Policija in nasilje na športnih prireditvah : diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO Policija in nasilje na športnih prireditvah. Maj, 2011. Nino Popadić Mentor: Viš. pred. mag. Aleš Bučar - Ručman Somentor: mag. Simon Slokan.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Viš. Pred. mag. Alešu Bučarju - Ručmanu in somentorju mag. Simonu Slokanu za vso pomoč, usmerjanje in potrpeţljivost pri izdelavi diplomskega dela. Iskreno se zahvaljujem tudi moji druţini za podporo in spodbudo, ne le pri izdelavi diplomskega dela, temveč tudi v času celotnega študija, saj mi brez njih ne bi uspelo.. Lahko boš ostal nepremagan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe. Epiktet. 2.

KAZALO 1. 2. UVOD ........................................................................................................................................... 8 1.1. Predvidene metode raziskovanja......................................................................................... 9. 1.2. Postavitev hipotez................................................................................................................ 10. NASILJE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH .................................................................................... 11 2.1. Definicija nasilja .................................................................................................................. 11. 2.2. Zgodovina nasilja na športnih prireditvah ....................................................................... 11. 2.3. Vrste nasilja .......................................................................................................................... 12. 2.4. Nasilje na športnih prireditvah v Sloveniji ...................................................................... 16. 5.1.2. Velika Britanija ............................................................................................................ 24. 5.1.3. Italija ............................................................................................................................. 25. 5.2. Dolžnosti organizatorja športne prireditve ..................................................................... 25. 5.3. Naloge policije pri varovanju športnih prireditev ......................................................... 26. 5.4. Policija in izvedba varovanja športne prireditve ........................................................... 28. 5.4.1. Občasna kontrola športne prireditve ....................................................................... 29. 5.4.2. Varovanje športne prireditve .................................................................................... 29. 5.4.3. Varovanje športne prireditve ob sodelovanju posebne policijske enote........... 30. 5.5. Uporaba prisilnih sredstev .................................................................................................. 34. 5.7. Upoštevanja načel pri uporabi prisilnih sredstev ........................................................... 36. 5.8. Ugotavljanje sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev ............................................... 36. 6 SODELOVANJE SLOVESNKE POLICIJE S TUJIMI VARNOSTNIMI ORGANI................................. 38 6.1. Zbiranje in posredovanje podatkov .................................................................................. 39. 7 ANALIZA PRIMEROV – POLICIJSKE AKTIVNOSTI PRI VAROVANJU ŠPORTNE PRIREDITVE ..... 41 7.1. Nogometna tekma 1. SNL Olimpija:Maribor .................................................................... 41. 7.1.1. Podatki o tekmi ........................................................................................................... 41. 7.1.2. Analiza tekme .............................................................................................................. 42. 7.1.3. Ocena varovanja tekme ............................................................................................. 45. 7.2. Nogometna kvalifikacijska tekma za nastop na EP 2012 Slovenija:Italija ................. 46. 7.2.1. Podatki o tekmi ........................................................................................................... 47. 7.2.2. Analiza tekme .............................................................................................................. 47. 3.

7.2.3 7.3 7.3.1. 8. 10. Prva tekma finala DP v hokeju na ledu Tilia Olimpija:Akroni Jesenice ..................... 50 Podatki o tekmi ................................................................................................................ 51. 7.3.2. Analiza tekme .............................................................................................................. 51. 7.3.3. Ocena varovanja tekme ............................................................................................. 53. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................... 54 8.1. 9. Ocena varovanja tekme ............................................................................................. 49. Potrditev hipoteze ............................................................................................................... 54. LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................................... 58 9.1. Knjige in članki ..................................................................................................................... 58. 9.2. Internetni viri ....................................................................................................................... 59. 9.3. Zakonodaja ............................................................................................................................ 59. PRILOGE........................................................................................................................................... 61. 4.

KAZALO SLIK Slika 1: Vdor Green dragonsev na igrišče med tekmo Olimpija : Maribor (vir: www.24ur.com) ........................................................................ 61 Slika 2 : Green dragonsi, ki so poizkušali preko usmerjevalne ograje priti do Viol (vir: www.24ur.com) ............................................................. 61 Slika 3 : Prijetje navijača Green dragons, ki je kršil javni red (vir: www.24ur.com) ........................................................................ 62 Slika 4 : Prijetje navijačev Green dragons, ki so kršili javni red (vir: www.24ur.com) ........................................................................ 62 Slika 5 : Prijetje navijača, ki je poizkušal policistom preprečiti, prijetje kršitelja (www.24ur.com) ............................................................ 63. 5.

POVZETEK:. POLICIJA. IN. NASILJE. NA. ŠPORTNIH. PRIREDITVAH V 21. stoletju, ko v sodobni druţbi prevladujejo moralne vrednote, kot so odnos do sveta, do drugih ljudi in tudi do samega sebe, ni prostora za nasilje. To je čas v katerem bi morala prevladovati človeška inteligenca, ljubezen do sočloveka, nesoglasja pa bi se morala reševati z dialogom. Pa vendar je nasilje del našega vsakdanjega ţivljenja. Čeprav se ga večina ljudi izogiba, je tudi nemalo tistih, ki se ga ne, tistih, ki brez nasilja ne zdrţijo in z nasiljem in tudi zanj ţivijo. Ob izrazu nasilje na športnih prireditvah, le-tega bom obravnaval v tej diplomski nalogi, največkrat pomislimo na divjanje na nogometnih tekmah, kakršno je dejansko nekoč bilo. Vendar pa so si »vstopnice za izgrede« pridobile tudi druge športne prireditve, tudi tiste v košarkarskih in rokometnih dvoranah, hokejskih halah in podobno. Zadnjih nekaj let je bilo nasilje na športnih prireditvah v Sloveniji v »zatišju«. Pri tem mislim predvsem na navijaške skupine nogometnih moštev in njihove pripadnike, o katerih je bilo še pred nekaj leti veliko govora ter pisanja po medijih, vendar pa so se, zaradi slabših rezultatov njihovih moštev te skupine navijačev močno razredčile, s tem pa se je zmanjšalo tudi njihovo delovanje. V zadnjem času pa smo bili priča dogodkom, ko je na športnih prireditvah ponovno prihajalo do nasilja. Prisotnost in aktivnosti policije je v takih trenutkih neizogibna. V zadnjem času dobiva nasilje na športnih prireditvah nov pomen, popolnoma drugačen kot ga je imelo nekoč, ko so se privrţenci kluba borili za klubsko »čast«, vse ostalo pa jim je bilo nepomembno. V današnjem času se nasilje na športnih igriščih, pogosto omenja v drugačnem kontekstu, akterji pa nimajo istega cilja kot njihovi »predniki«, ki so zgolj navijali za barve svojega kluba. Ključne besede: nasilje, šport, športna prireditev, policija, posebna policijska enota, navijači.. 6.

SUMMARY: POLICE AND VIOLENCE AT SPORTING EVENTS In the 21st century, with moral values like attitude towards the world, other people and ourselves prevailing in the modern society, there is no room for violence. It is the time when human intelligence and love for another human being should prevail and all the disagreements solved with a dialogue. However, violence is a part of our everyday life. Although most people try to avoid it there are still individuals which do not, people who live with violence and simply cannot live without it. The expression violence at sporting events, which I am going to deal with in my diploma, makes us think of hooliganism on football matches as it used to be in the past. However, other sporting events have also become prone to violent outbursts, like basketball and handball courts, hockey halls and others. Violence at sporting events in Slovenia had been in the background for the last few years. Here I am focusing on football fans, which had been most targeted in media at the time, but had been reduced in numbers and consequently become less active due to their teams' worse results. But lately we have witnessed events when there has been violence at sporting events and the presence and activity of police inevitable. Violence at sporting events has lately been gaining a new meaning. It differs greatly from what it used to be when the fans of a club were fighting for the honour of their club and everything else was of lesser importance. Nowadays, violence at sporting events, especially football pitches, is mentioned in an entirely different context, and the fans do not have the same goals as their 'predecessors', that is to cheer for the colours of the club. Key words: violence, sport, sporting event, police, special anti-riot unit, fans. 7.

1 UVOD Po vsej Evropi se zavedajo posledic nasilja na posameznike in druţbo kot celoto. Varnost posameznika je v vsakdanjem ţivljenju ogroţena povsod: doma, v šoli, v sluţbi, pri športnih dogodkih in na ulici. Čeprav nasilje in strah pred njim vplivata na kakovost ţivljenja vsega prebivalstva, pa so še posebno nekatere skupine ljudi tarče nasilja. Šport je način zdruţevanja ljudi ali druţbenih skupin, predvsem ker uporablja pravila in tradicijo za kanaliziranje nasilja, ki ga usmerja na rezultat, ki ga je treba doseči, in na zdravo tekmovanje, ne pa na nasilne konflikte (Cameron, 2004). Izbruhi nasilja in huliganstva spremljajo športne dogodke ţe nekaj desetletij. Medtem ko se teoretiki še naprej trudijo ugotoviti glavne razloge za ta pojav v naši druţbi, se morajo mednarodne institucije, drţavne in lokalne oblasti, klubi, športne zveze in številni posamezniki zelo truditi, da preprečijo in zatrejo nasilje na vsakdanjih športnih dogodkih (Bureš, 2004). Varovanje športne prireditve je v prvi vrsti dolţnost organizatorja prireditve, ki mora prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogroţena. ţivljenje. in. zdravje. udeleţencev. ali. drugih. oseb. oziroma. premoţenje, da ne bo ogroţen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. V primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov in obstaja verjetnost, da naštetih nalog ne bo mogel opraviti kvalitetno oz. kadar je uporaba prireditvenega prostora prepovedana, lahko pristojni organ prepove zbiranje ljudi na določenih mestih. Naloge in dejansko vlogo organizatorja bom podrobneje opisal v nadaljevanju diplomske naloge. S to diplomsko nalogo ţelim razširiti znanje s področja nasilja na športnih prireditvah in udeleţbo policije pri varovanju le teh prireditev. Ključna in osrednja dejavnost policije na športnih prireditvah je varovanje ţivljenja in zdravja ljudi ter premoţenja, vzpostavljanje in vzdrţevanje javnega reda in miru, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, prijemanje storilcev ter zbiranje z njimi povezanih sledi in dokazov. Skratka s pričujočo nalogo želim 8.

predstaviti prisotnost in delovanje policije na športnih prireditvah od samega začetka organizacije, pa vse do uspešnega zaključka prireditve. V diplomski nalogi bom predstavil zakonsko podlago, ki dovoljuje in nalaga policiji aktivnosti za izvedbo varovanja. Velikokrat prihaja do nasilja na mednarodnih športnih prireditvah, zato se bom osredotočil tudi na pomen in sodelovanja s tujimi varnostnimi organi, ki zagotavljajo uspešno izvedbo prireditve in predstavil način, kako le-to sodelovanje poteka. V diplomski nalogi bom predstavil in opisal analizo konkretnega primera varovanja športne prireditve. Primer bo zajemal vse faze delovanja policije od predpriprave, ki zajema določitev ocene ogroţenosti tekmovanja, načrtovanja varovanja, zbiranje informacij, do operativne izvedbe varovanja pri kateri ima eno glavnih nalog vodenje varovanja za katerega ob večjih prireditvah skrbi operativni štab in seveda ukrepov policije pred, med in po prireditvi. Kot policist, tudi pripadnik posebne policijske enote (v nadaljevanju PPE), se med svojim delom večkrat srečujem s tovrstnim nasiljem na športnih prireditvah. Izkušnje, ki sem si jih pridobil pri opravljanju varovanj različnih športnih prireditev, bom s pridom uporabil pri pisanju diplomske naloge.. 1.1. Predvidene metode raziskovanja. V diplomski nalogi bom predvidoma uporabljal naslednje metode dela:  opisno metodo, kjer bom predstavil obravnavano temo nasilja na športnih prireditvah in interne akte policije o varovanju športnih prireditev;  metodo opazovanja z udeleţbo kot pomoč pri analizi konkretnega primera varovanja športne prireditve. Opazoval bom načrtovanje varovanja prireditve in delovanje policije pri varovanju izbrane prireditve. Skušal bom opisati in pojasniti ukrepe policije;. 9.

 s pomočjo praktičnih izkušenj, ki sem si jih pridobil pri opravljanju dela policista pripadnika PPE, ki se pri svojem delu srečuje tudi z varovanjem športnih prireditev, bom skušal osvetliti delovanje policije na tem področju.. 1.2 Postavitev hipotez V diplomski nalogi bom preverjal postavljeno hipotezo, ki se glasi: Slovenska policija z načinom dela in organiziranostjo uspešno varuje športne prireditve, preprečuje izbruhe nasilja ter uspešno vzpostavlja javni red in mir, kadar je le-ta kršen.. 10.

2 NASILJE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH 2.1 Definicija nasilja Nasilje lahko definiramo kot grobi napad na drugo osebo ali osebe, rezultat pa je izrazito poškodovanje ali prizadejanje fizične škode tem osebam. V SSKJ lahko pod terminom nasilje najdemo definicijo, ki pravi, da je to dejaven odnos do nekoga, značilen po uporabi sile, pritiska (Bučar, 2004). Poznamo več vrst nasilja, in sicer fizično, psihično, spolno, ekonomsko nasilje itd. Na športnih prireditvah smo navadno priča nasilju, ki ga najhitreje prepoznamo in je ob igriščih tudi najbolj prisotno. Gre za fizično nasilje, čigar posledice so najnevarnejše, saj lahko postopno stopnjevanje od odrivanja, udarca in brce hitro pripelje do poškodb, pa celo do smrti. Nasilje se navadno stopnjuje in se med navijači nikoli ne konča samo, zato je običajno potrebno posredovanje policije. Pojmi povezani z nasiljem so:  agresija,  agresivnost,  agresivno vedenje,  trpinčenje,  nasilniško vedenje,  jeza,  konflikt, …. 2.2 Zgodovina nasilja na športnih prireditvah Nogometna tekma je bila povezana z nasiljem ţe od njenih začetkov v 13. stoletju v Angliji. Celo sama igra, ki jo smatramo kot predhodnico današnjega nogometa, je delala teţave, tako da jo je Edvard II. leta 1314 prepovedal. Na angleških nogometnih tekmah so se bojevali mladi iz sosednjih vasi in mest. Podobno je bilo tudi v ostalih evropskih drţavah. V Nemčiji se pojavijo 11.

»Knappen« in v Italiji »Florentine calcio«. Tekme je pogosto spremljal alkohol in redno se je končalo z resnimi poškodbami ter celo s smrtnimi izidi udeleţencev. Z začetkom 14. stoletja pa pride do prvih pozivov za kontrole na nogometnih tekmah (Frosdick, Marsh, v Kladnik, 2009). Thomas Arnold je od leta 1828 na igriščih javnih šol kot ravnatelj uspešno ublaţil nasilni in divji nogomet, ki so ga takrat igrali mladi fantje. Poskušal je prepovedati nogomet, vendar je potem raje legitimiral igro in spodbujal učence k upoštevanju pravil. Postopoma je nova prečiščena in spoštovana igra prevzela še ostalo druţbo in to v taki obliki, da se je iz Anglije preselila po vsej celini (Murphy, Williams, Dunning, v Kladnik, 2009). Na Otoku so se pojavili razgreti navijači ţe leta 1880, in njim je sedma sila nadela ime »suroveţi«. Ti so v odsotnosti gostujočih navijačev običajno napadli nogometaše nasprotne ekipe, med napadenimi pa se je lahko znašel tudi sodnik. Najhujši incidenti v tistem času so se dogajali na krajevnih derbijih, kjer so po pričakovanjih vsakič znova zapele pesti. V tistem času temu pojavu niso posvečali veliko pozornosti, razlog za takšno obnašanje pa so našli v slabih socialnih razmerah in vsesplošnem nezadovoljstvu, ki je trajalo v drţavi. Tako se je huliganstvo nemoteno razvijalo v obliko, ki pa je vrhunec doseglo v 80. letih prejšnjega stoletja (www.rtvslovenija.si). Nekatere športne prireditve so se sprevrgle v prave katastrofe z velikim številom poškodovanih in mrtvih, kljub temu da osnovna namera večine navijaških skupin običajno ni poškodovati nasprotnika, temveč ga javno poniţati in osramotiti. Hujše poškodbe ali smrtni primeri navadno niso neposredna posledica fizičnega nasilja, temveč posledica poškodb, nastalih zaradi gneče, panike in zrušitve konstrukcije športnih objektov med neredi (Košir, 1999).. 2.3 Vrste nasilja Na športnih prireditvah se pojavljata dva tipa nasilja (Košir, 1997):. 12.

1. Vandalizem je oznaka za spontano nasilje, ki nastane kot posledica popolne čustvene sprostitve med tekmo in dogajanjem, povezanim s tekmo. Različne oblike vandalizma so na športnih prireditvah prisotne ţe od nekdaj. 2. Huliganizem pa je načrtno, zavestno in organizirano nasilje, ki se sicer časovno in prostorsko navezuje na tekmo, vendar je vsebinsko relativno neodvisno od samega športnega dogajanja. Glede na navijaški ritual, ki ga izvajajo navijaške skupine, lahko navijače opredelimo kot »navadne navijače, ultra navijače in huligane« (Cipot, v Mihelič, 2003):  Za navadne navijače je značilno amatersko zanimanje tako za klub kot za navijanje. Kljub temu pa oni skrbijo za čim boljšo organiziranost svoje navijaške skupine, kot so stiki s klubom in javnostjo, navijaški rekviziti, povezanost in sodelovanje z ostalimi navijaškimi skupinami. Veljajo za miroljubne navijače, saj ne iščejo sporov in incidentov, raje se jim izognejo. Povprečna starost teh navijačev je nad trideset let.  Ultra navijači na tekmah spodbujajo svoj klub tako kot navadni navijači, vendar poleg tega ţelijo tudi čim boljše predstaviti svojo skupino. Med navijanjem izvajajo najrazličnejše koreografije, od papirja, balonov, zastav, šalov do pirotehnike. Na ta način ţelijo ustvariti čim lepšo predstavo, nad katero naj bi bili vsi prisotni na tekmi očarani. Veliko jim pomeni, da so opaţeni in da se o njih govori ter piše v medijih, saj poteka rivalstvo tudi med navijaškimi skupinami. Prepevajo najrazličnejše pesmi, katerih besedila so vezana na klub, navijače in provokacije. Povprečna starost ultra navijačev je niţja od navadnih navijačev, saj se giblje okoli dvajset let. Člani ultra skupin so srednješolci, študentje in vsi tisti do tridesetega leta starosti. Ti navijači veljajo za potencialne izgrednike. Izgredov ne načrtujejo vnaprej, do njih prihaja le pod določenimi pogoji. Ti so: lahko poraz ekipe, za katero navijajo, sodniške napake, posredovanje policije in redarjev ali izzivanje s strani nasprotne navijaške skupine.. 13.

 Huligani so najnevarnejši in zato najmanj priljubljeni navijači. Njihov namen je predvsem ustvarjati nasilje na tekmah. Nogometne tekme in stadioni jim sluţijo le kot prostor za njihove prave namene. Med njimi je več podvrst huliganov: politični, ekstremisti, nacisti, fašisti, rasisti, obritoglavci. Juţnič (v Mihelič, 2003) trdi, da »imajo huligani povsem določeno identiteto, so dobro organizirani in uporabljajo posebno taktiko: ravnanje je dobro vodeno, preračunani so premiki in laţni izmiki«. Komunikacija med njimi poteka preko mobilnih telefonov in preko interneta. Svoja dejanja in razdelitev nalog skrbno načrtujejo, zato predstavljajo največjo nevarnost za vse udeleţence nogometnih tekem, prav tako pa tudi za vse osebe in objekte v okolici nogometnih stadionov v času tekem. V Sloveniji prevladujeta predvsem prvi dve vrsti: navadni in ultra navijači (Cipot, v Mihelič, 2003). Vendar v svoji nalogi ugotavlja, da so tudi »v Sloveniji navijači, ki bi jih lahko označili za huligane«. V anketi, ki jo je izvedel med navijaškimi skupinami v Sloveniji, je odkril, da so »med navijaško skupino Viole iz Maribora prisotni navijači, ki imajo značilnosti huliganov, kot so pogosta udeleţba v pretepih, načrtovanje pretepov ţe pred tekmami, da za svoja dejanja ne potrebujejo pomoči alkohola in da ţelijo izkazati sovraţnost do drugih skupin« (Protega, v Mihelič, 2003). Osebno menim, da v Sloveniji dejansko prevladujeta prvi dve vrsti navijačev. Izgredi do katerih pride na tekmah, so pogosto posledica enega od dejavnikov, ki so našteti zgoraj. Največkrat je to izzivanje navijačev nasprotnega mnoštva. Vendar ne gre zanemarjati dejstva, da si predvsem pripadniki navijaških skupin Viole in Green dragons, preko različnih medmreţji pogosto ţe pred obračuni napovedujejo pretepe. Prihaja celo do primerov, ko več ur pred ali po tekmi skupine navijačev tavajo po mestu in iščejo navijače nasprotne ekipe, da bi z njimi »obračunali«. Tak dogodek se je pripetil tudi 16. 4. 2010, ko so se v centru Ljubljane dobri dve uri po končani nogometni tekmi med Olimpijo in Mariborom, spopadli navijači obeh moštev, pri čemer je bil navijač Olimpije zaboden z noţem in je utrpel hude telesne poškodbe.. 14.

Policijske naloge so zaradi omenjenega vse bolj usmerjene na dogajanje pred in po tekmi, saj je za varovanje same športne prireditve na prireditvenem prostoru odgovoren organizator športne prireditve, policijsko posredovanje pa je potrebno samo takrat, ko organizator ni več v stanju zagotavljati reda. Policija tako ţe nekaj ur pred pričetkom dogajanja na prireditvenem prostoru spremlja zbiranje navijačev po mestu, pregleduje relacije na katerih se pričakuje prihod navijačev in izvaja vse aktivnosti, da ne bi prišlo do kršitev javnega reda in miru ter nevarnosti spopadov predvsem med navijaškimi skupinami. Pečjak govori o petih temeljnih oblikah športnih neredov, čeprav so čiste oblike redke, saj se navadno prepletajo (Pečjak, v Bučar, 2004):  FRUSTRACIJSKI NEREDI. Do njih pride takrat, kadar so gledalci prikrajšani v svojih pričakovanjih. Izzovejo jih pristranske sodbe sodnikov ali igralci, ki po njihovem mnenju ne dajo vsega od sebe. Posledica je pravcati deţ steklenic in drugih predmetov (tudi petarde, kamenje itd.). Včasih sledi napad na sodnike, nasprotnikovo moštvo, nasprotnikove navijače in vsesplošno divjanje.  IZOBČENSKI NEREDI. Sproţili naj bi jih »izobčenci«, ljudje iz druţbenega »dna«, psihopati in prestopniki, ki pridejo na stadione zato, da bi izţiveli svoje agresivne porive. Napadajo vse od začetka, pogosto razbijajo avtomobile, zaţigajo tribune in uničujejo lastnino.  PROTESTNI NEREDI. Pri teh se športni dogodek izrabi za izraţanje političnih pritoţb. Gledalci so npr. nekajkrat protestirali proti udeleţbi juţnoafriških športnikov na mednarodnih športnih prireditvah. Protestni nemiri so razmeroma pogosti, čeprav jih prikrivajo druge oblike.  KONFRONTACIJSKI NEREDI. Izbruhnejo zaradi navzkriţja med gledalci, ki pripadajo različnim regijam, etničnim, nacionalnim ali religioznim skupinam. Sprevrţejo se v pravcate »nogometne vojne«. Ta vrsta nereda sodi med najpogostejše in najnasilnejše.  IZRAZNI NEREDI. Izbruhnejo zaradi skrajnih čustvenih napetosti, ki spremljajo zmago ali poraz, zlasti če gledalci tega niso pričakovali. Navijači, katerih moštva so dobila ali izgubila »samo za las«, se manj. 15.

razburijo kot v primerih, ko je razlika velika. Očitno ne pride do močnega občutka poniţanja in izgube samospoštovanja, ker vedo, da so »njihovi« samo za malenkost slabši.. 2.4 Nasilje na športnih prireditvah v Sloveniji V teh prvih letih 21. stoletja ostaja nasilje na nogometnih igriščih hud problem, ki je kljub vsem prizadevanjem in sredstvom, vloţenim v zadnjih dvajsetih letih, še vedno izjemno pereč. Prizadete so vse evropske drţave. Čeprav se problem pojavlja v različnih oblikah, je povsod enako aktualen. Splošne razmere so se umirile, nasilje pa se je iz nogometnih igrišč preselilo v urbane predele in središča mesta, pa tudi sodelujoči v takšnem nasilju so se spremenili, saj vlogo nogometnih navijačev zdaj prevzemajo mladi ljudje iz problematičnih sosesk, huliganizem pa se povezuje z urbanim nasiljem (Cameron, 2004). Slovenska policijska praksa ne pozna tako odmevnih primerov pojava huliganstva kot tuje policije. Kljub vsemu pa si ne moremo zatiskati oči, da teh pojavov v Sloveniji nimamo. Nasprotno, v Sloveniji beleţimo od leta 1989 ţe več tovrstnih pojavov nasilja, ki pa smo jih obravnavali kot mnoţične kršitve javnega reda in miru na športnih prireditvah, mnoţične izgrede in podobno, nastalo škodo in posledice pa smo statistično prikazovali v splošnih podatkih o storjenih kaznivih dejanjih in prekrških z obeleţjem nasilja (Gorenak, Meško, Udovč, 2001). Bučar - Ručman predstavlja pomanjkljivosti, ki jih imajo varnostniki pri opravljanju varovanju športnih prireditev »Zakon o javnih zbiranjih na videz sicer res dobro pokriva področje športnih prireditev, a vendar ima pomanjkljivosti, ki se kaţejo v praksi. Ena izmed njih je prepoved uporabe kakršnega koli oroţja in prisilnih sredstev s strani redarjev. Praksa tako kaţe, da neoboroţeni redarji v primeru izgredov ne morejo zagotavljati varnosti. Sicer je res, da to tudi ni njihova naloga, saj je za to zadolţena in tudi pooblaščena le policija« (Bučar, 2004).. 16.

Pred nekaj leti je policija sama opravljala varovanje vseh športnih prireditev. Organizatorju ni bilo potrebno skrbeti za varnost niti za stroške povezane z varovanjem, kot jih imajo danes z organizacijo. S spremembo zakonodaje, ki organizatorju nalaga dolţnost, da mora poskrbeti za varnost pa se je stvar popolnoma spremenila. Predvsem na večjih športnih prireditvah organizatorji le-teh najamejo varnostne sluţbe, ki so nato dolţne skrbeti za varnost obiskovalcev. Jasno je, da je lastnikom varnostnih sluţb v zasebni lasti, najpomembnejši zasluţek. Tako se pogosto dogodi, da je na športni prireditvi premalo varnostnikov, ki ne morejo kvalitetno opravljati svojega dela, zaradi česar pogosto pride do kršitev javnega reda. »Neznanka« za lastnike varnostnih sluţb je tudi zaščitna oprema varnostnikov. Svetleči brezrokavniki in napis varnostna sluţba je standardna oprema varnostnikov pri varovanju, intervencijske čelade, kot jih uporabljajo policisti, pa so za varnostnike ţe pravi »luksuz« in jih dobijo samo nekateri »izbranci«, ki stojijo neposredno pred navijaškimi skupinami. Predvsem policisti PPE so na tekmah dobro opremljeni in zaščiteni, kar pa je velikokrat psihična ovira navijačem, da ne napadejo policistov. Ni redkost, ko navijači napadejo varnostnike in z njimi fizično obračunajo, ob prihodu policistov, pa kršitelji pobegnejo in se pomešajo med ostale navijače. Eden izmed razlogov za to je tudi boljša opremljenost slednjih, kar pomeni, da bi morali biti tudi varnostniki veliko bolje opremljeni. Velikokrat se poraja vprašanje ali je potrebno varnostnikom podeliti večja pooblastila in jim omogočiti širšo uporabo prisilnih sredstev predvsem palice. Osebno nasprotujem tej odločitvi. Potrebno se je namreč zavedati, da je za uporabo prisilnih sredstev potrebno dobro poznavanje zakonodaje, veliko teoretičnega znanja, usposabljanja in treninga, kar pa zahteva svoj čas in seveda tudi denar. Prepričan sem, da varnostne sluţbe tega ne bi zagotovile, ampak bi bilo oroţje zgolj razdeljeno med varnostnike in bi jim dovolili njihovo uporabo. Prav tako se poraja vprašanje nadzora nad uporabo prisilnih sredstev v kolikor bi varnostnikom dovolili njihovo uporabo. Policija je z leti dopolnjevala in izpopolnjevala svoj aparat nadzora, pri tem mislim na nadzor. 17.

nad neupravičeno in prekomerno uporabo prisilnih sredstev, ki ga je po dolgem času tudi dobro uredila. Vedno znova se oglasi tudi kritično oko javnosti in preverja zakonitost ob najmanjšem dvomu nepravilnosti, kar dodatno pripomore k zakoniti in strokovni uporabi prisilnih sredstev. Lahko si postavimo vprašanje, kakšen bi bil nadzor nad uporabo prisilnih sredstev, ki bi jih dovolili uporabiti varnostnikom. Zagotovo dolgo in predolgo ne dovolj dober.. 18.

3 ZAKONODAJA IN VAROVANJE ŠPORTNIH PRIREDITEV 3.1. Opredelitev zakonodaje. V Sloveniji imamo spodaj naštete zakonske in podzakonske akte za zagotavljanje reda na športnih prireditvah:  Kazenski zakonik,  Zakon o prekrških,  Zakon o policiji,  Zakon o športu,  Zakon o javnih zbiranjih,  Zakon o omejevanju porabe alkohola,  Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah. Kot članica Evropske skupnosti pa se je Slovenija obvezala upoštevati tudi mednarodne akte:  Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah.  Sklep Sveta Evrope o preprečevenju in omejevanju huliganstva z izmenjavo izkušenj, izločitvijo s stadionov in z medijsko politiko.  Skupni ukrep Sveta Evrope glede sodelovanja v zvezi z redom, zakonitostjo in varnostjo na športnih prireditvah.  Resolucija Sveta Evrope o priročniku za mednarodno policijsko sodelovanje ter ukrepe za preprečevanje in boj proti nasilju in neredom v zvezi z mednarodnimi nogometnimi tekmami.  Priporočilo Sveta Evrope o smernicah za preprečevanje neredov na nogometnih tekmah.  Priporočilo Sveta Evrope o odgovornosti organizatorjev športnih prireditev.. 19.

4 KAZNIVA RAVNANJA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH Človekovo in druţbeno ţivljenje sestavlja neskončno število posameznih ravnanj, vedenj, delovanj in dejanj. Z ravnanji ljudje zadovoljujemo svoje potrebe in opravljamo svoje dolţnosti. Potreb ne zadovoljujemo in dolţnosti ne opravljamo, kakor se komu zdi primerno, prijetno, laţje itd., temveč nas pri tem vodijo določena pravila. Ta pravila nastajajo v vsakdanjem ţivljenju zaradi soţitja z drugimi ljudmi, zlasti pa zato, ker je druţbeno ţivljenje predvsem produkcija in reprodukcija stvarnega ţivljenja. V tem procesu stopamo v medsebojne odnose, kar samo po sebi zahteva, da dva človeka ali več ljudi svoje medsebojne odnose podredijo določenim pravilom. Ta pravila, ki so zapovedi in prepovedi, so lahko običajna, moralna, socialna ali pravna pravila oz. norme (Bavcon, Šelihova, v Meško, 2006). Ne smemo pa tudi pozabiti na vpliv religije na vrednotni sistem posameznika (Meško, 2006). V 6. členu Zakona o javnih zbiranjih je določeno, da je »prepovedano organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa« (ZJZ, 2010). Organizatorji športnih prireditev seveda ne organizirajo z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva ravnanja, temveč se borijo, da do teh pojavov sploh ne bi prišlo. Kljub naporom organizatorjev in policije, pa se kazniva ravnanja vedno znova in znova pojavljajo na športnih prireditvah. Kazniva ravnanja delimo na prekrške in kazniva dejanja.. 4.1. Pojem kaznivega ravnanja. Kazniva ravnanja so samo tista, ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi drţavni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih ravnih predpisih. Toda tudi v okviru kaznivih ravnanj je treba ločevati nekaj skupin. Izraz »kazniva ravnanja« je namreč samo skupno ime za 20.

disciplinske prestopke, prekrške in kazniva dejanja, ki so v pravnem redu skupine ali kategorije kaznivih ravnanj. Najbolj škodljiva so kazniva dejanja, saj so zanje določene najstroţje kazni (Meško, 2006).. 4.2. Prekrški. Prekrški, ki so na športnih prireditvah najpogostejši, so predvsem dejanja storjena v nasprotju z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ter Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ). NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU a) Nasilno in drzno vedenje  Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, ţaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem. pri. njem. povzroči. občutek. poniţanosti,. ogroţenosti,. prizadetosti ali strahu (6. člen, 1. odstavek);  kdor koga udari (6. člen, 2. odstavek);  Kdor se pretepa (6. člen, 2. odstavek). b) Nedostojno vedenje do uradne osebe  Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju (7. člen, 2. odstavek). c) Vandalizem  Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeleţji in z objekti javne infrastrukture (16. člen, 1. odstavek). NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE ZAKONA O JAVNEM ZBIRANJU Prepovedana ravnanja  Udeleţenci na shod oziroma prireditev ne smejo prinašati oroţja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu oziroma prireditvi (23. člen, 3. odstavek).. 21.

4.3. Kazniva dejanja. Vsa kazniva dejanja, ki jih storilci najpogosteje storijo na športnih prireditvah so v nasprotju s kazenskim zakonikom in sicer (KZ-1, 2008): a) Kazniva dejanja zoper življenje in telo  Lahka telesna poškodba (122. člen);  ogroţanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (127. člen). b) Kazniva dejanja zoper premoženje  Poškodovanje tuje stvari (220. člen). c) Kazniva dejanja zoper javni red in mir  Nasilništvo (296. člen);  sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje (298. člen);  preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi (299. člen);  napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti (300. člen);  Sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje (301. člen).. 22.

5 POLICIJSKO DELOVANJE NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH Prireditelji (praviloma klubi in športna društva) so odgovorni za nemoteno izvedbo športnega tekmovanja. Prireditelj je v skrbi za varen potek športne prireditve dolţan organizirati oziroma najeti redarsko sluţbo. Šele v primeru mnoţičnih incidentov na športni prireditvi, ko sta ogroţena javna varnost, red in mir, posreduje policija. Da bi zmanjšali visoke stroške zasebne redarske sluţbe, skušajo prireditelji pogosto pritegniti k sodelovanju policijo (ponekod zato policija svoje »storitve« zaračuna). Na ta način ţelijo tudi odgovornost za varnost na prireditvi delno ali v celoti prenesti na policijo (Hoffmann, v Košir, 1999).. 5.1. Izkušnje nekaterih policij. Soočene z večplastnostjo problema športnega vandalizma in huliganizma, so policije v večini evropskih drţav v zadnjih desetletjih razvile različne koncepte varovanja in preprečevanja nasilja predvsem na nogometnih stadionih. To velja zlasti za nemško, angleško, škotsko in italijansko policijo. Pri tem so upoštevale tako preventivne kot tudi represivne ukrepe (Košir, 1997). 5.1.1 Nemčija Primer posebne policijske enote iz Müenstra je opozoril zlasti na moţnosti uspešnega delovanja manjših enot. Izkazalo se namreč je, da je številčna premoč policije v več primerih izzvala val nasilja med huligani. Tamkajšnja policija je izurila pribliţno sto policistov, katerih naloga je vzpostavljati t.i. »varnostni ventil« med različnimi skupinami navijačev. Na evropskem nogometnem prvenstvu leta 1988 v Nemčiji so bili policisti prerazporejeni med nevarne angleške navijače, ki sploh niso dobili priloţnosti, da bi izţiveli svoje znano nasilno obnašanje. Ţe začetni poskusi provokacij so se zaradi učinkovitega posredovanja policistov hitro končali (Košir, 1997).. 23.

Izkušnje nemške in tudi drugih policij kaţejo, kako zelo koristno je stalno zbiranje podatkov o ekstremnih navijačih, še posebno o voditeljih navijaških skupin. V sodelovanju s klubi in organizatorji tekem lahko na ta način onemogočijo najbolj nasilnim navijačem vstop na stadione ali v dvorane ter preprečijo njihovo gibanje v bliţini stadionov in dvoran. V nekaterih drţavah uporabljajo za nasilne navijače celo t. i. »hišni pripor«, tj. ukrep, s katerim jim je v času tekme prepovedan izhod iz prebivališča. Izkušnje kölnske policije kaţejo, da je prepoved vstopa na prizorišče športnega dogajanja zelo učinkovit način preprečevanja nasilnega obnašanja najbolj ekstremnih navijačev. Tovrstni ukrepi pa posredno delujejo kot zaviralni na obnašanje drugih navijačev. Med »priprtimi« navijači je veliko takih, ki običajno prenehajo z nasilnih obnašanjem in kot poznejši povratniki na tekmah policiji ne povzročajo teţav. Kadar gre za mlajše nasilneţe ali izgrednike, policija o njihovih delinkventnih dejanjih obvesti tudi starše, kar ima prav tako pozitivne vzgojne učinke (Meyer, v Košir, 1997). 5.1.2 Velika Britanija Izkušnje škotske policije so pokazale, da je mogoče preprečevati nasilno vedenje na nogometnih tekmah tudi z oštevilčenimi vstopnicami. Te veljajo za točno določeno sedišče ali stojišče oziroma del tribune. S tem ukrepom je omočeno prostorsko ločevanje različnih skupin navijačev, saj se vstopnice prodajajo na podlagi klubske pripadnosti. Oštevilčene vstopnice obenem onemogočajo vstop nenadzorovanega števila dodatnih navijačev, kar bi lahko bistveno poslabšalo varnostne razmera na stadionu. Prostorsko ločevanje onemogoča prosto gibanje navijačev po stadionu in zmanjšuje moţnosti izbruhov nasilnega obnašanja pred tekmo, med njo in po tekmi. Redarska sluţba in policija strogo nadzirata vstopanje navijačev, da ne bi prišlo do nepredvidenega vstopanja navijačev na »napačni« del tribun. Škotska policija si prizadeva za ločitev navijačev tudi z ločenimi parkirišči za avtobuse in osebna vozila navijačev. Z razporejanjem svojih pripadnikov v civilu med navijaške skupine, kar ji ţe več let uspešno omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, nadzira navijače in njihovo obnašanje (Sluoan, v Košir, 1997).. 24.

5.1.3 Italija Na poseben način se je zagotavljanja varnosti na nogometnih tekmah lotila drţavna policija v Italiji in v letu 1995 ustanovila t. i. »opazovalnico. Opazovalnica je stalna operativna skupina, ki koordinira dejavnosti drţavne policije, karabinjerjev, finančne straţe, italijanskega olimpijskega komiteja in nogometne zveze ter strokovnjakov za civilno zaščito in poţarno varnost. Skupina skuša s svetovalno dejavnostjo skuša skupina prispevati k večji varnosti na nogometnih stadionih. Predstavniki omenjenih organizacij in sluţb se srečujejo enkrat tedensko, ocenjujejo dogodke preteklega ligaškega kroga ter se dogovarjajo o načrtih in ukrepih v naslednjem krogu. Člani »opazovalnice« proučujejo urnik športnih prireditev in igrišča, na katerih naj bi se te odvijale, ter jih razvrstijo po stopnji tveganja (nevarnost obračunavanja med sprtimi navijači ipd.) (Splendore, v Košir, 1997).. 5.2. Dolžnosti organizatorja športne prireditve. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) v 7. členu določa, da mora organizator prijaviti prireditev (sem spadajo tudi vse športne prireditve) na policijski postaji na območju katere se organizira prireditev. Sem sodijo vsa tekmovanja v kolektivnih športih drţavnih lig, razen prve drţavne lige in vseh drţavnih ligah v individualnih športih, vendar z upoštevanjem omejitve, da na športni prireditvi ne bo več kot 3000 udeleţencev. Zakon o javnih zbiranjih namreč v 13. členu določa, da mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje pristojnega organa (upravne enote), za shod na cesti in za naslednje prireditve (ZJZ, 2005):  mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov prve drţavne lige v kolektivnih športih,  prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroţeno ţivljenje ali zdravje ljudi oziroma premoţenje,  prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeleţencev.. 25.

Prav tako je v zakonu določeno, da mora organizator prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogroţena ţivljenje in zdravje udeleţencev ali drugih oseb oziroma premoţenje, da ne bo ogroţen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Ob prijavi je organizator dolţan navesti podatke organizatorja, kdo bo na prireditvi skrbel za varnost in vodjo varnosti, ki je dolţan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi. Kadar redarji na shodu oziroma prireditvi ne morejo zagotoviti reda in je pri kršitvi udeleţeno večje število oseb ali kadar je ogroţen javni red, mora vodja zaprositi za pomoč policijo (ZJZ, 2005). V 16. členu Uredbe o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah je določeno, da mora organizator v primeru pričakovanega prihoda organizirane navijaške skupine, za katere se pričakujejo hujše kršitve reda ali varnosti, obvestiti pristojno policijsko postajo in ves čas prireditve sodelovati s policijo z namenom zagotavljanja reda, varnosti udeleţencev in drugih oseb in premoţenja tako na sami prireditvi kot tudi v kraju prireditve. V primeru pričakovanih hujših kršitev reda ali varnosti pa mora organizator zagotoviti ločena mesta oziroma dele prireditvenega prostora (tribuna, sektor ipd.) za organizirane navijaške skupine. Mesta za organizirane navijaške skupine mora organizator urediti tako, da je onemogočeno medsebojno neposredno fizično obračunavanje med navijači posameznih organiziranih navijaških skupin in njihov vstop na tekmovalni prostor. V 19. členu Uredba določa, da mora biti vodja prireditve med prireditvijo dosegljiv vodji policistov (Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah, 2005).. 5.3. Naloge policije pri varovanju športnih prireditev. Policijsko delo v zvezi varovanja športne prireditve se prične ţe bistveno pred pričetkom same športne prireditev, saj se mora policija na vsako športno prireditev na kateri bo prisostvovala in sodelovala pri zagotavljanju javnega reda, dobro pripraviti. Zbiranje podatkov glede predvidenega števila. 26.

navijačev, sodelovanje z organizatorjem, zagotovitev primernega števila policistov, opremljenost policistov, razporeditev po lokacijah itd. Na športnih prireditvah ločimo štiri temeljna področja izvajanja policijskih ukrepov, in sicer (Gorenak in sodelavci, 2001):  preventivni ukrepi in varnostno ocenjevanje dogodkov,  zagotavljanja prometne varnosti,  zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoţenja,  vzdrţevanje javnega reda in miru. Ukrepe za vzdrţevanje javnega reda, za katere je pristojna policija, lahko časovno razmejimo na (Košir, 1997):  Ukrepi v pripravljalni fazi. Glede na izkušnje je teţišče priprav policije vezano na čas pred tekmo, saj se je mogoče s preventivnimi ukrepi nasilnemu obnašanju navijačev pravočasno izogniti. V pripravljalni fazi se policija o potrebnih ukrepih posvetuje z organizatorji tekme, izmenja informacije s policijami v drţavah ali mestih, iz katerih prihajajo gostujoča moštva, preko sredstev obveščanja seznanja javnost o policijskih ukrepih ter stalno spremlja in ocenjuje varnostne razmere. Policija se trudi pridobiti podatke o smeri in času prihoda, cilju prihoda, kot tudi morebitni »oboroţenosti« navijaških skupin s pirotehničnimi sredstvi. K ukrepom pred tekmo spada sodelovanje s policijo drţave ali mesta gostujočega moštva. Njihovo poznavanje obnašanja navijačev se je v mnogih primerih izkazalo za zelo koristno (npr. v primeru dolgoletnega sodelovanja nemške in britanske policije). Policisti iz drţave ali mesta gostujočega moštva namreč laţje naveţejo stike s »svojimi« navijači. V tej fazi se policija pripravlja tudi na uporabo enot v primeru izbruha nasilja, postavlja in preizkuša radijske zveze ipd.  Ukrepi neposredno pred začetkom tekme. Da bi predhodno prepoznala varnostno problematične navijače, policija ţe pred tekmo izvaja nadzor na meji (v primeru mednarodnih tekem) in prometu potnikov (vlaki, avtobusi, letališča …). Policija običajno spremlja navijače od njihovega. 27.

prihoda v mesto (od ţelezniške ali avtobusne postaje, parkirišča ipd.) do odhoda navijačev iz mesta ali drţave. Ob morebitnih pojavih nasilja policija ukrepa zoper kršitelja javnega reda in miru ter storilca kaznivih dejanj, na varnostno posebej problematičnih tekmah pa izvaja tudi spremstvo moštev in sodnikov. Policija posebno pozornost. namenja. vnosu pirotehničnih in drugih nevarnih predmetov na stadion ali v dvorano.  Ukrepi v neposredni bližini stadionov in dvoran ter na stadionu oziroma v dvorani v času tekme. Policija med tekmo opazuje problematične navijače in navijaške skupine in pri tem sodeluje z redarsko sluţbo. Ob rizičnih tekmah policija prerazporedi izurjene policijske enote tudi v okolico stadiona ali dvorane. V primeru velikega interesa za ogled tekme se lahko namreč zgodi, da veliko navijačev ostane zunaj prizorišča športnega dogajanja, kar lahko povzroči nemire večjih razseţnosti. Policija je praviloma v stalnem stiku s prirediteljem in govornikom na stadionu ali v dvorani. Ob manjših nemirih ukrepa redarska sluţba, policija pa posreduje v primeru večjih izbruhov nasilja. Policija prav tako nadzoruje opremo za snemanje in fotografiranje dogajanja na tekmi.  Ukrepi po končani tekmi. Policija skupaj z redarsko sluţbo nadzoruje izhode. Zunaj stadiona ali dvorane spremlja problematične navijače oziroma navijaške skupine, dokler se ti popolnoma ne razidejo.. 5.4. Policija in izvedba varovanja športne prireditve. Varovanje športne prireditve je, kot smo ţe omenili, dolţnost organizatorja prireditve z rediteljsko oz. varnostno sluţbo. Način »udeleţbe« policije pri varovanju športnih prireditev pa je odvisna od več kriterijev, kateri se pričakujejo na sami športni prireditvi. Pri odločitvi in sestavi načrta za varovanje športne prireditve je potrebno sestaviti oceno stopnje tveganja. Ocena stopnje tveganja se izdela na podlagi predhodnega ogleda varovanega območja. Obsegati mora predvsem vrsto javnega zbiranja, trajanje, program,. 28.

strukturo in število udeleţencev, opis objekta, kraja in območja, oceno varnostnih razmer, oceno nepričakovanih dogodkov in varnostno vitalne točke na varovanem območju. Poleg naštetega pa lahko obsega še druge podatke (Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj, 2008). Glede na zbrane podatke pred izvedbo športne prireditve se opravi ocena tveganja po naslednji lestvici (Gorenak in sodelavci, 2001):  športne prireditve visokega tveganja, dogodek »A«,  športne prireditve srednjega tveganja, dogodek »B«,  športne prireditve nizkega tveganja, dogodek »C«. 5.4.1 Občasna kontrola športne prireditve V primerih, ko ni pričakovati kršitev javnega reda na športni prireditvi in večjega števila udeleţencev, prisotnost policije ni obvezna. Tudi v praksi policija takšnih prireditvah ne varuje, ampak ga izvaja samo z občasno kontrolo. Kontrolo navadno opravi patrulja policistov, ki pred oziroma med samo športno prireditvijo obišče prizorišče. Med kontrolo policisti preverijo ali drţijo podatki, ki jih je organizator navedel v prijavi za javno prireditev, poskrbel za rediteljsko sluţbo itd. Občasna kontrola se običajno opravlja na športnih prireditvah v niţjih drţavnih ligah, kjer je manjše število obiskovalcev in ni pričakovati organiziranih navijačev enega ali drugega moštva. Običajno se ne sestavlja načrta za varovanje športne prireditve. 5.4.2 Varovanje športne prireditve Varovanje športne prireditve, pri katerem sodelujejo policijske enote, se začne, kot smo ţe omenili veliko pred pričetkom same prireditve. Zbiranje podatkov in načrtovanje vsake podrobnosti je ključ do uspešne izvedbe varovanja.. 29.

Načrt varovanja temelji na skrbno pripravljeni oceni tveganja in vsebuje vse aktivnosti in ukrepe policije, pri čemer je pomembno, da so predvideni tudi različni moţni scenariji. Načrt mora zajemati zlasti (Berginc, 2009):  osnovne podatke o športni prireditvi,  število policistov, potrebnih za izvedbo varovanja,  delovna mesta policistov,  morebitno delitev območja varovanja na sektorje, podsektorje,  splošne in posebne naloge policistov,  opremo policistov (oboroţitev, druga materialno tehnična sredstva),  način medsebojnega komuniciranja (uporaba zvez in klicnih znakov),  način sodelovanja z drugimi subjekti ter  vodenje in poročanje. Policija opravlja varovanje športne prireditve v skladu z načrtom varovanja športne prireditve, ki je bil sestavljen na podlagi ocene tveganja. Varovanje manjših športnih prireditev izvede policijska postaja (v nadaljevanju PP) sama. V primerih, ko PP zaradi večjega obsega športne prireditve ni sposobna sama izvesti varovanja pomoč nudijo druge enote:  policisti drugih policijskih postaj,  prometni policisti za urejanje prometa v okolici prireditvenega prostora,  vodniki sluţbenih psov,  policisti konjeniki,  kriminalisti … 5.4.3 Varovanje športne prireditve ob sodelovanju posebne policijske enote Pri varovanju športnih prireditev, ki imajo glede na zbrane podatke določeno oceno tveganja kot dogodek »A«, se obvezno vključi PPE. Prav tako se PPE lahko vključi pri varovanju dogodka »B«, vendar so ti primeri v praksi redki.. 30.

Za. razliko. od. večine. evropskih. drţav,. kjer. naloge. vzdrţevanja. in. vzpostavljanja javnega reda opravljajo »redne« enote, je slovenska enota PPE na sklic. To pomeni, da so policisti aktivirani po potrebi, ko je potrebno hitro, uspešno in usklajeno delovanje večjega števila policistov, ki naloge opravijo kot enota, pod enotnim vodstvom in s posebno opremo. Policisti PPE večino nalog opravijo v svojih matičnih enotah, na različnih delovnih mestih, tako uniformiranih kot ne uniformiranih (policisti kriminalisti, policisti v OKC ipd.). V veliki zmoti bi bil, kdor bi mislil, da lahko policisti PPE ob aktiviranju izvajajo tako kompleksne, raznolike in običajno najbolj zahtevne naloge policije brez ustreznega usposabljanja, urjenja in izpopolnjevanja. Kvalitetno in redno usposabljanje policistov PPE je torej zagotovilo za učinkovito izvajanje zahtevnih policijskih nalog (GPU, 2009). Za preprečevanje kršitev javnega reda in huliganstva pri varovanju športnih prireditev, ki so na podlagi ocene tveganja označene kot dogodki »A« si ni mogoče predstavljati brez usklajenih postopkov posebej izurjenih policistov PPE, ki pa so tudi veliko bolje opremljeni kot »navadni policisti«. Policisti PPE delujejo v skupini, od katerih je eden vodja skupine, več skupin pa sestavljajo oddelek. Vodja skupine je odgovoren komandirju oddelka oz. njegovemu pomočniku, ta pa poveljniku posebne policijske enote policijske uprave (v nadaljevanju PPE PU) oz. njegovim pomočnikom. Ob sklicu oddelkov PPE treh ali več PU se aktivira tudi poveljstvo posebne policijske enote generalne policijske uprave (v nadaljevanju PPE GPU) in poveljstvo PPE PU, ki organizira in vodi delo PPE. Število policistov poveljstva PPE GPU in PU se določi odvisno od vsebine, obsega in trajanja naloge (Zadnikar, 2006). Policisti PPE so pri varovanju športnih prireditev opremljeni v negorljive kombinezone, intervencijsko čelado, neprebojni jopič, ščitnike rok in nog, zaščitne intervencijske (negorljive) rokavice, plinski razpršilec, oroţje v osebni zadolţitvi (pištola), ročni ščit JRM in osebni komplet prve pomoči.. 31.

Vodja skupine ima prenosno zvezo za komunikacijo z vodstvom, skupina pa ima poleg zgoraj naštete opreme še torbo prve pomoči in gasilni aparat. Poleg tega, da so policisti PPE veliko bolje opremljeni so tudi bolje izurjeni kot »navadni policisti«, saj imajo večkrat letno skupne vaje. Namen izpopolnjevanja in usposabljanja je udeleţencem omogočiti stalno in sistematično pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj ter veščin za strokovnejše, učinkovitejše, varnejše ter usklajeno izvajanje policijskih pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo, za zakonito uporabo prisilnih sredstev ter varstvo človekovih pravic in svoboščin (Zadnikar, 2006). Policisti PPE enkrat letno opravijo preizkus usposobljenosti in vzdrţljivosti, ki zajema preverjanje psihofizične pripravljenosti, streljanja s premagovanjem ovir, vzdrţevanjem javnega reda in miru, kamor se vključi tudi uporaba vodnega topa in konjenice. Policisti na koncu usposabljanja opravijo zaključno vajo, pri kateri sodelujejo policisti različnih PU. Boljša usposobljenost in opremljenost PPE pa nista edini prednosti, saj enota deluje na ukaz vodstva PPE, kar pripomore k boljši učinkovitosti, istočasnosti in zakonitosti ukrepanja. Policisti PPE lahko ukrepajo samostojno samo kadar so napadeni oz. kadar je ogroţeno ţivljenje ljudi. Športne prireditve pri katerih sodeluje PPE so navadno obseţnejšega tipa. Gre za domače ali mednarodne prireditve, pri katerih se pričakuje večje število obiskovalcev, velika verjetnost pa je tudi prisotnost navijaških skupin. Zaradi večjega števila policistov iz različnih enot, ki sodelujejo pri varovanju, je potrebno uskladiti njihovo organiziranost in delovanje. Zato mora biti struktura vodenja in poveljevanja na športnih prireditvah jasna, naloge slehernega policista pa določene vnaprej. Slovenska policija se je z leti učila, spreminjala in prilagajala koncept vodenja na športnih prireditvah, tako da je le-ta danes podoben večini evropskih. 32.

drţav. Strukturo vodenja in poveljevanja Slovenske policije na športnih prireditvah delimo na tri nivoje: a) Strateški oz. zlati nivo. V tem nivoju vodstvo organizacijske enote sprejema odločitve in določi strategijo dela, ki se nanaša na športno prireditev na podlagi celovitega vpogleda na posamezen dogodek, informacij, razpoloţljivih sil in sredstev s katerimi razpolaga. Strateški nivo v praksi zajema določitev števila policistov, opreme, ki jo bodo pri svojem delu uporabljali, prav tako pa sem sodi imenovanje vodje varovanja oz. operativnega štaba, ki vodi varovanje, določa naloge in je ne nazadnje odgovoren za uspešno izvedbo varovanja športne prireditve. b) Taktični oz. srebrni nivo. Določitev taktike delovanja na podlagi sprejete. strategije,. načrtovanje,. vodenje. operativnega. štaba,. koordiniranje in usmerjanje sil na terenu ter odločanje o izvedbi posamezne naloge so glavne naloge taktičnega nivoja. Taktični nivo v praksi na varovanju športne prireditve predstavlja vodjo varovanja oz. operativni štab, ki prejema informacije od policistov na terenu, na podlagi katerih se odloča za morebitno ukrepanje. c) Operativni oz. bronasti nivo. V ta nivo spada sprejemanje in izvajanje taktike delovanja, odgovornost za določeno območje delovanja in izvedbo posamezne naloge ter neposredno vodenje enot na terenu. Pri varovanju športne prireditve operativni nivo zajema policiste na terenu, ki izvajajo naloge po ukazu poveljnika PPE oz. starešin. Struktura vodenja in poveljevanja, ki je opisana, se uporablja v večini evropskih policij pri varovanju športnih prireditev. Tudi slovenska policija je z leti prevzela omenjeni model, ki se v praksi kaţe za učinkovitega.. 33.

5.5. Uporaba prisilnih sredstev. Pravica do ţivljenja je torej glavna človekova pravica, saj so brez učinkovitih jamstev zanjo vse druge človekove pravice nesmiselne. Seveda pa so mogoče tudi situacije, ko se z zakonskimi sredstvi poseţe v to pravico in se človekovo ţivljenje ogrozi. Zato mora drţava prek zakonodaje in oblastnih organov strogo omejevati in nadzorovati okoliščine, v katerih se lahko človeku ogrozi ali kot končna posledica ogrozitve tudi odvzame ţivljenje (Ţaberl, 2009). Slovenska policija, kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, zagotavlja visoko stopnjo varnosti tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in temeljne svoboščine. Da bi te naloge lahko uspešno in učinkovito izvajala, so ji dana zakonsko določena pooblastila, na podlagi katerih posega tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine. Med pooblastili so ji na voljo tudi prisilna sredstva, med katera sodijo tudi sredstva za vklepanje in vezanje, ki prav tako posegajo v človekove pravice v obliki neposrednega fizičnega prisiljevanja. Prav slednje je glavni razlog, da so posamezne vrste prisilnih sredstev in pogoji za njihovo uporabo natančno določeni z zakonom. Ni pomembno ali gre v hierarhiji naštetih prisilnih sredstev v Zakonu o policiji za milejše prisilno sredstvo (sredstva za vklepanje in vezanje) ali za najhujšo obliko prisilnega sredstva (strelno oroţje), za vsa morajo biti pogoji uporabe določeni natančno, saj njihova uporaba ne glede na vrsto pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine (Zupanc, Krope, Ţaberl, 2004). Z uporabo prisilnih sredstev se ne posega zgolj v pravico do ţivljenja, temveč tudi pravico do telesne celovitosti. Tudi ta pravica je kot ena izmed temeljnih pravic zapisana v slovenski ustavi in mednarodnih dokumentih, ki jih je priznala in jih upošteva tudi naša drţava. Glede na to, da se z uporabo prisilnih sredstev neposredno posega v telo določene osebe bodisi zaradi tega, ker je potrebno preprečiti upiranje ali napad te osebe ali pa poseči v njegovo osebno svobodo, morajo biti pogoji za uporabo jasno zapisani. Poleg tega morajo biti predpisane ustrezne varovalke za preprečevanje morebitnih. 34.

zlorab, saj je navsezadnje absolutno prepovedano kakršno koli mučenje in nečloveško ravnanje (Ţaberl, 2009). Prisilna sredstva so najbolj neposreden izraz fizičnega prisiljevanja. Ţe sam termin pove, da se uporabljajo zato, da se nekoga prisili k nečemu. Policist lahko uporablja za prisiljevanje različna sredstva (Ţaberl, 2009):  lastno silo (uporaba fizične sile),  silo ţivali (sluţbeni pes ali konjenica),  predmete (palica, sredstva za vklepanje in vezanje, plinska sredstva, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, vodni curek, posebna motorna vozila in strelno oroţje).. 5.6 Vrste prisilnih sredstev Zakon o policiji predpisuje, da imajo policisti pri opravljanju nalog pravico uporabiti naslednja prisilna sredstva (prvi odstavek 50. člena ZPol):  sredstva za vezanje in vklepanje,  plinski razpršilec,  fizično silo,  palico,  plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo,  vodni curek,  konjenico,  posebna motorna vozila,  sluţbenega psa,  sredstvo za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev,  strelno oroţje. Da gre za uporabo prisilnega sredstva morajo biti izpolnjeni štirje pogoji:  prisilno sredstvo mora uporabiti pooblaščena uradna oseba (policist, kriminalist,…),  prisilno sredstvo mora pooblaščena uradna oseba uporabiti pri opravljanju uradne naloge (ne gre za uporabo prisilnega sredstva, če ga. 35.

uporabi policist v prostem času, razen izjem, ki jih določa zakon na primer, ko je ogroţeno ţivljenje ljudi, lastna varnost…),  uporabljeno mora biti sredstvo, ki je tipizirano in sistematizirano za uporabo v policiji (ne gre za uporabo prisilnega sredstva, če je uporabljeno drugačno sredstvo, na primer, če policist uporabi svojo teleskopsko palico oz. pištolo);  prisilno sredstvo mora biti uporabljeno proti človeku (ne gre za uporabo prisilnega sredstva, če je uporabljeno proti ţivali kot na primer milostni strel, usmrtitev nevarne ţivali…).. 5.7. Upoštevanja načel pri uporabi prisilnih sredstev. Policist lahko pri uporabi prisilnih sredstev zaradi različnih stranskih dejavnikov, ki pri njegovem delu vplivajo nanj, kmalu nehote preide črto zakona, s tem pa postane v neprijetnem poloţaj. Policist je pri svojem delu in s tem povezano tudi pri uporabi prisilnih sredstev dolţan upoštevati naslednja načela (Ţaberl, 2009):  načelo zakonitosti oz. legitimnosti,  načelo sorazmernosti oz. proporcionalnosti,  načelo strokovnosti,  načelo nujnosti,  načelo humanosti.. 5.8. Ugotavljanje sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev. Glavne ugotovitve kaţejo, da uporaba prisilnih sredstev v policijskih postopkih v zadnjih letih sicer narašča, vendar pa policisti posegajo po najmilejših prisilnih sredstvih (sredstva za vklepanje in vezanje ter fizična sila) v več kot 96 % vseh uporab. Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da policisti pri uporabi prisilnih sredstev, poleg ostalih načel, upoštevajo tudi načelo sorazmernosti. Ugotavljanje sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev v policijskih postopkih bi moralo biti, zaradi varstva človekovih pravic in. 36.

temeljnih svoboščin, kontinuirana dejavnost vseh pristojnih policijskih vodij in managerjev (Mikola, 2008).. 37.

6. SODELOVANJE. SLOVESNKE. POLICIJE. S. TUJIMI. VARNOSTNIMI ORGANI Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je pravica do prostega pretoka ljudi bistveno olajšala vsakodnevno ţivljenje evropskim drţavljanom in s tem tudi Slovenskim drţavljanom, hkrati pa se ob tem pojavlja tudi ena izmed negativnih posledic in to je vse večja stopnja mednarodnega kriminala. Za uspešen boj zoper tovrstno kriminaliteto in hkratno zagotavljanje pravic posameznika znotraj Evropske unije je bistveno učinkovito policijsko sodelovanje na območju Unije, ki zadnja leta vse bolj pridobiva na pomenu. Pojav policijskega sodelovanja na območju EU sega v sredino 70ih let prejšnjega stoletja kot odgovor na niz terorističnih napadov skrajnih levičarskih skupin v Zahodni Evropi (pojav posebne skupine TREVI). Naslednjo prelomnico predstavlja podpis Schengenskega sporazuma, ki je predvidel kratkoročne ukrepe za olajšanje mejne kontrole, okrepljeno sodelovanje med policijskimi in carinskimi organi drţav članic, predvsem v boju zoper kriminal in vzpostavitev skupnih kontrolnim mest. Leta 1993. je bilo z Maastrichtsko pogodbo (znano tudi kot pogodbo o Evropski uniji) policijsko in pravosodno sodelovanje postavljeno pod okrilje Unije, in sicer v III. steber integracije. Ob tem je bil ustanovljen tudi Evropski policijski urad – Europol (Banutai, 2008). Zaradi vse večjih izbruhov nasilja na nogometnih tekmah je Svet Evrope leta 1985 sprejel »Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah«. Konvencija je bila zaradi vse pogostejšega nasilja navijačev dopolnjena v letih 1996, 1997 in 1999 s sprejetjem posameznih protokolov in aneksov s strani Sveta Evrope. Osnovni namen konvencije, katere določila upoštevamo tudi v Sloveniji, je enotna ureditev določil o preprečevanju in omejevanju nasilja med navijači na športnih tekmah oziroma drugih športnih prireditvah, spremljanju mednarodnega gibanja nasilnih navijačev in huliganov na tekmovanjih, mednarodnem sodelovanju športnih zvez, organizatorjev športnih prvenstev, tekem in prireditev ter policij pri preprečevanju nasilja in vandalizma na 38.

prireditvah. Drţave podpisnice so v skladu s svojo zakonodajo dolţne ukrepati zoper tovrstno nasilje s preventivnim delovanjem vseh institucij in učinkovito kaznovalno politiko zoper nasilne navijače (Gorenak in sodelavci, 2001).. 6.1. Zbiranje in posredovanje podatkov. Eden najpomembnejših dejavnikov varne izvedbe mednarodne športne prireditve je zagotovo sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Podatke, ki olajšajo pripravo varovanja športne prireditve in s tem zagotovijo k večji varnosti, si policije izmenjujejo preko različnih mednarodnih uradov (Europol, Interpol, Sirene …). EU je za laţje in kakovostnejše delo ustanovila mreţo za zbiranje in posredovanje podatkov o nogometnih navijačih (NFIP – National Football Information Point). NFIP je bil ustanovljen z namenom izboljšanja mednarodnega policijskega sodelovanja in izmenjave informacij glede nogometnih navijačev, vendar pa se danes ne uporablja več samo za potrebe prireditev nogometne varnosti ampak tudi za druge športe (košarko, hokej …). Izmenjava podatkov med drţavami, ki niso članice EU prav tako poteka preko urada Interpol oz. Europol, razen v primerih ko je med drţava sklenjen bilateralni sporazum. Slovenska policija si z drţavami članicami Evropske unije podatke, ki so pomembni za uspešno izvedbo varovanja športne prireditve izmenjuje preko urada Interpol v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje (SMPS) Generalne policijske uprave (GPU). Za podatke, ki jih Slovenska policija potrebuje za organizacijo določene športne prireditve, zaprosi preko urada Interpol v drţavo od katere ţeli pridobiti podatek. Podatki se izmenjujejo po vnaprej določenem obrazcu (CIV), na katerem se navede pribliţno število navijačev, ki naj bi si ogledali športno prireditev. Na obrazcu se navede tudi struktura navijačev (nasilni, nenasilni, običajni gledalci …), vrsta prevoza s katerim naj bi prišli v našo drţavo (avtobusi, lastni prevoz z osebnimi vozili, organizirani prevozi z agencijami …). Določi se tudi predvidena pot, kjer naj bi potovali navijači in kraji postankov oziroma nastanitev.. 39.

Podatke, ki si policije izmenjujejo dvostransko, jih pridobijo iz različnih virov. Število udeleţencev se na primer ugotavlja na podlagi prodanih vstopnic (pri navijaških društvih, agencijah ki organizirajo potovanja …), pri ugotavljanju strukture navijačev (problematični navijači, nastrojenost proti policiji …) pa se večji del podatkov ugotovi z zbiranjem informacij policistov na terenu. Kadar tuji varnostni organi zaprosijo Slovensko policijo za posredovanje podatkov prihoda slovenskih navijačev na športno prireditev v tujino, je poteka zbiranje le-teh preko policijske postaje, ki posreduje podatke na policijsko upravo, ta pa na GPU, ki podatke nato preko Interpola pošlje preko obrazca CIV drţavi, ki je za njih zaprosila.. 40.

7 ANALIZA PRIMEROV – POLICIJSKE AKTIVNOSTI PRI VAROVANJU ŠPORTNE PRIREDITVE V tem poglavju bom opisal posamezne primere varovanja športnih prireditev. Predstavil bom vse bistvene segmente, ki so pomembni pri zagotavljanju varovanja. prireditev:. od. zbiranja. informacij,. načrtovanja. varovanja,. zagotavljanja varovanja prireditev s strani varnostnih sluţb, delovanje policije pri varovanju športne prireditve. Opisal in pojasnil bom tudi izvedene ukrepe policije. Pri analizi varovanja, bom poizkušal varovanje opisati tudi s pogleda gledalca in pojasniti morebitne kritike medijev na delo policije pri varovanju športnih prireditev.. 7.1. Nogometna tekma 1. SNL Olimpija:Maribor. Večni derbi. Ljubljana proti Mariboru. Ob pogledu na seznam tekem, ki prihajajo v bliţnji prihodnosti in katero bi si lahko izbral za analizo v svoji diplomski nalogi sem naletel na tekmo 1. Slovenske nogometne lige med nogometnima kluboma Olimpija iz Ljubljane in NK Maribor. Odločitev, da sem to tekmo uvrstil med tiste, ki si jih bom ogledal in pri tem spremljal varovanje, ni bil teţka. Ne samo zaradi rivalstva med glavnim mestom in prestolnico Štajerske, ampak tudi iz razloga, ker je bila tekma ocenjena kot športna prireditev visokega tveganja več. Po nogometni tekmi Olimpija:Maribor, ki se je dne 29.9.2010 prav tako igrala na stadionu v Stoţicah in je bilo pri razgrajanju Viol poškodovanih 298 stolov, je bilo ponovno pričakovati, da se bo nasilje na stadionu ponovilo, kar so nakazovali tudi nekateri zbrani podatki. 7.1.1 Podatki o tekmi Tekma med nogometnima kluboma Olimpija in Maribor je bila odigrana v soboto,. 12. 3. 2011 ob 20.30, v Ljubljani na stadionu Stoţice. Na tekmi je. 41.

bilo pribliţno 7000 gledalcev, od tega je bilo okoli 500 navijačev ljubljanske navijaške skupine Green dragons in 400 navijačev mariborske navijaške skupine Viole. Pri varovanju tekme je sodelovalo pribliţno 200 varnostnikov. Policija je tekmo varovala na podlagi načrta za varovanje nogometne tekme, pri čemer je sodelovalo pribliţno 300 policistov, med njimi so bili tudi policisti konjeniki s konji, vodniki sluţbenih psov s sluţbenimi psi, letalska enota policije s helikopterjem in policisti PPE. Varovanje tekme je vodil vodja varovanja PU Ljubljana. 7.1.2 Analiza tekme Čeprav je bil začetek tekme šele zvečer, se je dogajanje na ulicah Ljubljane začelo ţe bistveno prej. Prve navijače, ki so posamezno prihajali proti zbirališčem je bilo na ulicah opaziti ţe nekaj po 17. uri. Policisti so v tem času patruljirali po mestu in pregledovali zbirališča, kjer se navadno zbirajo skupine organiziranih navijačev. Stekla vozil s katerimi so opravljali kontrolo so bila zaščitena z mreţami, policisti pa so bili oblečeni v negorljive kombinezone, na rokah in nogah so imeli ščitnike, nadete so imeli neprebojne jopiče. Čelade, za vzdrţevanje javnega reda in miru so imeli priprete na pasu. Okoli 18. ure, so navijači v manjših skupinah pričeli prihajati ter se zbirati v lokalih v bliţini stadiona, kjer so popivali in prepevali pesmi, zaradi česar je bilo v bliţini lokalov tudi nekaj policistov (med 5 in 10), ki so o zbiranju navijačev poročali vodstvu varovanja. Ko se je v lokalih in njihovi bliţini število navijačev, ti so bili skoraj vsi pod vplivom alkohola, povečalo na pribliţno 100 in so le-ti pričeli priţigati bakle in glasno prepevati navijaške pesmi, se je število policistov postopoma povečalo na okoli 20. Od takrat pa so imeli policisti na glavah nadete zaščitne čelade za vzdrţevanje javnega reda in miru. Kakšno uro pred pričetkom tekme, so pripadniki navijaške skupine Green dragons začeli zapuščati lokale in se odpravljati proti stadionu. Iz skupine pribliţno 20-ih navijačev, ki se je prav tako odpravljala proti stadionu, je močno vinjeni navijač Olimpije v steklo trgovine v neposredni bliţini lokalov. 42.

vrgel pločevinko piva, vendar se steklo okna ni razbilo. Štirje policisti PPE so pristopili do omenjenega navijača in ga pozvali naj stopi iz skupine in jim izroči dokumente. V tistem trenutku so se ostali navijači začeli zbirati okoli policistov in se z njimi pregovarjati naj njihovega prijatelja izpustijo. Dva policista sta izvaja identifikacijski postopek z osebo, druga dva policista pa sta varovala postopek in preprečevala, da bi skupina ogroţala postopek oziroma prišla do navijača. Dva navijača sta se pričela vesti vedno bolj agresivno, vendar so ju ostali navijači, predvsem njihov vodja pomirili. Izveden je bil identifikacijski postopek, pri tem pa je bila oseba opozorjena na ravnanje. Pribliţno 400 navijačev Viol, ki so prišli iz Maribora z vlakom, je spremljalo peš od ţelezniške postaje proti stadionu Stoţice okoli 80 policistov PPE. V bliţini stadiona se je povsem naključno navijačem navijaške skupine Viole pribliţala skupina okoli 60 navijačev Green dragons, ki je prav tako hodila proti stadionu, zaradi česar so policisti tudi slednje spremljali do stadiona, da se navijači obeh moštev ne bi spopadli. Pribliţno deset minut pred pričetkom tekme je bil del severni del, kjer je prostor za navijaško skupino Green dragons, skoraj povsem prazen. Razlog je bil v tem, da je varnostna sluţba navijače spuščala samo skozi en vhod, čeprav so na mestu postavljeni štirje vhodi. Navijači so se razburjali, naj varnostna sluţba delo opravlja hitreje, da bodo lahko čim prej na stadionu. Varnostniki jih niso upoštevali, oziroma so jih zavrnili z razlago, da so si navijači krivi sami, ker so prišli tako pozno do vhoda. Navijači, ki niso ţeleli zamuditi začetka tekme in so ţeleli čim prej priti na stadion so pričeli pritiskati mnoţico proti vhodu ter usmerjevalnim ograjam, eno ograjo so tudi iztrgali. Pribliţno 5-im policistom PPE in 5-im vodnikom sluţbenih psov, ki so bili v neposredni bliţini, se je pridruţilo še pribliţno 30 policistov PPE. Uporabljena je bila fizična sila proti najnasilnejšim navijačem. Ţe v deseti minuti tekme se je na tribunah zgodil prvi incident. Pribliţno 20 Green dragonsov je prišlo na C-sektor vzhodne tribune, kjer so bili »navadni«. 43.