno. Upravi te pristojnosti ni mogoče odvzeti ne s statutom niti ne s sklepom skupščine ali nadzornega sveta, ravno tako uprava ne more odgovornosti prenesti na druge. Izjemoma lahko zahteva od skupščine, da odloči o vprašanju, ki se nanaša na vodenje poslov. Kljub zakonski določbi, da upravi ni mogoče odvzeti pristojnosti pri sklepanju poslov in jih prenesti na druge organe, velja izjema, da lahko statut ali nadzorni svet določa, da za določene posle uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta66. Poleg obveznosti poslov je v odgovornosti uprave tudi sklic skupščine delničarjev ter drugih obveznosti glede obveščanja delničarjev in nalog glede delitve dobička s preostalimi nalogami. Uprava je zakoniti zastopnik družbe, gre za zakonito zastopanje, ki je zakonsko brez omejitev. Banka ima nadzorni svet, če se odloči za dvotirni sistem upravljanja in tega tudi v svojem statutu opredeli. Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor nad opravljanjem poslov družbe, le-ta v določenih primerih sprejema tudi določene odločitve67. V razmerju do uprave ima poslovodne funkcije, saj zastopa družbo proti upravi. Najpomembnejša funkcija nadzornega sveta, ki je ne mora prenesti na skupščino družbe, je ta, da je izključno pristojen za imenovanje uprave. V zvezi s nadzorovanjem lahko nadzorni svet pregleduje ter preverja poslovne knjige, stanje v blagajni, zaloge ipd68. Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži uprava69. O rezultatu preveritve mora sestaviti pisno poročilo za skupščino, v katerem pojasni, kako je med poslovnim letom izvrševal svojo nadzorno funkcijo in zavzame stališče do morebitnega revizijskega poročila.70 Poleg naštetih pristojnosti, ki jih določa zakon o gospodarskih družbah, le-te dopolnjujejo še pristojnosti, ki jih določa Zakon o bančništvu. Tako mora po tem zakonu nadzorni svet dati soglasje upravi k odločitvam poslovne politike banke, finančnemu načrtu, organiziranju notranjih kontrol ter podati soglasje k odločitvi uprave glede okvirnega dela službe notranje revizije. Ravno tako odloča o politiki prejemkov in drugih zadevah, določenih s tem zakonom71. Člani nadzornega sveta so zadolženi za to, da preverijo letna in druga poročila in glede tega pripravijo skupščini pisno poročilo, prav tako mora !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 64. !Zakon o ban ništvu, 67. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! !Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založba, leto 2003, str. 545.! 66 !Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založba, leto 2003, str. 546.! 67 !Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Korporacijsko pravo, GV Založba, leto 2003, str. 553.! 68 !Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/06, 281. člen! 69 !Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/06, 282. člen! 70 Šime Ivanjko, Marijan Kocbek, Saša Preli , Korporacijsko pravo, GV Založba, leto 2009, str. 602. 71 !Zakon o bančništvu, 73. člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! 65. ! 13! !.

skupščini obrazložiti mnenje k letnemu poročilu. Ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih organov nadzora nad banko so člani nadzornega sveta dolžni obravnavati. Ravno tako kot lani uprave, morajo člani nadzornega sveta ravnati skladno z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov ter solidarno odgovarjajo za škodo, ki je nastala z opustitvijo profesionalne skrbnosti stroke pri opravljanju nadzora nad upravljanjem banke72. Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta so enaki kot za člane uprave, s to razliko, da so za zadostitev zakonskim pogojem potrebne petletne izkušnje pri vodenju ali nadzoru nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti. Članu nadzornega sveta lahko Banka Slovenije prepove opravljane funkcije, če krši svoje dolžnosti, če odpadejo pogoji, ki jih zakon določa za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Prav tako mora biti Banka Slovenije obveščena s strani člana nadzornega sveta, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja in nadzora drugih pravnih oseb ter o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član, pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma njegov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža73. Za član nadzornega sveta ne more biti imenovana oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima banka več kot 5 % delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ta pravna oseba ni podrejena družba znotraj skupine74. Član nadzornega sveta ali drugega organa nadzora, ki svojo funkcijo opravlja v okviru redne zaposlitve v skupini, katere del je banka in za to ne prejema posebnih prejemkov, razen rednega plačila, je lahko vključen v neomejeno število nadzornih svetov bank in drugih družb v skupini. V drugih primerih pa je lahko vključen v sedmih nadzornih svetih družb v skupini75. V primeru, ko je banka pomembna za slovenski bančni sistem, o emer odloči Banka Slovenije na podlagi njene velikosti, notranje organiziranosti, značilnosti obsega ter zapletenosti poslov, ki jih opravlja, mora nadzorni svet oblikovati revizijsko komisijo in komisijo za prejemke. Omenjena komisija je odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje s tveganji banke76. Pomembna razlika med običajno delniško družbo in banko je tudi določilo Zakona o bančništvu, ki določa, da se ne uporabljajo določila zakona, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ter glede predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in upravi banke.. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 72. !Zakon !Zakon 74 !Zakon 75 !Zakon 76 !Zakon 73. o o o o o. bančništvu, bančništvu, bančništvu, bančništvu, bančništvu,. 74. 72. 71. 71. 75.. len, Ur. len, Ur. len, Ur. len, Ur. len, Ur.. l. l. l. l. l.. RS, RS, RS, RS, RS,. št. št. št. št. št.. 131/2006! 131/2006! 131/2006! 131/2006! 131/2006!. ! 14! !.

6 KAPITAL BANKE Banka mora zagotoviti, da ima vedno na voljo ustrezni kapital glede na naravo in obseg storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Poleg tega mora biti poslovanje banke takšno, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti, torej mora zagotavljati likvidnost77.. 6.1 TEMELJNI, DODATNI IN MINIMALNI KAPITAL BANKE Temeljni kapital banke je skupek več sestavin, kot izhaja iz Zakona o bančništvu, ga tvorijo78: • • • •. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve; rezerve iz dobička; preneseni čisti poslovni izid; instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje lastnosti: o stalnost: to pomeni, da so sestavine brez možnosti za odpoklica na zahtevo imetnika ali brez kakor koli določene ali nakazane dospelosti, o neomejena razpoložljivost za pokrivanje izgub: iz česar izhaja neomejena razpoložljivost za pokrivanje tveganj in izgub v času rednega poslovanja, o fleksibilnost izplačil: banka mora imeti možnost omejitve izplačila donosov.. V primeru stečaja ali likvidacije banke se lahko vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve skladno z Zakonom o bančništvu izplačajo šele, ko so poravnane vse obveznosti in izplačani vsi finančni instrumenti. Dodatni kapital banke sestavljajo postavke, ki jih razvrščamo v dodatni kapital I. in kapital II.79. V skupino dodatnega kapitala I. uvrščamo: • • •. osnovni kapital, ki je vplačan na podlagi prednostnih komulativnih delnic in kapitalske rezerve, oblikavane v zvezi s temi delnicami, podrejene obveznosti, druge sestavine, ki so po namenu in lastnostih podobne zgoraj naštetim.. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 77. !Zakon o bančništvu,125. !Zakon o bančništvu, 133. 79 !Zakon o bančništvu, 134. 78. len, 128. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! len, 133a. Člen, Ur. l. RS, št. 131/2006! len, Ur. l. RS, št. 131/2006!. ! 15! !.

Pri izračunu dodatnega kapitala II. se seštevajo podrejene obveznosti in druge sestavine, ki so primerne za pokrivanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke80. Banka mora vedno zagotavljati določen minimalni kapital, ki je enak seštevku določenih kapitallskih zahtev. Zakon o bančništvu določa v 136. členu, da je minimalni kapital banke enak seštevku naslednjih kapitalskih zahtev: •. •. •. glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, razen postavk trgovalne knjige: kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, torej kapitalske zahteve za kreditno tveganje; glede postavk trgovalne knjige za tržna tveganja, in sicer: o za pozicijsko tveganje, o za kreditno tveganje nasprotne stranke, o če banka preseže omejitve največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja: za tveganje preseganja teh omejitev; glede vseh poslov, ki jih opravlja banka, kapitalske zahteve za ta tržna tveganja: o za tveganje poravnave, o za valutno tveganje, o za tveganje spremembe cen blaga.. Ne glede na naštete kapitalske zahteve za posamezne vrste tveganj pa kapital banke ne sme nikoli biti nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala banke, to je 5 milijonov evrov. Posamezna tveganja, s katerimi se srečuje banka v okviru poslovanja in z njimi povezane kapitalske zahteve, bom podrobneje opisal v naslednjih poglavjih.. 7 TVEGANJA IN UPRAVLJANJE S TVEGANJI Tveganja v bančnem poslovanju predstavlja možnost, da v prihodnjosti banka pri svojem poslovanju, pridela izgubo. Glede na naravo bančnih storitev, ki jih banka opravlja, je le-ta izpostavljena različnim tveganjem81, ki so tako po naravi in vsebini različna. Tveganja in negotovost sta prisotna v vsaki dejavnosti, zato ju je tudi težje določiti. Podjetja vseh vrst in tudi banke se spopadajo z negotovo prihodnjostjo. Zakonska ureditev ustanovitve in poslovanja bank je precej natančnejša in bolj nadzorovana od državnih institucij kot poslovanje drugih podjetij. To je razumljivo, saj je propad banke bolj boleč kot propad podjetja in ima za posledico splošno nezaupanje komitentov v bančni sistem.82 Banke pri opravljanju svojih storitev, glede na vrsto in !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 80. Zakon o bančništvu, 134. len, Ur. l. RS, št. 131/2006 Za katera je zna ilna zelo visoka stopnja medsebojne prepletenosti in soodvisnosti. 82 KOVA Matjaž, Finan ne storitve: celovit pregled ban nih in zavarovalnih storitev ter storitev trgovanja s finan nimi instrumenti v Republiki Sloveniji, Maribor: De Vesta, 2011, str.159. 81. ! 16! !.

obseg, se izpostavljajo različnim tipom in stopnjam tveganj. Za opravljanje svojih storitev, komitentom banka zaračuna provizijo oziroma premijo, ki je odvisna od stopnje prevzetega tveganja s strani banke83. Naloga banke oziroma njenih za to pristojnih organov je, da tveganja zazna in sprejme ukrepe, za uspešno upravljanje s tveganji, zagotoviti morajo dovolj kapitala, da se lahko zavarujejo pred njimi. Upravljanje s tveganji, kot določa zakon o bančništvu, obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi svojega poslovanja. Banke se ne ukvarjajo z obvladovanjem teh tveganj zgolj iz zornega kota zaščite lastnega poslovanja, temveč to v marsičem delajo tudi za celotno gospodarstvo. Od tod pa že izvira njihov vsesplošni gospodarski pomen, ki jih na eni strani zavezuje k strogi regulativi, na drugi pa izpostavlja nad raven običajnega gospodarskega subjekta84. Glede na to, da različni avtorji različno široko razlagajo vrste tveganj, bi lahko tveganja razdelili v šest85 temeljnih skupin: • • • • • •. kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, operativno tveganje.. Med najbolj regulirana in najbolj upravljana tveganja sodijo tako imenovana klasična tveganja, kamor uvrstimo kreditna in likvidnostna tveganja. Tukaj gre za tveganja, ki jih srečamo pri poslovanju vsake banke, ne glede na to, ali je domača ali tuja, zato ker le ta izvirajo iz samega poslovanja banke. Ostala tveganja lahko opredelimo kot tržna tveganja, takšna klasifikacija tveganj izhaja iz klasifikacije Banke za mednarodne poravnave. Glavni cilj obvladovanja in upravljanja s tveganji, je zagotaljanje solventnosti banke86. Poleg omenjenih klasifikacij tveganj zakon o bančništvu navaja slednje: • • •. kreditno tveganje87; operativno tveganje88; tržna tveganja89: o pozicjsko tveganje,. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 83. Višina provizije je obi ajno višja, z višjo stopnjo prevzetega tveganja. KARPE Primož, Upravljanje ban nih tveganj, Ban ni vestnik 1-2, 1997, str. 36. 85 Poznamo še: inflacijsko, družbeno/politi no, tveganje kriminala in nestalnega dohodka itd. 86 Ne glede na vrsto tveganj ali njihovo klasifikacijo, kot jo poznajo razli ni avtorji, je glavni, skupni imenovalec vseh tveganj, ogrožanje solventnosti banke. Insolventnost po ZFPPIPP: insolventnost je položaj, ki nastane, e dolžnik oziroma dolžnica v daljšem obdobju ni sposoben/na poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, postane dolgoro no pla ilno nesposoben. 87 !Zakon o bančništvu, 109. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 88 !Zakon o bančništvu, 112. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 89 !Zakon o bančništvu, 111. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 84. ! 17! !.

o o o o o o. posebno pozicijsko tveganje, splošno pozicijsko tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke, tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja, valutno tvegnje, tveganje spremembe cen blaga.. 8 KREDITNO TVEGANJE Med vsemi tveganji ima najpomembnejšo vlogo kreditno tveganje ali tudi tveganje izpada terjatev. Kreditno tveganje predstavlja tveganje, da dolžnik ne bo mogel v celoti poravnati svoje obveznosti, ko ta v zapade v plačilo90. Kreditno tveganje pomeni tveganje, ki lahko povzroči nastanek izgube91 zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke92. Banke zmanjšujejo to tveganje z analizo kreditne sposobnosti posojilojemalcev ter glede na velikost tveganja določijo višino obrestne mere in oblikujejo rezervacije. Te so lahko splošne in posebne, ki se oblikujejo glede na boniteto dolžnika. Rezervacije so odbita postavka stanja naložb in zmanjšujejo dobiček93. Ker so v Sloveniji krediti prevladajoči vir dohodka poslovnih bank, je najpomembnejša naloga banke ocena posojilojemalčeve sposobnosti vračanja kredita in s tem določitev stopnje kreditnega tveganja. To je pomembno zaradi določitve ustrezne stopnje obrestne mere, odobritve višine posojila posojilojemalcu in pravilne ocene potencialne izgube, ki se ji banka izpostavi z odobritvijo takšnega kredita. Kot pojasnjuje zakon o bančništvu v 115. členu, je verjetnost neplačila, verjetnost, da bo v naslednjem enoletnem obdobju prišlo do neplačila nasprotne stranke oziroma kreditojemalca. Do omenjene situacije pride, če je po oceni banke majhna verjetnost, da bo nasprotna stranka v celoti poravnala svoje obveznosti iz kreditnega razmerja do banke ali njenih nadrejenih oziroma podrejenih družb, ne da bi bilo potrebno aktivirati kreditno zavarovanje ali druge postopke izterjave za poplačilo obveznosti, kakor tudi v primeru, če pogodbena stranka več kot 90 dni zamuja s plačilom. Izpostavljenost banke je po zakonu o bančništvu vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka. Izpostavljenost banke do posamezne osebe pa zakon definira kot vsoto vseh postavk sredstev in zunaj bilančnih postavk, ki izkazujejo terjatve in pogojne terjatve banke do. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 90. Pla ila glavnice in obresti. Izguba po 115. lenu Zban-1 je premoženjska izguba, ki vklju uje pomembne u inke diskontiranja denarnih tokov na trenutek nastopa nepla ila ter pomembne neposredne in posredne stroške povezane z izterjavo terjatve. 92 !Zakon o bančništvu, 109. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! 93 Dimovski Vlado, Ban ništvo: zapiski predavanj, Ekonomska fakulteta 1999, str. 43 91. ! 18! !.

te osebe, kakor tudi naložbe banke v finančne instrumente ter kapitalske deleže te osebe94. Izhajajoč iz 137. in 138. člena Zakona o bančništvu znaša kapitalska zahteva za kreditno tveganje 8 % tveganja prilagojenih zneskov izpostavljenosti, za izračun slednjih banka uporabi standardizirani pristop ali pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov. Banka lahko uporabi pristop notranjih bonitetnih sistemov le, če za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije.. 8.1 IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU Skladno s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice se kapitalska zahteva za kreditno tveganje izračuna najmanj v višini 8 % vsote tveganj prilagojenih zneskov izpostavljenosti95. Za potrebe izračuna tveganja prilagojenih zneskov izpostavljenosti določa Zakon o bančništvu, da je vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnosti postavke sredstev, enaka njeni knjigovodski vrednosti. Vrednost izpostavljenosti, ki ima značilnosti zunajbilančne postavke, pa je enaka ustreznemu odstotku njene knjigovodske vrednosti, zmanjšane za oblikovanje rezervacije96: • • • •. 100 %, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke visokim tveganjem; 50 %, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilnačne postavke srednjim tveganjem; 20 %, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilnačne postavke nizkim tveganjem; 0 %, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilnačne postavke zelo nizkim tveganjem.. z s z z. Vsako izpostavljenost mora banka razvrstiti v ustrezno kategorijo izpostavljenosti glede na stopnjo tveganja, povezanega s to izpostavljenostjo. Banka mora za izračun tveganj prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporabiti ustrezno utež za tehtanje tveganj za vsako izpostavljenost, ki jo določi, upoštevajoč kategorije izpostavljenosti, v katero konkretna izpostavljenost ter kreditne kvalitete te izpostavljenosti, za katero se ugotavlja stopnja kreditne kvalitete.. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 94. !Zakon o bančništvu, 113. len, Ur. l. RS, št. 131/2006! !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice;1. len, Ur. l. RS, št. 135/06!. 95. 96. Sklep o izra unu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 3. len, Ur. l. RS, št. 135/06 ! 19! !.

Kategorije izpostavljenosti97: • • • • • • • • • • • • • •. izpostavljenost do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, izpostavljenosti do regionalne ali lokalne ravni držav, izpostavljenosti do oseb javnega sektorja, izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, izpostavljenosti do mednarodnih organizacij, izpostavljenosti do institucij, izpostavljenosti do podjetij, izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, zapadle postavke, regulatorno zelo tvegane izostavljenosti, izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, izpostavljenosti iz naslova naložb v odprte kolektivne naložbene podujeme (investicijske sklade), ostale izpostavljenosti.. Vrednost tveganja prilagojenega zneska se izračuna za vsako posamezno izpostavljenost, ki ni odbita od njenega kapitala in za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za tržna tveganja tako, da se vrednost izpostavljenosti pomnoži z ustrezno utežjo za tehtanje tveganj. Utež tveganja se za posamezne izpostavljenosti določi glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je le-ta umeščena in glede na stopnjo kreditne kvalitete, če se slednja ugotavlja za kategorijo izpostavljenosti, v katero je obravnavana izpostavljenost umeščena98.. 8.1.1 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE IN CENTRALNIH BANK Za izpostavljenost do enot centralne ravni države in centralnih bank, za katere ni na voljo dolgoročna bonitetna ocena imenovana ECAI oziroma MEIP, imenovane ECA, se dodeli utež 100 %, v primeru razpoložljivosti omenjene ocene pa se dodeli utež tveganja skladno s spodnjima tabelama 1 in 299: Tabela 1: Utež za izpostavljenost do enot centralne ravni države in centralnih bank. Stopnja kreditne kvalitete. 1. 2. 3. 4. 5. 6. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 97 Sklep o izra unu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 4. len, Ur. l. RS, št. 135/06 98. !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 5. len,Ur. l. RS, št. 135/06! 99 !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 6. len Ur. l. RS, št. 135/06!. ! 20! !.

Utež tveganja 0 % 20 % 50 % 100 % 100 % 150 % Vir: Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; Ur. l. RS, št. 135/06. Tabela 2: Utež za izpostavljenost do enot centralne ravni države in centralnih bank. MEIP 0 1 2 3 4 5 6 7 Utež tveganja 0% 0 % 20 % 50 % 100 % 100 % 100 % 150 % Vir: Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; Ur.l. RS, št. 135/2006.. V primeru izpostavljenosti do enot centralne ravni posamezne države članice in njene centralne banke ter Evropske centralne banke se dodeli utež tveganja 0 %100.. 8.1.2 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO ENOT REGIONALNE ALI LOKALNE RAVNI DRŽAV Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav101, za katere ni na voljo ocene ECAI, se dodeli utež tveganja:. • • •. 50 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0 %, 20 % ali 50 %; 100 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100 %; 150 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150 %.. Izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav, za katere je na voljo bonitetna ocena ECAI, se dodeli utež tveganja skladno s spodnjo tabelo102:. Tabela 3: Utež za izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav. Stopnja kreditne 1 2 3 4 5 6 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 100 !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 7., 8. člen Ur. l. RS, št. 135/06! 101. Iste dolo be veljajo tudi za izpostavljenost do cerkve ali verske skupnosti, ki je pravna oseba in ima skladno z veljavno zakonodajo pravico pobirati davke; 11. člen omenjenega sklepa.. 102. !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 9. len, Ur.l. RS, št. 135/06!. ! 21! !.

kvalitete Utež tveganja. 20 %. 50 %. 50 %. 100 %. 100 %. 150 %. Vir: Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; Ur l. RS, 135/2006. po. 8.1.3 UTEŽI TVEGANJA ZA IZPOSTAVLJENOST DO OSEB JAVNEGA SEKTORJA Za izpostavljenost do oseb javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji103, za katere je na voljo ECAI ocena, se določi ustrezno utež tveganja skladno s spodnjo tabelo:. Tabela 4: Uteži za izpostavljenost do oseb javnega sektorja. Stopnja kreditne kvalitete Utež tveganja. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 20 %. 50 %. 50 %. 100 %. 100 %. 150 %. Vir: Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; Ur. l. RS, 135/2006. po. Za izpostavljenost do oseb javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere ni na voljo ECAI ocene, se dodeli eno izmed uteži tveganja104: • • •. 50 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0 %, 20 % ali 50 %; 100 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100 %; 150 %, če se enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež 150 %.. !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 103. Izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem izven RS se dodeli utež 100 % ter posebnosti. 13. člen sklepa o izračunu kapitalske zahteve.. 104. !Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice; 12. len, Ur. l. RS, št. 135/06!. ! 22! !.