Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. PRENOS BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V OKOLJE WINDOWS. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kranj, september 2007. Kandidat: Matjaž Kamničar.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Vladislavu Rajkoviču za njegovo pomoč in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela. Hvala gospodu Simonu Gašparju, univ. dipl. inž. rač. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvalil bi se tudi Sebastjanu Vöröšu za lektoriranje. Posebej bi se pa zahvalil mojim staršem, vsem prijateljem in znancem za podporo in potrpežljivost pri študiju in izdelavi diplomskega dela..

POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljeno trenutno stanje programske in strojne opreme v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Pri pregledu le-te smo ugotovili, da bi jo bilo potrebno zamenjati/nadgraditi zaradi zastarelosti, na določenih področjih je primanjkovalo varnosti, programska oprema se je razlikovala na različnih lokacijah (delovnih postajah) bolnišnice in uprave. Odločili so se za nakup Windows server 2003 Enterprise edition, za katerega so v diplomskem delu izpostavljene določene lastnosti, ki bi vplivale na izboljšanje delovanja in odzivnost osebja, za zagotovitev točnosti, varnosti in ažurnosti podatkov o pacientih ter za hiter pretok informacij. Diplomsko delo zajema opis nove strojne in programske opreme za delovne postaje in strežnika, ter predstavlja določene sposobnosti strežnika in delovnih postaj, ki bi jih v bolnišnici lahko uvedli, da bi prenova dosegla zastavljeno realizacijo. KLJUČNE BESEDE − Informacijski sistem − Bolnišnica − Windows. ABSTRACT The main aim of this thesis was to provide an analysis of the hardware and software equipment that is currently being used at the General Hospital of Murska Sobota. It was established that the equipment is in dire need of replacement/upgrade due to obsoleteness, lack of security and incongruity (i.e. different segments of hospital and administration use different types of software. The author of the thesis opted for Windows Server 2003 Enterprise Edition, pointing out its numerous qualities which he felt would help improve the working and responsiveness of the staff, assure punctuality, security and up-to-dateness of the information on patients, and enable swifter flow of information. The administration embraced the author’s suggestions and purchased the item. The thesis provides a description of the new hardware and software equipment for the working stations and the server, and points out certain additional improvements that could be done in order further improve the working of the working stations and the server. KEYWORDS: – Information system – Hospital – Windows.

Kazalo 1 Uvod...........................................................................................................................2 2 Predstavitev bolnišnice..............................................................................................4 3 Predstavitev sedanjega stanja.....................................................................................6 3.1 Računalniška pismenost v bolnišnici.................................................................6 3.2 Načini komuniciranja v bolnišnici.....................................................................6 3.3 Omrežje in povezave v bolnišnici......................................................................6 4 Predstavitev nove strojne in programske opreme......................................................9 4.1 Strojna oprema...................................................................................................9 4.2 Programska oprema............................................................................................9 4.2.1 Windows Server 2003 R2 Enterprise edition...........................................10 4.2.2 Požarni zid................................................................................................11 4.2.3 Protivirusna zaščita Symantec Antivirus Corporate Edition....................12 5 Predlog uporabe programa Sharepoint.....................................................................14 Predlogi uvedb in izboljšav delovanja sistema...........................................................18 6.1 Uvedba “računov” na delovnih postajah..........................................................18 6.2 Uporaba programa za neposredno sporočanje.................................................19 6.3 Dodelitev elektronskih naslovov vsem zaposlenim.........................................23 6.4 Sklep.................................................................................................................24 7 Analiza SWOT in kritični dejavniki uspeha............................................................25 7.1 Analiza SWOT.................................................................................................25 7.2 Kritični dejavniki uspeha (KDU).....................................................................26 8 Zaključek..................................................................................................................30 9 Literatura..................................................................................................................31 10 Priloge....................................................................................................................33.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1 Uvod Danes morajo bolnišnice nuditi hitro delovanje in odzivnost osebja, kar dosežejo s hitrim in varnim dostopom osebja do baze podatkov in zanesljivostjo delovanja informacijskega sistema, hkrati pa morajo zagotavljati točnost in ažurnost podatkov o pacientih, zato je v bolnišnicah pomemben hiter pretok informacij, čim manjši oziroma ničen izpad računalnikov in stabilna baza podatkov. Bolnišnice morajo biti opremljene z zanesljivo, hitro in učinkovito strojno in programsko opremo. Število bolnikov se iz dneva v dan povečuje, vzporedno s tem pa se povečuje tudi baza podatkov o bolnikih. S tem, da se povečuje baza podatkov, se mora povečevati tudi zanesljivost, dosegljivost in povezljivost do baze podatkov. Te informacijske poti se lahko izboljšajo na različne načine; eden izmed teh je sodobna programska in strojna oprema za baze podatkov in komuniciranje. Ključni faktor pri izgradnji baze podatkov je tudi centralni del baze podatkov, kamor se zapisujejo vsi podatki, ki so vnešeni kjerkoli v bolnišnici in so prav tako dosegljivi povsod v bolnišnici. V Splošni bolnišnici Murska Sobota so se zato odločili za prenovo strojne in programske opreme, kjer se informacijski sistem deli na: - PIS (Poslovni informacijski sistem), ki se nahaja v Murski Soboti - BIS (Bolnišnični informacijski sistem), ki se nahaja v Rakičanu Ugotovili smo, da v PISu že razpolagajo z novejšo programsko in strojno opremo, ki je prek VPN (Virtual Private Network) povezana z BIS, kjer pa razpolagajo z zastarelo programsko in strojno opremo. Zaradi zastarele programske in strojne opreme v BISu so se odločili prenoviti in prenesti bazo podatkov BIS-a v novejšo bazo in poenotiti celotno bazo podatkov s PISom. PIS bodo samo nadgradili, saj menjava strojne opreme ne bo potrebna. Tako bosta obe bazi delovali v novem, enotnem programskem okolju. Diplomska naloga zajema opis trenutnega informacijskega sistema v bolnišnici, kaj vse se bo prenovilo in opis trenutne ter nove strojne in programske opreme, ki operira z bazo podatkov. Na začetku bomo opredelili del opisa trenutnega stanja, ki je manj pomemben za prenovo, a vseeno dovolj tehten za celotno sliko. Za začetek bomo ugotavljali računalniško pismenost, načine komuniciranja, na kratko bomo opisali omrežje in povezave v bolnišnici, opisali trenutno in novo programsko ter strojno opremo. Na podlagi vseh zbranih podatkov bomo ugotovili, kaj bi bilo pomembno in primerno za prenovo, katere obstoječe stvari se bodo obdržale v sedanjem stanju ali pa se bodo samo nadgradile. Najbolj se bomo osredotočili na nove komunikacijske poti in Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 2 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. zmožnosti, nov način shranjevanja podatkov in poseganja v bazo podatkov. Bolnišnica se je že odločila za nakup strežnika – hardware in software, tako da se bomo osredotočili na uporabo le-tega v BISu; poudarek bo na uporabi Sharepointa oziroma Intraneta. Diplomsko delo bo v celoti zajemalo predlog uporabe Sharepointa za bolnišnične potrebe zaposlenih. Za zaključek bomo predlagali še izboljšave brez finančnega vložka oziroma kratek opis in namig kaj vse je Windows Server 2003 zmožen ponuditi uporabnikom in administratorju.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 3 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2 Predstavitev bolnišnice Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki je bila ustanovljena 15.11.1893, je nastala za potrebe revnega prebivalstva madžarske oblasti v Avstro-Ogrski monarhiji. Bolnišnica je bila v glavnem namenjena prebivalstvu, ki je nekoč živelo na ozemlju današnje murskosoboške in lendavske občine. Ideja o gradnji je bila veliko starejša, vendar je tudi že takrat kronično primanjkovalo finančnih sredstev, tako da je zbiranje denarja – raznih prispevkov, izkupičkov od glob ali podobnega – trajalo več desetletij. V teh več kot 110 letih do danes so se spreminjali sistemi, države, regije, tudi medicinska znanost se je hitro razvijala, ostalo pa je dejstvo, da je murskosoboška bolnišnica ustanova na obrobju, da stoji v regiji, ki ni razvita, in da je bilo videti, kot da mora praviloma v razvoju zaostajati za tistimi ustanovami, ki so bliže središču in so si v ugodnejših časih znale zagotoviti boljše izhodišče. Kljub vsemu pa je bolnišnica zrasla v ustanovo z vsemi razvitimi strokami.. Slika 1: Struktura Splošne bolnišnice Murska Sobota. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 4 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. * in ** sta liniji odgovornosti. Slika 2: Struktura bolnišničnega dela Splošne bolnišnice Murska Sobota. Slika 3: Struktura nebolnišničnega dela, ki se nahaja v stavbi Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu V tej ustanovi bodo vselej skušali pomagati s primernim dejanjem in toplo besedo – ljudem naše pokrajine ter vsem obolelim ali ponesrečencem, ki bodo potrebovali našo pomoč, zato je njihov slogan: Prijazna bolnišnica sredi prekmurske ravnice. Najnovejša pridobitev Splošne bolnišnice Murska Sobota je nova porodnišnica:. “Murskosoboška porodnišnica bo s sodobno in moderno opremo bistveno prispevala k boljšemu počutju porodnic ter višji kakovosti storitev. Omogočala bo tudi alternativno obliko poroda v vodi. Vrednost celotne naložbe je 7,155 milijona evrov. 95 odstotkov sredstev je prispevalo ministrstvo za zdravje, pet odstotkov pa bolnišnica. V porodnišnici bo 45 postelj, ginekološki oddelek pa ostaja v kirurškem bloku, je povedalo vodstvo soboške splošne bolnišnice. ”1 1 http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3092647 (19.03.2007). Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 5 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3 Predstavitev sedanjega stanja. 3.1 Računalniška pismenost v bolnišnici Za začetek smo ugotavljali profil računalniške pismenosti v bolnišnici, kajti pomembno je, da bodo zaposleni znali uporabljati novo tehnologijo, v nasprotnem primeru bo neizkoriščena in neučinkovita. Preučevali bomo le PC računalniško pismenost, kajti bolnišnice imajo poleg PC delovnih postaj še posebne aparature, stroje, monitorje ipd., ki so dejansko računalniki, a so specifični za vsak oddelek ali skorajda za delovno postajo in so nepomembni pri prenosu BISa. Ker je v bolnišnici starostni razpon zaposlenih velik, to pomeni, da imamo tako zaposlene, ki so tik pred upokojitvijo in mlade iz srednje, višje in visoke šole, je težko ugotoviti skupno računalniško pismenost. Prav tako je raznlična tudi izobrazba zaposlenih, saj so v bolnišnici zaposleni: medicinske sestre, zdravstveni tehniki – srednji in višji, zdravniki in administracija, tehnično vzdrževalna služba in informatiki.. 3.2 Načini komuniciranja v bolnišnici V bolnišnici je najpomembnejše sredstvo komuniciranja telefon. Telefon je najhitrejše sredstvo za prenos informacij med oddelki, je zanesljiv, a njegova slabost je v tem, da ne hrani informacij, ki jih je želel posrednik povedati prejemniku. Na razpolago so še oglasne deske, na katerih si zaposleni izmenjujejo določene podatke, a se jih ne poslužujejo. Komuniciranje poteka tudi s pošiljanjem elektronske pošte, kar prav tako zajema majhen delež zaposlenih.. 3.3 Omrežje in povezave v bolnišnici Celotni bolnišnični sistem je povezan preko LAN omrežja (Ethernet) do komunikacijske omarice, ki se nahaja v Kirurški stavbi bolnišnice. Omrežje je povezano z optičnimi vlakni, povezava s spletom pa je omogočena preko Compaq Proliant ML 330, ki se nahaja v Upravi bolnišnice. Povezava s spletom je omogočena prek ADSL priključka, katerega trenutna največja zmogljivost je 2048/768 Kbps. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 6 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Povezava služi za povezovanje delovnih postaj do svetovnega spleta (http) ter prenosu sporočil preko POP3 in SMTP protokola. Februarja 2007 je bila topologija omrežja v Bolnišnici naslednja: Glej priloga 1 Februarja 2007 je bila shema povezave v splet naslednja: Glej priloga 2 12.12.2006 je bilo stanje IT v BIS-u: Priloga 3 Vse delovne postaje, katere uporabljajo zaposleni imajo naslednje skupne točke: operacijski sistem Windows urejevalnik besedil odjemalec elektronske pošte povezavo v svetovni splet prek Compaq Prolliant ML 330 (ISA server) tiskalniki so samo na delovnih postajah in niso v omrežju dostop do strežnika Novell 3.12 je omogočen vsem delovnim postajam Pri popisu računalniške opreme v BIS-u smo ugotovili naslednje: ZASTARELA OPREMA Pri podrobnem popisu smo ugotovili, da je vsa oprema na delovnih postajah zastarela in je potrebna zamenjave. Ker bi prenova delovnih postaj zahtevala prevelik finančni vložek, je bila odločitev za nakup nove opreme primernejša. Zastarela strojna oprema namreč ne omogoča operiranja z operacijskim sistemom Windows Xp, novejšimi programi in programskimi paketi, kajti procesorska moč je premajhna. PROGRAMSKA OPREMA Opazili smo, da so vse delovne postaje opremljene z operacijskim sistemom Windows 98 zaradi uporabe MS-DOS okolja za povezavo s strežnikom Novell 3.12. Celotni bolnišnični sistem je bil zaščiten s požarnim zidom, ki je bil nameščen na Compaq Prolliant ML 330 ter s strojnim požarnim zidom PIX501. Največja pomanjkljivost je bila, da niso imeli skupne antivirusne zaščite. Vsaka delovna postaja je imela nastavljen antivirusni program, za katerega je odgovarjal/skrbel uporabnik tiste delovne postaje, zato velikokrat niso bili posodobljeni in so s tem nudili slabšo zaščito pred virusnimi napadi. V nadaljnem podrobnem pregledu smo opazili, da nobena delovna postaja ne arhivira podatkov posebej, ampak se arhivirajo na skupnem strežniku, kar ne predstavlja problema, kajti shranjevanje podatkov posameznih delovnih postaj za sebe je nesmiselno in nepotrebno. Edina pomankljivost je, da ni skupnega mesta za Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 7 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. izmenjavo datotek, kar pomeni da zaposleni ne morejo shraniti podatkov, do katerih bi preostali zaposleni kratkoročno imeli dostop. Pri vzdrževanju delovnih postaj smo ugotovili, da imajo v skladišču rezervne računalnike in če pride do izpada katerekoli delovne postaje zamenjajo delovno postajo in nato pokvarjeno popravljajo in ko je popravljena se postavi nazaj na delovno mesto. Slabost tega je, da če ima zaposlen kakršnekoli podatke na računalniku na delovni postaji se pri popravilu izbrišejo in niso več na razpolago.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 8 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4 Predstavitev nove strojne in programske opreme. 4.1 Strojna oprema Velikost bolnišnice in pogosta uporaba računalnikov (računalniki se uporabljajo 24 ur/dan, vse dni v letu) doprinesejo dnevno veliko količino podatkov, katere je potrebno dobro zaščititi in arhivirati. Posledično mora strežnik biti strojno zmožen upravljati s tolikšno količino podatkov, da bo delovanje nemoteno in bo zadovoljeno programskim zahtevam, ki se pojavljajo v bolnišnici. Glede na zahtevnost uporabe računalnikov in zanesljivost so se v bolnišnici odločili za nakup: –. − − − − − − −. SAN (sistem za shranjevanje podatkov), na katerem bodo shranjevali podatki, kajti strežnik sam ne zagotavlja zadostno količino shranjevanja podatkov 2 x Intel Xeon procesor MP 3 GHz/8MB level 3 cache pomnilnika, 64-bitna tehnologija Intel EM64T, Hyper Threading tehnologija na katerem se bodo izvajali vsi strežniški procesi razen shranjevanje podatkov rezervni strežnik Intel Xeon procesor 3.4 GHz/2MB level 2 cache pomnilnika, 64bitna tehnologija Intel EM64T, 800 MHz FSB UPS naprava, ki bo zaščitila server pred udarom strele in nihanjem električne energije in bo hkrati omogočala neprekinjeno napajanje strežnika 1 x Intel Xeon procesor 3.4 GHz/2MB level 2 cache pomnilnika, 64-bitna tehnologija Intel EM64T, 800 MHz FSB domenski strežnik Arhivirna enota: zunanja LTO (Ultrium) enota s kapaciteto 200 GB (brez kompresije) oziroma 400 GB (s kompresijo) na kaseto Računalniki na delovnih postajah s procesorjem Intel P4, vsaj 1,866 GHz Core2Duo z 2MB level2 cache s 17” LCD monitorjem Omare in stikala. Podroben opis nove strojne opreme: Priloga 4. 4.2 Programska oprema Programska oprema, ki bo nameščena na strežniku je tudi bistvenega pomena za delovanje celotnega sistema. Bolnišnica potrebuje operacijski sistem, ki bo zanesljiv in ne bo potreboval konstantnega nadzora nad delovanjem. Zaposlenim mora zagotavljati znan in preprost način shranjevanja podatkov in ker so zaposleni Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 9 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. navajeni na okolje Windows ter delajo izključno z njim, mora biti združljiv z Windows platformami. Na podlagi njihovih potreb in zmožnosti so se odločili za Windows Server 2003. 4.2.1 Windows Server 2003 R2 Enterprise edition Windows Server 2003 je najbolj produktivna infrastrukturna platforma za aplikacije, omrežje in internetne storitve od delovnih skupin do podatkovnega centra. Je enostaven za razvijanje, upravljanje in uporabo. Windows Server 2003 pomaga zgraditi varno IT infrastrukturo, ki je opremljena z močno aplikacijsko platformo za hitro rast povezljivih rešitev in delovno informacijsko infrastrukturo za povečano komunikacijo in sodelovanje kadarkoli in kjerkoli. Vključuje način združljivosti s starejšimi aplikacijami, tako da so le-te še bolj stabilne. Nadgradil, izpopolnil in izboljšal se je tudi Active Directory compability in razvojna podpora, da bi olajšal prehod iz Windows NT 4.0 k Windows Server 2003 in Windows XP Professional. Pomemben korak je tudi v povečanju servisov, kot so npr. IIS web server Distributed File System (ki zdaj podpira možnost gostovanja več DFS jeder na enem serverju), Terminal Server, Active Directory, Print Server itd. Moto Windows Serverja 2003 - »Doing more with less just got better.« (»Narediti več z manj se je pravkar izboljšalo.« - pove veliko o njegovem razvoju in izboljšavah napram prejšnjih verzij Windows serverja, saj Windows Server 2003 poenostavlja veje management serverja, izboljšuje identiteto in dostopni management, zmanjšuje stroške shranjevanja, ponuja bogato internetno platformo in cenovno učinkovito virtualizacijo (bistvo, odliko) serverja. Splošna bolnišnica Murska Sobota se je odločila za nakup Windows server 2003 R2 Enterprise Edition, ki se odlikuje z: −. − − − − − − −. IIS 6.0 (Internet Information Services) – je web server, ki omogoča enostavno izmenjavanje informacij med partnerji, strankami in zaposlenimi preko intraneta, interneta in ekstraneta. IIS Securities zagotavlja zaganjanje le zahtevanih operacij. Directory services je centralna komponenta Windowsove platforme, ki oskrbuje pomen upravljanja identitet in zveze, ki predstavljajo omrežno okolje. Update management omogoča zmožnost avtomatskega prenašanja kritičnih posodobitev, za katere administrator sam določi da se namestijo. Internet firewall, server ima vgrajen internet connection firewall (požarni zid). Remote access, uporabnikom lahko dostop do omrežja omeji administrator, dokler njihov sistem ni preverjen za posodobitve. Server hardware support preveri nove driverje za nove naprave. Application verification, aplikacije Windows server 2003 se lahko testirajo in preverijo s pomočjo Aplication verifier tool-a.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 10 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. − − − − − − − − − − −. − − − −. − −. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Assised support omogoča uporabnikom elektronsko podporo in javljanje napak Microsoftu. Configure Your Server Wizard je čarovnik, ki korak za korakom pelje administratorje skozi proces nastavljanja različnih vlog serverja. Remote server administration, administrator lahko s svojim računalnikom upravlja skoraj z vsemi drugimi računalniki v omrežju. Remote assistance, administrator z njim nadzoruje oddaljen namizni računalnik, na katerem je Microsoft Windows XP, v realnem času. Shadow copy je storitev, ki omogoča točkovne varnostne kopije in pomaga, da izdelava varnostnih kopij poteka hitro in z minimalnimi napakami. Terminal server, uporabnik lahko dostopa do programov, ki so na serverju. Web application server role integrira .NET framework, da pomaga uporabnikom razvijati, razvrščati, upravljati aplikacije in XML web services. Windows media services se uporablja za distribucijo audia in videa podjetja preko intraneta in interneta. Wireless LAN support, ta značilnost omogoča varnost in izboljšanje delovanja wireless LANa. Cluster Service oskrbuje uporabnost in toleranco za izmenjavanje podatkov, sporočanja, intranetno izmenjavanje podatkov in splošne aplikacije. 64-bit support edicija bo optimizirana za spominsko intenzivno in računalniško intenzivne naloge kot so: CAD, profesionalna grafika, mehanični design in znanstvena aplikacija. Multiprocessor support podpira server do 8 procesorjev, MMS (Microsoft Metadirectory services) pomaga podjetjem integriranje identifikacijskih informacij iz različnih direktorijev baz podatkov in podatkov. Hot-add memory omogoča da je serija spominov dodana k računalniku in je dosegljiva operacijskemu sistemu in aplikacijam kot del normalnega spomina. NUMA (Non-Uniform Memory access) se uporablja za dodajanje NUMA zavesti k aplikacijskim procesom - upravljanje spomina in prednastavljene sorodne nastavitve. Terminal Services Session Directory dopusti uporabnikom enostavno ponovno vzpostavitev seje. WSS (Windows Sharepoint Services) Sharepoint oziroma intranet oziroma interna spletna stran bi za BIS zaradi velike fluktuacije ljudi dobrodošla oziroma že skoraj nujna. Ugotovili smo, da bi se uredila intranetna stran, ki bi nudila prostor za shranjevanje datotek, urnikov dela ipd. do katerih bi zaposleni imeli po določenih stopnjah dostop, vpogled ali možnost spreminjanja.. 4.2.2 Požarni zid Sistem potrebuje zaradi dostopa do interneta preko strežnika zanesljiv požarni zid. Tako bi se izognili morebitnim luknjam in bi onemogočili vdore v sistem.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 11 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Strojni požarni zid CISCO PIX 501 Cisco PIX 501 požarni zid podjetjem zagotavlja vrhunsko in zanesljivo Plug-and-Play zaščito. Kot idealna rešitev za zaščito služi za hitro širokopasovno območje za visoke hitrosti kot del marketinške serije Cisco PIX Firewall s stabilnimi zaščitnimi funkcijami in omrežnimi funkcijami za pisarne. Je namenska varnostna naprava – požarni zid, primerna za oddaljene lokacije – uporabnike, ki se želijo na varen način povezati na Internet in do matičnega podjetja preko VPN omrežja. Naprava vsebuje tudi preklopnik, ki omogoča priključitev 4 naprav (domače omrežje) ter jim omogočiti sočasen dostop do Interneta. Cisco PIX 501 Firewall je uporaben predvsem zaradi različnih zaščitniških zmogljivosti in nudi na primer Stateful-Inspection-Firewall tehnologijo in VPN. S pomočjo novega ASA (ASA=state-of-the-art Adaptive Security Algorithm) in PIXsistema omogoča uporabnikom zaščito pred vdori iz interneta. Visoko zmogljiva Stateful-Inspection-Firewall tehnologija sledi stanju zahtev omrežja avtoriziranemu uporabniku in onemogoča nedovoljen vstop do omrežja. S fleksibilnimi možnostmi PIX 501 lahko administratorji uporabijo posebne zaščitne linije imenovane Policies. Programski požarni zid MS ISA (Microsoft Internet Security and Acceleration Server) 2006 Poleg strojnega požarnega zidu bo server in delovne postaje ščitil tudi programski požarni zid MS ISA (Microsoft Internet Security and Acceleration Server), ki zagotavlja preprosto in neprekinjeno spletno varnost. Pomaga zaščititi IT organizacije pred vdori in nevarnostmi, hkrati pa nudi uporabnikom hiter in varen dostop do aplikacij in podatkov. Čarovnik, ki vas pelje skozi nastavitve, poenostavi nastavljanje in pomaga zagotoviti vse potrebne varnostne korake ob nastavljanju omrežja. MS ISA pomaga: − pri naravnem toku implementacije varnosti za organizacijo, če kdo posega po aplikaciji iz svetovnega spleta − povezati in varovati podružnice. ISA Server 2006 varuje razširjeno organizacijsko omrežje in s tem znižuje stroške premikanja obstoječih omrežij − ščititi organizacijo pred vsemi zunanjimi in notranjimi grožnjami, ki bi škodovale omrežju in s tem organizaciji 4.2.3 Protivirusna zaščita Symantec Antivirus Corporate Edition Antivirusni program mora biti zanesljiv, omogočeno mora biti centralno opravljanje s strežnika, ščititi mora strežnik kot tudi vse preostale računalnike v BIS-u. . programska rešitev za zaščito proti računalniškim virusom in licence za 90 delovnih postaj in 3 strežnike. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 12 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. priloženi mediji za ponujeno programsko opremo Storitev:  instalacija in konfiguracija antivirusnega programa . Symantec AntiVirus™ Corporate Edition ponuja zaščito pred virusi za različne platforme, namenjeno delovnim postajam in omrežnim strežnikom na ravni celotnega poslovnega okolja. Ponuja tudi dodatno zaščito za okolja podatkovnih shramb, ki so zunaj ravni delovnih postaj in omrežnih strežnikov. Symantecove protivirusne tehnologije zaznavajo in varujejo sisteme pred virusi v vseh najbolj razširjenih vrstah datotek ter tudi v mobilni kodi in stisnjenih datotekah. Rešitev zagotavlja storitve naprednega pregledovanja in popravljanja okuženih datotek, pri tem pa ne obremenjuje sredstev obstoječe omrežne infrastrukture. Manjše datoteke z opisi virusov in uvajanje strežnika pospešujejo distribucijo posodobitev, samodejno izenačujejo obremenitve med več strežniki, kar zagotavlja zaščito pred virusi. Zmožnosti centraliziranega upravljanja pravilnikov omogočajo skrbnikom za IT upravljanje posameznih uporabnikov in funkcionalnih skupin uporabnikov ter ustvarjanje, uvajanje in zaklepanje pravilnikov in nastavitev, kar zagotavlja, da so sistemi v vsakem trenutku posodobljeni in pravilno konfigurirani. Vse nastavitve delovnih postaj in omrežnih strežnikov je mogoče zakleniti, tako da jih uporabniki ne morejo spreminjati, skrbniki pa lahko delovne postaje in omrežne strežnike konfigurirajo in nadzirajo z uporabo konzole za upravljanje. Če je zaznan virus, se samodejno zažene popravljanje, prek konzole Symantec System Center pa je skrbniku za IT posredovano opozorilo. Osrednja konzola za upravljanje omogoča upravljanje več sto tisoč vozlišč. Funkcija nadziranja omrežja razkrije tudi nezavarovana vozlišča, ki so ranljiva za napade virusov. Tako skrbniki dejavno zavarujejo vozlišča še preden pride do kakega neljubega dogodka ter zagotovijo delovanje sistema in storilnost uporabnikov. Združljiv je z Windows® Server 2003, Netware® Secure Console in 64-bitnim procesorjem Intel® Itanium™ 2.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 13 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5 Predlog uporabe programa Sharepoint Trenutno stanje – klasična oglasna deska in telefon Za začetek si bomo ogledali klasično oglasno desko, ki so nameščene na vidnih mestih po oddelkih bolnišnice. Vsebina le-teh obsega: − dnevne novice − urnik dela in dopustov − tekoče zadeve bolnišnice – modri dirkač − zapisniki seje sindikata − počitniške dejavnosti − razno Dejstvo je, da so oglasne deske na vidnih mestih, a zaposleni v naglici hodijo mimo njih in spregledajo določena obvestila ali pa jim enostavno čas ne dopušča, da bi si prebrali njihovo vsebino. Drugi način komunikacije v bolnišnici poteka telefonsko, pri tem lahko pride do izgube informacij ali pa informacija sploh ne pride do željenega cilja, ker zaposleni ne more dvigniti telefona ali pa je odsoten.. Novo stanje – Sharepoint Klasično oglasno desko in telefonsko komuniciranje bi dopolnili z uporabo Sharepointa, ki bi sčasoma v celoti zamenjal klasično oglasno desko in bi znatno zmanjšal telefonsko komunikacijo. Izdelave osrednje interne spletne strani se je treba lotiti premišljeno, pri katerem moramo imeti točno zastavljene cilje, ki bi jih z njo dosegli ter imeti vsa sredstva za dosego teh ciljev. Upoštevati moramo več faktorjev, ki so pomembni za izdelavo in uporabo le-te. Stran je potrebno izdelati atratkivno in zanimivo, da jo bodo zaposleni z veseljem obiskovali in se je posluževali. Predvsem je zaposlenim potrebno Sharepoint predstaviti kot nekaj “nujnega” na način, da se ne bodo počutili prisiljene jo uporabljati. Tako je treba stran narediti vsebinsko in informativno zanimivo, pestro in uporabno. Sharepoint oziroma intranet oziroma interna internetna stran je brezplačno priložena aplikacija Windows Server 2003, ki ponuja osnovni spletni portal in funkcijo intraneta, ki uporablja SQL server in MSDE (Microsoft SQL Server Desktop Engine) podatkovno bazo. To je dejansko neka osrednja lokacija, kjer si lahko zaposleni Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 14 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. delijo informacije in sodelujejo pri izmenjevanju informacij. Pri Sharepointu nam ni potrebno biti pazljiv pri izgradnji za različne brskalnike, kajti vpogled in operiranje z Sharepointom bo potekalo le preko Microsoft Internet Explorera. Nekateri elementi Sharepointa: − knjižnica dokumentov, kjer se lahko dodajajo in organizirajo vse vrste dokumentov − seznami kot so npr. napovednik, pomoč, povezave in koledarji − diskusijske table itd. Sharepoint si lahko vsak zaposleni prilagodi svojim potrebam. Dejansko si lahko prilagodijo vse kar je na strani oziroma si jo prilagodijo svojim potrebam. S tem mislim naslednje: − vsak si lahko spremeni izgled strani – vsaka postavka lahko ima svoj izgled − vsak si lahko dodaja postavke, nova sporočila, dokumente ali slike − vsak si lahko odjavi postavko, ko jo spreminja, da je drugi ne bi spreminjali − vsak si lahko nastavi alarm, ki ga opozori, če se je na določeni postavki kaj spremenilo − vsakemu je omogočeno uvažanje/izvažanje datotek v različne programe (Excel, Outlook itd.) − vsakemu je omogočeno pisanje komentarjev o strani, ki se shranjujejo na server in si jih drugi lahko ogledajo in se pristojni na njih tudi odzovejo. − vsak si lahko doda slike v galerijo slik, ki so na razpolago vsem obiskovalcem Sharepointa itd. Preden se lotimo vsebinskega dela strani moramo vnaprej določiti uporabnike in tem uporabnikom določiti pravice za uporabo Sharepointa (delno se bo opisala že tudi vsebina strani, a o vsebini bo govora pozneje). V bolnišnici je zaposlenih približno 800 ljudi, zato moramo pravice za upravljanje s Sharepointom pazljivo dodeljevati, da ne pride do zlorab. Popoln nadzor bi dodelili le administratorju, vsi preostali zaposleni bi imeli omejene pravice za nadzor in vpogled. Najenostavneje bi bilo, da bi se zaposleni združili v skupine (groups) glede na njihovo delovno mesto – se pravi na katerem oddelku delajo. V skupinah bi se naredile podskupine (vodje ter zdravniki in srednji kader). Praktično bi to izgledalo takole (model za en oddelek, katerega lahko uporabimo za preostale oddelke in nemedicinski del bolnišnice):. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 15 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Otroški in infekcijski oddelek (skupina): a) vodja zdravnikov (podskupina) b) vodja srednjih kadrov (podskupina) c) zdravniki (podskupina) d) srednji kader (podskupina). Slika 3: Model delitve zaposlenih za uporabo Sharepointa Po ureditvi delitve na posamezne skupine, bi se tem skupinam določile pravice uporabe Sharepointa, in sicer: 1. Administrator, kot že prej omenjeno, bi imel vse pravice pri uporabi Sharepointa. Njegove prvotne naloge bi bile: a) Ustvarjanje skupin in podskupin b) Razporejanje zaposlenih v te skupine in podskupine c) Dodeljevanje pravic določenim skupinam in zaposlenim d) Nadzor celotnega delovanja Sharepointa 2. Superuser, uporabniki s pravicami vpogleda in spreminjanja Sharepointa bi se razdelili na: a) Vodja zdravnikov – njihova naloga je poleg zdravniških dejavnosti tudi izdelovanje urnika zdravnikom, obveščanje o morebitnih sestankih b) Vodja srednjih in višjih kadrov – njihova naloga je zdravstvena nega, izdelovanje urnika višjim in srednjim kadrom, obveščanje o morebitnih sestankih c) Zaposleni v Upravi – njihova naloga je obveščanje zaposlenih v bolnišnici o novostih, spremembah d) Vodja kuhinje – njegova naloga je obveščanje zaposlenih v bolnišnici o jedilniku e) Vodja lekarne – njegova naloga je obveščanje zaposlenih o delovnem času lekarne in sprejemanju naročil določenih nujno potrebnih zdravil, ko Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 16 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. je lekarna zaprta ob praznikih. 3. User, zaposleni, ki lahko le vpogledajo v Sharepoint a) srednji in višji kader Vsebinsko bi Sharepoint vseboval: − novice, ki so pomembne za celotno bolnišnico − novice, ki so pomembne za določene oddelke − urnike zaposlenih − delovni čas lekarne − jedilni list − tekoče zadeve – modri dirkač − počitniške dejavnosti − razno Ker se pojavlja potreba po zunanjem dostopu do Sharepointa, je ta omogočen od zunaj prek VPN (Virtual Private Network). Posebej pazljivi pa moramo biti pri prenosnih računalnikih, kajti vse več zaposlenih ima svoj prenosni računalnik s sabo in se preko njega povežejo v omrežje. VPN (Virtual Private Network) VPN je komunikacijsko omrežje speljano skozi drugo omrežje in je namenjeno določenemu omrežju. Ena od najbolj uporabljenih aplikacij, ki jo omogoča VPN je varna povezava preko svetovnega spleta, a mora imeti eksplicitne varnostne lastnosti, kot so autentifikacija ali enkripcija vsebine.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 17 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Predlogi uvedb in izboljšav delovanja sistema. 6.1 Uvedba “računov” na delovnih postajah Kot smo omenili, v bolnišnici uporablja eno delovno postajo več zaposlenih, zato bi priporočali uvedbo “Uporabnik” na vseh delovnih postajah. Windows XP nudi možnost prijave v sistem kot administrator in kot uporabnik. Ker si vsak zaposlen prilagodi celotno podobo namizja, bližnjic in podobno sebi, svetujemo da bi za vsakega uporabnika na določeni delovni postaji poleg administratorja ustvarili uporabniški račun. I. Administrator je račun namenjen nekomu, ki lahko spreminja, nastavlja in upravlja s celotnim računalniškim sistemom. Ima dostop do vseh datotek na računalniku in do drugih računov na računalniku. Administrator:    . lahko ustvari in zbriše uporabniške račune na računalniku lahko spremeni uporabnikom ime, sliko, geslo in tip računa lahko upravlja z gesli za omrežje ne more sebe omejiti na uporabniški račun, tako da na računalniku ostane vsaj en administrator. II. Uporabnik je račun namenjen uporabnikom računalnika, katerim bi bilo onemogočeno spreminjanje večine nastavitev in brisanje pomembnih datotek. Uporabnik:     . lahko spremeni svojo prikazno sliko, spremeni svoje geslo lahko upravlja s svojim geslom za omrežje lahko dostopa do programov, ki so že nameščeni na računalniku ne more nameščati programov na računalnik ne more spremeniti imena svojega računa in tip svojega računa. III. Gost je račun, ki je namenjen nekomu, ki nima urejenega računa na računalniku. Ta račun ne zahteva gesla za vpis. Je zelo omejen račun, kajti gost lahko spremeni le prikazno sliko računa in uporablja vse nastavljene programe, vse ostalo je zanj prepovedano. Ta račun pride v poštev za zaposlene v bolnišnici, ki nimajo direktnega dostopa do delovnih postaj (čistilke, kuharice, osebje v pralnici), a bi vseeno kdaj pa kdaj uporabile računalnik za svoje potrebe (pregled elektronske pošte, surfanje itd.). Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 18 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Naš predlog je, da se ustvarijo računi administrator, uporabnik in gost. Administrator ne bi bil imenovan z imenom in priimkom ampak zgolj administrator in bi si sam določil geslo. Zaposleni oziroma uporabniki bi bili poimenovani z imenom in priimkom za vstop na svoj račun, da bi se ločili kdo je kdo. Vsak zaposlen bi dobil dodeljeno geslo s strani administratorja, ki bi ga pozneje lahko spremenili. Tako bi bilo zaposlenim omogočeno, da bi si sami prilagajali delovno postajo, v kolikor jim dovoljujejo pravice do sprememb. Vsak zaposleni bi moral paziti, da se, ko pride na delovno mesto, prijavi in ko ga zapušča za dalj časa, da se odjavi. Prednosti: −. vsak zaposlen si po svoje prilagodi delovno postajo. Slabosti: − prijava/odjava iz sistema – pojavi se vprašanje, če se splača časovno urediti odjavo in se potem mora zaposlen ponovno prijavit, ali bodo toliko vestni, da se bodo sami odjavljali/prijavljali − v enem delovnem dnevu (smeni) je lahko več zaposlenih na eni delovni postaji hkrati. 6.2 Uporaba programa za neposredno sporočanje Komunikacija v bolnišnici poteka tudi telefonsko in kot smo ugotovili, se informacije lahko pri tem načinu komunikacije zgubijo ali pa ne pridejo do svojega cilja. Predlagamo uporabo programa za neposredno sporočanje med zaposlenimi. Program omogoča pošiljanje neposrednih sporočil v pisni obliki. S tem bi pošiljatelj opravil svojo nalogo obveščanja sprejemnika, če ga ne dobi na telefon. Sprejemnik pa bo obveščen ne glede na to, če je bil tisti trenutek prisoten na delovni postaji ali telefonu. Za opcijo smo vzeli 2 bolj znana in brezplačna programa za neposredno sporočanje. To sta Windows Messenger oziroma MSN Messenger in Skype. Na kratko ju bomo predstavili in opisali, da bo odločitev katerega uporabiti lažja.. Prednosti: − − −. prikazuje stanje dosegljivosti, odsotnosti enostavna uporaba brezplačna programa. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 19 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Windows Messenger oziroma MSN Messenger (v nadaljevanju Messenger) Messenger je priložen Windows XPju. Program omogoča neposredno pisno, glasovno in video sporočanje med uporabniki. Vse kar uporabnik potrebuje je:  aktiven elektronski naslov, katerega mora uporabnik registrirati pri Microsoft Passport.net (registracija je seveda brezplačna)  uporabnik mora biti povezan v svetovni splet  potencialni sogovornik mora izpolnjevati zgoraj navedena pogoja. Slika 4: Uporabniški vmesnik Messenger Da pa stvar začne delovati, si morata uporabnika izmenjati elektronske naslove in že lahko komunicirata. Uporabniški vmesnik Messenger nam že takoj po vpisu pokaže, kdo je prijavljen in kdo ni. Naše sogovornike lahko razvrščamo v podskupine, ki nam jih nudi Messenger ali si naredimo svoje, da lažje najdemo našega sogovornika v množici prijavljenih ljudi.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 20 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Sam pogovor s sogovornikom se začne z dvojnim klikom na prijavljeno osebo. Odpre se nam novo pogovorno okno, v katerem se odvija pogovor. Po želji sogovornikov lahko vključimo še druge sogovornike, ki so prijavljeni v pogovor, to imenujemo konferenca, tako da se pogovor prepleta med vsemi sogovorniki, ki so vključeni v pogovor. Ko začnemo pogovor s prijavljenim sogovornikom, ni nujno, da je ta fizično prisoten, da bi sprejel sporočilo. Naše napisano sporočilo ostane na sogovornikovem pogovornem oknu tako dolgo dokler tega okna ne zapre, pa čeprav smo mi naše pogovorno okno že zaprli. Poleg neposrednega pošiljanja sporočil Messenger omogoča tudi glasovno klicanje, video klicanje, pošiljanje datotek in elektronskih sporočil. Za glasovno klicanje moramo imeti na računalnik priklopljen mikrofon in slušalke ali zvočnike, seveda mora sogovornik prav tako imeti mikrofon in slušalke ali zvočnike in pogovor lahko steče. Za video telefonijo moramo imeti še spletno kamero, ki jo prav tako priključimo na računalnik in tako se lahko s sogovornikom pogovarjamo in gledamo. Preostale funkcije Messengerja so tudi igranje igric, skupna raba datotek, oddaljena pomoč, tabla, skupna raba aplikacij, brskanje po spletu, hitro iskanje stika med vsemi stiki, pisanje osebnih sporočil ob svojem imenu, ki ga vidijo drugi sogovorniki itd. Messenger omogoča shranjevanje pogovorov v določeni mapi, tako da ne more priti do nesporazumov, ali je pošiljatelj poslal sporočilo ali če sprejemnik ni sprejel sporočila (shranjuje se v obliki RTF datoteke). Tako imamo vedno vpogled kdo je pogovor začel, kdaj in kaj je bilo zapisano. Poleg vseh omenjenih lastnosti bi povzeli le tiste ključne. Prednosti: − urejanje stikov v skupine − shranjevanje pogovorov v določeno mapo − slovenski jezik Slabosti: − igrice − obvezno aktiviran elektronski naslov − govorice, da ne bo več dolgo zastonj − nezmožnost klicanja stacionarnih in mobilnih številk. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 21 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Skype Skype je brezplačen program, ki ga lahko snamemo s svetovnega spleta in ga nastavimo na računalnik. Skype prav tako omogoča pisno, glasovno in video sporočanje med uporabniki. Vse kar uporabnik potrebuje je:  . povezava s svetovnim spletom urejen račun na skypu (zanj ni potreben aktiven ali kakršen koli elektronski naslov). Slika 5: Uporabniški vmesnik Skype V Skypu se morajo uporabniki najti. Za to je narejen poseben brskalnik, ki po svetovnem Skype adresarju išče vse prijavljene osebe in izbrska tiste, katere koren besede se ujema z vašim iskanjem. Tudi Skype vmesnik takoj po zagonu pokaže vse prijavljene, tako da lahko v trenutku poklepetate s sogovornikom. Pri Skypu je privzeta nastavitev za dvoklik na osebo klicanje, a se v podrobnih Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 22 od 42.

nastavitvah da ponastaviti, da dvoklik pomeni neposredno pisanje s sogovornikom. Po dvokliku se odpre posebno okno v katerem si nato sogovornika pišeta. Po želji sogovornika lahko v pogovor vključimo še druge osebe, prav tako ustvarimo konferenco, in tako se pogovor prepleta med vsemi sogovorniki. Ko vzpostavimo stik s sogovornikom, ni nujno, da je ta fizično prisoten, da bi sporočilo takoj sprejel, ko mi zapremo pogovorno okno, sogovorniku ostane odprto dokler ga on sam ne zapre. Skype poleg neposrednega pošiljanja tekstovnih sporočil omogoča tudi glasovno ter video klicanje. Če imate na njihovi spletni strani odprt račun, lahko kličete tudi stacionarne in mobilne telefonske številke iz različnih držav, poslužujete pa se lahko tudi pošiljanja datotek. Za glasovno klicanje moramo imeti mikrofon in slušalke ali zvočnike, za video klicanje spletno kamero. Poleg vseh omenjenih lastnosti bi povzeli tiste ključne. Prednosti: − klicanje stacionarnih in mobilnih številk − preusmeritve klicev in tajnica − pisanje SMS-ov Slabosti: − nezmožnost urejanja stikov v skupine − le angleški jezik − določene storitve so plačljive − igranje igric. 6.3 Dodelitev elektronskih naslovov vsem zaposlenim Le redki zaposleni v bolnišnici imajo in uporabljajo elektronski naslov. Če ga imajo, pa imajo pri različnih ponudnikih elektronskih naslovov. Z uvedbo elektronskih naslovov z isto domeno bi vsi zaposleni imeli službeni elektronski naslov s skupno domeno in bi izmenjavanje elektronske pošte bilo poenostavljeno in hitrejše. Za bolnišnico bi bila idealna rešitev uvedba strežnika za elektronsko pošto Exchange Server 2003 Enterprise Edition. Server je narejen v dveh različicah, Standard Edition in Enterprise Edition. Razlika je v količini podpore sporočil baze na server. Standard Edition podpira eno sporočilo na server, Enterprise Edition pa 4 skupine po 5 baz podatkov, se pravi 20 sporočil na server. Standard Edition dopušča maksimalno 75 GB bazo podatkov, Enterprise Edition pa 16 TB. Strežnik ponuja: − brezplačen program Outlook 2003 za vsakega uporabnika − elektronsko pošto ne bo potrebno prenašati na delovne postaje, saj se bo.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. − −. Diplomsko delo univerzitetnega študija. nahajala na strežniku, kar pomeni, da pri odpovedi delovne postaje ohranimo vso elektronsko pošto elektronska pošta med zaposlenimi bo potovala le po omrežju in ne preko celotnega spleta OWA (Outlook Web Access) omogoča vsem uporabnikom elektronske pošte, da pregledajo elektronsko pošto s katerekoli lokacije preko svetovnega spleta.. Prednosti: − vsak zaposlen dobi svoj/nov elektronski naslov − pošiljanje bi potekalo prek omrežja in ne svetovnega spleta Slabosti: − neznanje zaposlenih o delovanju elektronske pošte. 6.4 Sklep Po proučevanju uvedb in izboljšav smo prišli do zaključka, da bi v bolnišnici uvedli sledeče: − na delovnih postajah bi uvedli “račune” za vsakega zaposlenega, ki dostopa do določene delovne postaje, poimenovani z imenom in priimkom ter geslom − za program za neposredno sporočanje priporočamo Skype − vsi zaposleni bi dobili svoj elektronski naslov, namenjen zgolj za službene namene Prednosti: − vsak zaposlen bi imel po svoje prilagojeno delovno postajo v celoti − vsak zaposlen bi dobil svoj elektronski naslov − informacije, ki potekajo telefonsko, bi zdaj izvajali dokumentarno pisno, omogočeno pa je tudi glasovno in video komuniciranje Slabosti: − vsi zaposleni niso dovolj izobraženi, da bi bili kos nekaterim novostim, posledično bi morali zaposleni na dodatna izobraževanja, tečaje ipd. − prijavljanje/odjavljanje iz delovnih postaj. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 24 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 7 Analiza SWOT in kritični dejavniki uspeha. 7.1 Analiza SWOT Analiza SWOT, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti organizacij. SWOT je: − Strengths (prednosti): atributi organizacije, ki pripomorejo k doseganju cilja − Weakness (slabosti): atributi organizacije, ki zavirajo doseganje cilja − Opportunities (priložnosti): zunanji dejavniki, ki pomagajo pri doseganju cilja − Threats (nevarnost): zunanji dejavniki, ki zavirajo doseganje cilja SWOT analiza ni omejena zgolj na profitne organizacije, tudi neprofitne organizacije se je poslužujejo v situacijah, ko se morajo sprejemati velike odločitve za celotno organizacijo. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša nov sistem.. Strengths (prednosti) − Boljša organiziranost zaposlenih − Modernizacija zastarele opreme − Poenotenje serverja in delovnih postaj v okolje Windows − Povečana zaščita na delovnih postajah in serverju − Možnost novega načina komuniciranja − Lažje in enostavnejše poseganje po podatkih o pacientih − Sodobna baza podatkov − Preglednejše delo Weakness (slabosti) − Dodatno izobraževanje zaposlenih − Prilagajanje zaposlenih na nov sistem − Strah pred neznanim − Prilagajanje dela med prenovo sistema − Zloraba novejše tehnologije za zasebne zadeve med delovnim časom. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 25 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Opportunities (priložnosti) − Možnost programske in strojne nadgradnje serverja − Možnost programske in strojne nadgradnje delovnih postaj − Možnost povezanosti z drugimi bolnišnicami − Možnost upravljanja z modernejšo tehnologijo. Threats (nevarnosti) − −. Sprememba zakonodaje za bolnišnice Odprtokodni sistemi (Linux, Unix in podobno). 7.2 Kritični dejavniki uspeha (KDU) Kritični dejavniki uspeha (v nadaljevanju KDU) oz. Critical Success Factor (CSF) je poslovni pojem elementa, ki je nujen za organizacijo ali projekt, da doseže svoj cilj. Prednosti identificiranja KDU so predvsem v razumljivosti, lažje jih je posredovati sodelavcem, nadzor je enostaven in lahek, lahko se uporablja skupaj s strateškim planiranjem. Uporaba KDU kot samosvoj dogodek pa ne predstavlja kritičnega razmišljanja o strategiji, ampak je, ko je uporabljen skupaj s procesom planiranja, identifikacija KDU zelo pomembna pri osredotočanju ljudi na pomembne stvari. Pri KDU moramo upoštevati več faktorjev: − denar − pridobitev novih strank − zadovoljstvo strank − kvaliteta izdelka ali storitve − razvoj izdelka ali storitve – kaj novega bo povečalo donosnost in pritegnilo nove kupce − kapital – povečanje tistega za kar veš da je donosno − strateški odnos – novi viri poslovanja, izdelka in zunanji dohodki − obdržati sedanje zaposlene in pritegniti nove – zmožnost razširjanja dosega − vzdržljivost – osebna sposobnost, da stvar deluje − zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih na novosti Splošna bolnišnica Murska Sobota se ukvarja s storitveno dejavnostjo, zato bomo upoštevali naslednjih 10 KDU faktorjev, ki smo jih predlagali in se nam zdijo primerni, da bi jih upoštevali za prehod v okolje Windows: 1) Ustrezna računalniška pismenost zaposlenih v bolnišnici V bolnišnici je raznolikost zaposlenih ključni faktor, ki vpliva na računalniško pismenost. Zaposleni se delijo na tiste, ki so imeli ustrezno izobraževanje na področju računalništva ali obvladajo vsaj osnove računalništva iz privatnega Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 26 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. življenja in se lažje prilagajajo spremembam, ki so povezane z razvojem računalništva. Na drugi strani imamo zaposlene, ki se težje prilagajajo spremembam in novostim, kajti nimajo podlage niti osnov računalništva, dabi lahko sledili razvoju in spremembam. Starost tukaj ni odločilen faktor, kajti nekateri starejši zaposleni imajo več znanja o računalništvu kot nekateri mlajši. Dejansko so pa vsi zaposleni seznanjemi z okoljem Windows in jim ni tuj. Tisti zaposleni, ki nimajo zadostnega znanja, se bodo morali dodatno izobraževati na področju računalništva, da bodo ustrezno adaptirali nov način dela in da bo čim manj motenj pri delu z računalnikom, kajti čas je v bolnišnici pomemben faktor, ki ga morajo posvetiti pacientom in ne ukvarjanju z računalnikom. 2) Razpoložljivost kadra s strokovnimi znanji in računalniško informacijskimi znanji v bolnišnici V bolnišnici je zaposlen gospod Simon Gašpar, univ. dipl. inž. rač., ki ima dovolj strokovnega in računalniško informacijskega znanja, da bo prenos celotnega informacijskega sistema potekal nemoteno in v čim hitreje. Pomagata mu še Jure Korošec in Iztok Stotl. Po prenovi bodo vsi trije tudi na razpolago za odpravljanje vseh težav, na katere bi zaposleni lahko naleteli ob svojem delu. Pri tako veliki količini zaposlenih, kot je v bolnišnici, smo mnenja, da so 3 zaposleni premalo in bi morali razmišljati o dodatnih zaposlenih na tem področju ali pa zunanjih sodelavcih. 3) Učinkovita varnost in zaščita podatkov in informacijskih procesov v bolnišnici Z uvedbo okolja Windows in prenosa baze podatkov v Windows server 2003 se bo znatno povečala varnost, zaščita podatkov in informacijskih procesov, kajti vse delovne postaje bodo povezane s strežnikom, ki bo nudil posodobljeno zaščito za celotni bolnišnični sistem. Do sedaj je bilo za varnost prav tako poskrbljeno le na serverju, a šibke točke so bile delovne postaje, na katerih je bil nastavljen Windows 98, zaradi uporabe MS-DOS-a, in niso imele ustreznih zaščit pred vdori, virusi in podobno. 4) Zadostna finančna sredstva za nadaljnji razvoj informacijskih sistemov v bolnišnici Finančna sredstva so tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota (kot v vseh slovenskih bolnišnicah) problem. Bolnišnica je s pomočjo javnih razpisov in lastnega kapitala kupila strojno in programsko opremo za nov server in 90 novih računalnikov, ki bodo nadomestili sedanje na delovnih postajah v bolnišnici. To je bil velik finančni vložek, ki je znatno vplival na proračun bolnišnice. Za nadaljno nadgradnjo in razvoj sistemov so ključni faktor finančna sredstva, kajti Microsoft se bliža izdaji Windows server 2008.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 27 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5) Enotnost informacijskih sistemov v bolnišnici Delovne postaje v bolnišnici so (bile) opremljene z zastarelo programsko in strojno opremo in sicer z Windows 98 zaradi uporabe MS-DOS-a za poseganje v bazo podatkov, strojna oprema ni primerna za več kot okolje Windows 98. Nekateri računalniki v upravi bolnišnice so že imeli okolje Windows XP, v Murski Soboti so računalniki imeli nameščene Windows 2000, XP. V glavnem, računalniki so si bili raznoliki glede programske in strojne opreme, kar bo zdaj odpravljeno, kajti vsi računalniki se bodo nadomestili z novimi; tudi programski paketi se bodo uskladili, tako da bodo vse delovne postaje postale identične, celotni informacijski sistem pa bo deloval na enotni bazi. 6) Razširljivost/nadgradnja informacijskega sistema Nakup Windows serverja 2003 in strojne opreme serverja z vsemi dodatki ter delovne postaje omogočajo nadgradnjo programske in strojne opreme. Na trgu so se že pojavile novejše programske in strojne opreme, vendar je ključni faktor za prehod finančni vložek, ki bi ga morala bolnišnica vložiti za nadgradnjo. Bolnišnica je trenutno v omrežje povezana z optičnimi vlakni, tako da je fizična infrastruktura najmodernejša, le programsko zaostaja eno generacijo, kar pa tudi ni nujno najslabše, kajti prestop med temi generacijami infrastrukture je danes hitrejši, enostavnejši in cenovno bolj ugoden, kot pa je bil preskok iz okolja MS-DOS v Windows. Prav tako Novell za bolnišnico ni nudil primerne rešitve za njihov razvoj in obseg in so se odločili za drugega ponudnika istih storitev. 7) Dostop zaposlenih do baze podatkov Zaposleni so dostopali do baze podatkov v Novellu preko MS-DOS-a, kar je pomenilo, da so morali imeti operacijske sisteme, ki so to omogočili – to je bil Windows 98. Nekatere delovne postaje v upravi, ki so imele nameščene Windows XP, so morale s posebnimi moduli dostopati do baze podatkov. Ker so računalniki na delovnih postajah strojno nezmožni upravljati z operacijskim sistemom Windows XP, so se v bolnišnici odločili, da bodo zamenjali delovne postaje s takimi, ki bodo zmožne upravljati z novejšimi programi in operacijskimi sistemi in bodo poenotene s strežnikom Windows server 2003, ki bo nadomestil dosedanji strežnik Novell. 8) Motiviranost zaposlenih v bolnišnici Ljudje se bojimo novega, prav tako se v bolnišnici zaposleni bojijo uvajanja novosti na njihovo delovno mesto. Razlogi za ta strah so različni: nekateri sploh niso vešči s sedanjim upravljanjem računalnika, nekateri si sploh ne upajo upravljati z računalnikom, drugi so navajeni na zdajšnji način dela in se bojijo adaptacije na nov način dela in novo okolje dela, so pa tudi zaposleni, ki se veselijo, da se uvedejo novitete, da bo delo potekalo lažje, hitreje in manj zapleteno. Za vodstvo je trenutno pomembno, kako te Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 28 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. novosti predstaviti zaposlenim, da se jih bodo z veseljem posluževali in jih vpeljali v svoj delavnik. Tukaj je pomembna raznolikost (starost in spol) kadra, njihova volja, energija, načini sprejemanja (novitet), sociološka in psihološka ozadja itd. Nepravilna motivacija ima lahko tudi negativen pridih in zaposleni bodo demotivirani in ne bodo hoteli sprejeti novitet in bodo določene naloge za njih opravljali drugi. 9) Hitrost uvajanja novosti Hitrost uvajanja novosti je predvsem odvisna od pripravljenosti vodstva za uvajanje, denarnega vložka, ki so ga pripravljeni vložiti v novost, motiviranja zaposlenih da novost sprejmejo brez zadržkov, izgradnje fizične infrastrukture in programskega dela novosti itd. V bolnišnici je infrastruktura omrežja dograjena, delovne postaje bodo hitro zamenjane z novimi, nastavitev strežnika strojno in programsko zajame več časa, največ časa pa bo zajela vzpostavitev in delovanje celotnega sistema.. 10) Kompatibilnost informacijskih sistemov v bolnišnici Celotnemu informacijskemu sistemu je bilo dosedaj skupno le to, da je deloval v okolju Microsoft, a v različnih platformah (Windows 98, 2000, XP), zato so se v Splošni bolnišnici Murska Sobota odločili, da poenotijo celoten informacijski sistem in vse delovne postaje posodobijo z novimi računalniki in operacijskim sistemom Windows XP, Windows server 2003 pa bo skrbel za celotno bazo podatkov in celotno informacijsko povezanost in infrastrukturo.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 29 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 8 Zaključek Proces prehoda bolnišničnega informacijskega sistema se je dejansko začel. V bolnišnici bodo morali naprej vspostaviti in usposobiti hardversko in softversko nov server, nato bodo morali prenesti bazo podatkov in povezati novo bazo s staro, ki bo delovala zgolj kot backup, nato se bodo morali lotiti zamenjave računalnikov na delovnih postajah itd. Čaka jih torej še veliko dela in veliko truda bo vloženega, da bo stvar začela delovati tako, kot je bilo zastavljeno na začetku. Pot k doseženemu cilju je dolga, a prvi korak, ki je najtežji, so že naredili, preostalo bo doprinesel čas. V diplomskem delu smo zajeli delno uporabo Windows server 2003 ter Windows XP, ki bo nameščen na delovnih postajah. Novitete, ki so s tem ponujene vsem zaposlenim v bolnišnici, bodo terjale in zahtevale od njih samo eno, uporabo le-teh. Ker se je bolnišnica odločila za prenovo in ta prehod, bi bilo smiselno, da bi novo tehnologijo uporabljala za vsakdanje delo v celoti. Moje delo je tukaj opravljeno, nasveti, ki sem jih podal Splošni bolnišnici Murska Sobota, so v realnosti izvedljivi, zato je zdaj vse odvisno od tega, kako jih bodo sprejeli in uresničili.. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 30 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 9 Literatura Knjige: Splošna bolnišnica Murska Sobota (1997). Sto let bolnišnice v Murski Soboti, Tiskarna Pomurski tisk, Murska Sobota Jerry Honeycutt (2003). Introducing Microsoft Windows server 2003, Založba Pasadena Spletne strani: Splošna bolnišnica Murska Sobota, dosegljivo na: http://www.sb-ms.si/index.php (13.11.2006) Windows Server 2003, dosegljivo na: http://www.microsoft.com/windowsserver2003/default.mspx (11.1.2007) in http://en.wikipedia.org/wiki/Windows_Server_2003 (11.02.2007) Microsoft Sharepoint Services, dosegljivo na: http://office.microsoft.com/en-us/ sharepointtechnology/FX100503841033.aspx (06.04.2007) Microsoft Windows XP, dosegljivo na: http://www.microsoft.com/resources/ documentation/windows/xp/all/proddocs/en-us/ua_c_account_types.mspx?mfr=true (09.05.2007) MSN Messenger, dosegljivo na: http://www.microsoft.com/windowsxp/using/ windowsmessenger/default.mspx (15.06.2007) Skype, dosegljivo na: http://www.skype.com/intl/en/ (15.06.2007) Microsoft Exchange server 2003, dosegljivo na: http://en.wikipedia.org/wiki/ Microsoft_Exchange_Server#Exchange_Server_2003 (08.07.2007). Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 31 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Kritični dejavniki uspeha, dosegljivo na: http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/ K4777D00B1BE3D62AC1256C53007064CD/$file/LS_2_3_Kriticni_dejavniki_uspeha.p df (09.07.2007) in http://www.e-competitors.com/Strategy/SBUPlanning/SBUPositioning/ SBU_Critical.htm (09.07.2007) Virtual private network, dosegljivo na: http://en.wikipedia.org/wiki/ Virtual_Private_Network (11.07.2007) Požarni zid CISCO Pix 501, dosegljivo na: http://www.intelicom.si/www.nsf/docs/ 6KJFQXGIBC?opendocument&cat=1&doc=6KJFQXGIBC&lang=si (11.07.2007) in http://209.85.129.104/search?q=cache:xv6Qzu5OAJIJ:www.smartnet.de/redaktion/ reddata/User00001/dat/Firewall/pix_501_firewall.pdf%20cisco%20pix%20501&hl=d e&ct=clnk&cd=1&gl=de&lr=lang_de (11.07.2007) Antivirusni program Symantec, dosegljivo na: http://209.85.129.104/search?q=cache:kY-xysfBdrkJ:resources.chs.si/download/ Symantec/Presentations%2520%26%2520pdfs/Symantec%2520CE%25208.1.pdf+ Symantec+antivirus+corporate+edition&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si&lr=lang_sl&clie nt=firefox-a (11.07.2007) Microsoft ISA server, dosegljivo na: http://www.microsoft.com/isaserver/prodinfo/ overview.mspx (11.07.2007). Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 32 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 10 Priloge Priloga 1. Topologija omrežja v bolnišnici februarja 2007 Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 33 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Priloga 2. Shema povezave v splet februar 2007 Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 34 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Priloga 3 – delovne postaje v BIS-u Vrsta računalnika. Namizni računalnik: Celeron 850 Mhz, 128 MB RAM, 20 Giga HDD, grafična kartica 32 MB, mrežna kartica 10/100, 17” CRT monitor, miška, tipkovnica. Namizni računalnik: Celeron 866 Mhz, 128 MB RAM, 20 Giga HDD, grafična kartica 32 MB, mrežna kartica 10/100, 17” CRT monitor, miška, tipkovnica. Operacijski sistem. Windows 98, MS-DOS. Windows 98, MS-DOS. Tiskalniki. Le nekatere delovne postaje imajo tiskalnik. Le nekatere delovne postaje imajo tiskalnik. 70 računalnikov. 20 računalnikov. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 35 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Priloga 4 – Podroben opis nove strojne opreme Sistem za shranjevanje podatkov (SAN) popolna redundantna hot-swap arhitektura (podvojeni krmilniki, napajanje, ventilatorji – vse izmenljivo med delovanjem sistema)  vgrajena kapaciteta cache pomnilnika: 4GB (na sistem), z baterijsko podporo za primer izpada elektrike  popolna 4 GB end-to-end infrastruktura  podpora za FC diske in FATA diske  vgrajena diskovna kapaciteta: 12 diskov Fiber Channel 146GB 15.000 rpm, z možnostjo širitve sistema do vsaj 56 diskov in kapacitete vsaj do 28 TB  podprte RAID konfiguracije: 0,1,5  podpora definiranja globalnih rezervnih diskov (global spare)  podpora uporabe različno hitrih diskov v isti RAID skupini  podpora on-line nadgradnje mikrokode krmilnika brez restarta  podpora on-line razširitev diskovnega prostora z dodajanjem novih diskov  podpora on-line razširitev RAID konfiguracij  razporejanje obremenitve (load balancing)  možnost replikacije podatkov na oddaljene lokacije preko FC, FC/IP ali WDM protokola  podpora izdelavi point-in-time (snap) kopije LUN brez predhodne rezervacije celotnega potrebnega diskovnega prostora  podpora izdelave kopije (clone) LUN  podpora za uporabo skript  avtomatska izdelava in pristop do kopij LUN  upravljanje SAN preko Web browser-ja  upravljanje vseh SAN komponent (stikala, krmilniki, diski, diskovni sistemi in ostalo)  SSL podpora  obveščanje administratorja o dogodkih – podpora e-mail, SNMP trap, pager  dnevnik vseh sprememb na sistemu (audit)  avtomatska detekcija napak in obveščanje nadzornega centra  podpora operacijskih sistemov MS Windows NT/2000/2003, Microsoft Cluster Server, Linux, Novell Netware, HP UX  priložena licenčna programska oprema za izdelavo point-in-time (snap) in kopije (clone) LUN za kapaciteto vsaj 1TB  priložena licenčna programska oprema za upravljanje, brez omejitve kapacitete, z enim ali več diskovnimi sistemi, preko spletnega vmesnika  priloženi potrebni kabli FC 5m  priloženi mediji za ponujeno programsko opremo  garancija proizvajalca 3 leta  servisiranje opreme v garancijskem roku na lokaciji naročnika (material in delo) Storitve:  postavitev, konfiguriranje SAN sistema, namestitev vseh strojnih in programskih . Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 36 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. . Diplomsko delo univerzitetnega študija. komponent zagon sistema, uvajanje administratorja. Podatkovni strežnik 2 x Intel Xeon procesor MP 3 GHz/8MB level 3 cache pomnilnika, 64-bitna tehnologija Intel EM64T, Hyper Threading tehnologija  2 prosti podnožji za dodatne procesorje  8 GB RAM 400-MHz DDR-2 s podporo: Online Spare, Hot Plug Mirrored Memory, RAID Memory  RAM razširljiv vsaj do 32GB  vsaj 5 x 64-bit PCI-X sloti  PCI-X 1000T Gigabit Server Adapter Dual port  2 x FC HBA adapter 4GB za priklop v SAN, programska podpora za upravljanje redundantnih poti v SAN, ustrezni FC priključni kabli  SCSI Ultra320 RAID krmilnik, 64MB cache  redundantni hot-swap napajalnik 900W  redundantni hot-swap ventilatorji  2 x SCSI disk hot-swap 72GB Ultra320 15.000 rpm, prostor za vsaj še 2 diska  DVD enota  rack ohišje velikosti največ 4HE  oddaljeno upravljanje neodvisno od instaliranega OS  optični indikator fizične pozicije strežnika v rack-u  MS Windows 2000/2003 HCL certifikat  nameščeni »Insight Management Agenti« ali ekvivalentni (strežnik mora biti nadzorljiv z obstoječim naročnikovim sistemom »HP Systems Insight Manager«)  garancija proizvajalca 3 leta  servisiranje opreme v garancijskem roku na lokaciji naročnika (material in delo)  Microsoft server 2003 Enterprise edition (1 kos)  priloženi mediji za ponujeno programsko opremo Storitve:  instalacija sistemske programske opreme  priklop strežnika v obstoječe omrežje  priklop strežnika v SAN . Rezervni stržnik – podatkovni, nadzorni in backup strežnik    . 1 x Intel Xeon procesor 3.4 GHz/2MB level 2 cache pomnilnika, 64-bitna tehnologija Intel EM64T, 800 MHz FSB 1 prosto podnožje za dodatni procesor 2 GB RAM PC2-3200 400-MHz DDR-2 s podporo Online Spare RAM razširljiv vsaj do 12GB. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 37 od 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 10/100/1000 Gigabit mrežna kartica dvoportna SCSI Ultra320 RAID krmilnik, 64MB cache 4 x disk hot-swap SCSI U320 72GB 10.000 rpm, prostor za vsaj še 2 diska CD enota IDE, 24x 2 x FC HBA adapter 4GB za priklop v SAN, ustrezni FC priključnimi kabli tri PCI-X exspanzijska vodila (vsaj 1 prosto) rack ohišje velikosti največ 2HE redundantni hot-swap ventilatorji nameščeni »Insight Management Agenti« ali ekvivalentni (strežnik mora biti nadzorljiv z obstoječim naročnikovim sistemom »HP Systems Insight Manager«)  oddaljeno upravljanje neodvisno od instaliranega OS  optični indikator fizične pozicije strežnika v rack-u  MS Windows 2000/2003 HCL certifikat  garancija proizvajalca 3 leta  servisiranje opreme v garancijskem roku na lokaciji naročnika (material in delo)  Microsoft server 2003 Standard edition (1 kos)  priloženi mediji za ponujeno programsko opremo Storitve:  instalacija sistemske programske opreme  priklop strežnika v obstoječe omrežje  priklop strežnika v SAN         . Domenski strežnik, podatkovni strežnik                 . 1 x Intel Xeon procesor 3.4 GHz/2MB level 2 cache pomnilnika, 64-bitna tehnologija Intel EM64T, 800 MHz FSB 1 prosto podnožje za dodatni procesor 2 GB RAM PC2-3200 400-MHz DDR-2 s podporo Online Spare RAM razširljiv vsaj do 12GB 10/100/1000 Gigabit mrežna kartica dvoportna SCSI Ultra320 RAID krmilnik, 64MB cache 2 x disk hot-swap SCSI U320 72GB 10.000 rpm, prostor za vsaj še 4 diska CD enota IDE, 24x 2 x FC HBA adapter 4GB za priklop v SAN, ustrezni FC priključnimi kabli tri PCI-X exspanzijska vodila (vsaj 1 prosto) rack ohišje velikosti največ 2HE redundantni hot-swap ventilatorji nameščeni »Insight Management Agenti« ali ekvivalentni (strežnik mora biti nadzorljiv z obstoječim naročnikovim sistemom »HP Systems Insight Manager«) oddaljeno upravljanje neodvisno od instaliranega OS optični indikator fizične pozicije strežnika v rack-u MS Windows 2000/2003 HCL certifikat garancija proizvajalca 3 leta. Matjaž Kamničar: Prenos bolnišničnega informacijskega sistema v okolje Windows. stran 38 od 42.