Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - kriminalistični vidik : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. Ljubljana, 2010. Jure Centrih.

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. Študent: Jure Centrih Marec, 2010. Mentor: mag. Igor Lamberger.

ZAHVALA Zahvaljujem. se. mentorju. mag.. Lambergerju. za. sodelovanje. pri. diplomskega. dela. in. vsem. Igorju pripravi. predavateljem. Fakultete za varnostne vede, ki so mi v času študija nudili neprecenljivo znanje. Prav tako se zahvaljujem vsem bivšim sošolcem iz Višje policijske šole v Tacnu, ki so z mano nesebično izmenjevali gradivo, nasvete in izkušnje v času študija. Posebna zahvala gre mojima staršema, ki sta se potihoma veselila vsakega opravljenega izpita ter Alberti Zorko, ki mi je stala ob strani in me opominjala, da moj študij ni edina stvar na svetu.. II.

VSEBINA 1 POJEM ODGOVORNOSTI ...................................................................... 1. 2. 3. 1.1. Geneza odgovornosti ........................................................................................ 1. 1.2. Razvoj odgovornosti v Sloveniji ...................................................................... 2. 1.3. Delitev odgovornosti ........................................................................................ 3. 1.4. Odgovornost pravnih oseb za gospodarska kazniva dejanja ............................ 3. POJEM PRAVNE OSEBE...................................................................... 5 2.1. Kriteriji za določitev pravne osebe................................................................... 5. 2.2. Osebni in/ali stvarni substrat ............................................................................ 6. 2.3. Namen delovanja .............................................................................................. 6. 2.4. Organizacijski ustroj......................................................................................... 6. DELITEV PRAVNIH OSEB................................................................... 7 3.1. Gospodarske družbe ......................................................................................... 7. 3.2. Prokura ............................................................................................................. 8. 3.3. Osebne družbe .................................................................................................. 9. 3.3.1.. Družba z neomejeno odgovornostjo......................................................... 9. 3.3.2.. Komanditna družba .................................................................................. 9. 3.3.3.. Delniška družba ........................................................................................ 9. 3.4. Kapitalske družbe ........................................................................................... 10. 3.4.1. 3.5. III. Druge statusne oblike pravnih oseb................................................................ 10. 3.5.1.. Zavodi..................................................................................................... 10. 3.5.2.. Ustanove ................................................................................................. 11. 3.5.3.. Društva ................................................................................................... 11. 3.5.4.. Javni skladi ............................................................................................. 12. 3.5.5.. Zadruge................................................................................................... 13. 3.6. 4. Družba z omejeno odgovornostjo........................................................... 10. Ugotavljanje odgovornosti ............................................................................. 13. KAZNIVA RAVNANJA........................................................................ 15 4.1. Teorije o deliktni odgovornosti pravnih oseb................................................. 16. 4.2. Razlogi za sprejem ZOPOKD ........................................................................ 17.

5. VSEBINA ZOPOKD.............................................................................. 18 5.1. Temeljne določbe ........................................................................................... 18. 5.2. Splošni del ...................................................................................................... 20. 5.3. Pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje............. 20. 5.4. Kazni in druge sankcije za pravne osebe........................................................ 23. 5.5. Posebni del...................................................................................................... 24. 5.6. Procesni oz. postopkovni del .......................................................................... 30. 6. KRIMINALISTIČNI VIDIK ................................................................ 32 6.1. Naznanitev kaznivega dejanja ........................................................................ 32. 6.2. Prvi ukrepi po sprejeti prijavi ......................................................................... 33. 6.3. Zbiranje obvestil ............................................................................................. 34. 6.4. Zaključni spis oz. kazenska ovadba................................................................ 36. 7. SKUPNO POROČILO O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ........... 39 7.1. Ovadene pravne osebe v razmerju do vseh ovadenih oseb ............................ 39. 7.2. Izrečene glavne sankcije................................................................................. 40. 7.3. Sodbe po obtožnih aktih ................................................................................. 40. 7.4. Vse prejete kazenske ovadbe zoper pravne osebe .......................................... 41. 8. ZAKLJUČEK ......................................................................................... 42. 9. VIRI IN LITERATURA ........................................................................ 44. 10 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS .................................................................. 48 11 IZJAVA ................................................................................................... 49. KAZALO TABEL 1.. Odstotek ovadenih pravnih oseb glede na ovadene fizične osebe ................39. 2.. Izrečene sankcije zoper pravne osebe............................................................. 40. 3.. Sodbe po obtožnih aktih .........................................................................41. 4.. Prejete kazenske ovadbe zoper pravne osebe ............................................41. IV.

ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA – KRIMINALISTIČNI VIDIK Ključne besede: policija, kazenski postopek, gospodarske družbe, pravna oseba, kaznivo dejanje, tožilstvo.. Povzetek Temelj diplomske naloge je odgovornost pravnih oseb pri storitvi kaznivega dejanja. Pri tem se vedno znova pojavlja vprašanje, kako je mogoče, da je za kaznivo dejanje odgovorna pravna oseba, ki ni nosilec svobodne volje in za njo vedno stojijo fizične osebe. Prav na to vprašanje bom poskušal odgovoriti v pričujočem delu. Sama diplomska naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Takoj po uvodnem delu sledi poglavje o odgovornosti v okviru katerega poskušam predstaviti sam pojem odgovornosti in njegov razvoj v podpoglavju geneza odgovornosti. Drugo poglavje govori o pojmu. pravnih oseb, organizacijskem ustroju in delitvi pravnih oseb.. Naslednje poglavje se ukvarja z delitvijo pravnih oseb ter opisuje posamezne pravne osebe. V četrtem poglavju govorim o kaznivih ravnanjih na splošno ter osvetlim različne teorije o deliktni odgovornosti pravnih oseb. Peto poglavje je najvažnejše poglavje diplomskega dela, saj govori o sestavi Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, delitvi na materialni in procesni del, pogojih pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje in kazenskimi sankcijami, ki se lahko izrečejo pravni osebi. Naslednje poglavje je šesto in govori o kriminalističnem vidiku preiskovanja kaznivih dejanj, za katera so odgovorne pravne osebe. Zadnje sedmo poglavje, vsebuje izvlečke iz letnih poročil Okrožnih državnih tožilstev v Sloveniji, ki se nanašajo na kazniva dejanja za katera so odgovorne pravne osebe. Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagal z literaturo naših pravnih strokovnjakov. Za temelj pri pisanju diplomske naloge sem vzel Zakon o odgovornosti pravnih oseb s komentarjem in delo Mitje Deisingerja z naslovom Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. V.

LIABILITY OF LEGAL PERSONS FOR CRIMINAL OFFENCES – A CRIMINALIST VIEW Key words: police, criminal proceedings, business companies, legal entity, criminal offence, State prosecutor Summary The basis of this diploma paper is criminal liability of legal entities. The question is constantly arising, how a legal entity can be liable for a criminal offence, when it does not have free will and there are always physical entities behind it. In this paper I will attempt to answer this question. The diploma paper contains eight chapters. The preface is followed by a chapter on liability, where I attempt to present the concept of liability and its development in the subchapter genesis of liability. Second chapter addresses the topic of legal entities, the organizational structure and different types of legal entities. The next chapter discusses types of legal entities and describes specific types of legal entities. In the fourth chapter I write about criminal acts in general and highlight different theories on criminal liability of legal entities. Fifth chapter is the most important chapter of the diploma paper because it addresses the structure of the Criminal liability of legal entities Act, its material and its procedural part, the conditions under which a legal entity is held liable for a criminal act and penal sentences that can be passed to a legal entity. Next, sixth chapter talks about the criminalistic point of investigating criminal offences for which a legal entity can be held liable for. Seventh chapter contains extracts from annual reports of District State prosecutors in Slovenia that refer to criminal offences for which legal entities are answerable for. When writing the paper I used bibliography of our legal experts. For the basis of the paper I used the Legal liability of legal entities Act with commentary and the work of Mitja Deisinger titled Legal liability of legal entities.. VI.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 1 POJEM ODGOVORNOSTI Odgovornost se pojavlja že z nastankom prvih družbenih skupnosti in je v tesni povezavi z razvojem človeštva saj gre za enega od bistvenih pogojev za obstoj skupnosti. Pomen odgovornosti neprekinjeno raste, vzajemno z razvojem družbe ter ga najdemo že v najstarejših pisanih virih in dokumentih. Iz teh virov je razbrati, da je odgovornost za storjeno škodo obstajala že v primitivnih skupnostih.. 1.1 Geneza odgovornosti Pravno zgodovinski spomeniki izkazujejo, da je že v sužnjelastniški družbi obstajala zaščita lastninskih razmerij. Raznovrstni pravni akti te dobe govorijo o urejanju družbenih razmerij in obstoju določenega sistema odgovornosti. Značilna predstavnica te dobe je Rimska država, kjer je bila razvitost prava na zavidljivi stopnji. Značilnost Rimske države je, da so bili lastniki sužnjev edini pravno varovani, medtem ko so sužnji dekadirali iz subjekta v objekt 1 . Z vidika odgovornosti je šlo za ogromne razlike med svobodnimi ljudmi (lastniki sužnjev) in sužnji. V fevdalizmu se pod vplivom razvoja prava poveča težnja po zaščiti obstoječe družbene in državne ureditve ter zasebne lastnine. Obdobje je povezano z ustanavljanjem sodišč in uvedbo sodne funkcije ter nastankom cerkvenih oz. inkvizicijskih sodišč. Poseben poudarek je dan deliktom zoper vladarja ali državo, t.i. političnim deliktom in deliktom zoper moralo ter religijo. Značilnost tega obdobja je tudi zaprt sistem običajnega prava, kjer postane premoženje posebej varovana kategorija tako posvetne kot cerkvene oblasti. Z nastankom kapitalizma je prišlo do velikih sprememb na področju družbenoekonomske in politične sfere. Pri tem je veliko vlogo odigrala buržoazija, ki je pomagala vzpostaviti pogoje za razdeljevanje avtarkičnega lokalnega gospodarstva tako, da je prišlo do povezovanja. prej. zaprtih. industrializacije. S tem. in. prostorsko. omejenih. gospodarstev. ter. razvoja. so se ustvarili pogoji za drugačno pravno ureditev, v kateri so. meščani postali enakopravni glede pravic, uveljavljena je bila svoboda tiska, zborovanja in združevanja. Ker je bilo glavno gibalo kapitalističnega sistema dobiček je posebno. 1. 1. Janez, Krajnc (2009). Predavanje iz predmeta Rimsko pravo na Pravni fakulteti v Mariboru z dne 22.5.2009..

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. mesto dobila tudi zasebna lastnina, ki je postala absolutno zaščitena. S tem je bil postavljen sistem varstva in odgovornosti. Razvoj družbe pa je uveljavil tudi demokratična načela, kot je spoštovanje prava, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter varstvo vsakokratne družbene ureditve. V okviru sistema odgovornosti pomembno mesto zavzema komponenta represije.. Višina represije določa stopnjo. demokratičnosti družbe, saj velja pravilo, da bolj kot je družbena ureditev demokratična in stabilna, nižje so meje represije in obratno.. 1.2 Razvoj odgovornosti v Sloveniji V Sloveniji se s pojmom odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejana prvič srečamo po drugi svetovni vojni, ko so bili v letu 1946 sprejeti zakoni, kot sta bila Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo in Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. V splošnem delu Kazenskega zakonika iz leta 1947 je bila v 16. členu določba, da so lahko pravne osebe odgovorne za tista kazniva dejanja, za katera zakon posebej določi, tudi odgovornost pravnih oseb. Tudi predlog Kazenskega zakonika iz leta 1951 je predvideval takšno odgovornost pravnih oseb, vendar pa kasneje določba ni bila sprejeta, tako da se je odgovornost pravnih oseb urejala na drugih upravno kazenskih področjih s prekrški in gospodarskimi prestopki. Pravni akt, ki je urejal tovrstno področje je. bil Zakon o gospodarskih. prestopkih iz leta 1960. Po osamosvojitvi smo v letu 1994 dobili Kazenski zakonik2 (v nadaljevanju KZ), ki je v 33. členu vseboval določbo o deliktni odgovornosti pravnih oseb pod naslovom Kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja. Na podlagi omenjenega člena je bil v letu 1999 sprejet Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, 3 ki je v letu 2004 doživel spremembe zaradi uskladitve z novelo Kazenskega zakonika. V novembru 2008 sta stopila v veljavo nov Kazenski zakonik 4 (v nadaljevanju KZ-1) in spremenjen in dopolnjen Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja 5 (v nadaljevanju ZOPOKD), ki sta uvedla kar nekaj novosti na tem področju.. 2. Kazenski zakonik (KZ-UPB1), Ur. list RS, št. 95/2004. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), Ur. list RS, št. 59/1999, 12/2000 (pop.), 50/2004. 4 Kazenski zakonik (KZ-1), Ur. list RS, št. 55/2008, 66/2008 in 39/2009. 5 Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-UPB-1), Ur. list RS, št. 98/2004 in 65/2008. 3. 2.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 1.3 Delitev odgovornosti Odgovornost po novejših teorijah delimo na pravne in nepravne odgovornosti. Med nepravno odgovornost sodi moralna, politična, etična in poklicna. Pravno odgovornost pa pojmujemo kot kazenskopravno, disciplinsko, odškodninsko in odgovornost za prekrške. Za pravno obliko odgovornosti je značilno, da je določena v zakonu. Po subjektu odgovornosti se le-ta deli na odgovornost pravnih ali fizičnih oseb. V kategorijo pravnih oseb sodijo podjetja, korporacije, združenja in drugi subjekti, ki jim zakon priznava tovrstno subjektiviteto. Odgovornost pravnih oseb je lahko tudi notranja ali zunanja. Notranja odgovornost imajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo, da lahko urejajo vprašanja iz medsebojnih odnosov, medtem ko se zunanja odgovornost predpisuje drugim subjektom, neodvisno od tistih na katere se nanaša. Takšen je primer predpisov, ki jih izdajajo državni organi o odgovornosti pravnih oseb. Odgovornost na splošno »pomeni pripravljenost, da posameznik v skladu s pravom ali moralo prevzame posledice za ustrezne storitve oziroma opustitve. To je v bistvu podlaga za pravo koncepcijo in formulacijo odgovornosti, ki iz tega načela izvaja ustrezne sankcije. « (Šinkovec in Tratar, 2004, str.61). Mnogi pravni teoretiki odgovornost pojmujejo kot možnost, da bo nekdo poklican na odgovornost za kakšno dejanje ali pa kot stanje, da je neko dejanje podrejeno sankciji kakšne pravne norme.. 1.4 Odgovornost pravnih oseb za gospodarska kazniva dejanja »Odgovornost pravnih oseb za gospodarska kazniva dejanja se zahteva na podlagi dejstva, da velike gospodarske družbe in zlasti multinacionalne korporacije v današnjem svetu pridobivajo takšno ekonomsko in finančno moč, da je nujno, da so podrejene civilnemu, gospodarskemu in kazenskemu pravu.« (Selinšek, 2006, str.123). Odgovornost pravih oseb se zahteva tudi iz razloga uveljavljanja načela pravičnosti, saj bi bilo nepošteno, da bi samo posameznik moral trpeti posledice zaradi dejanja, ki ga je storil v imenu in za račun pravne osebe ter od katerega ima slednja finančne koristi. 3.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. »Naslednji argument za odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je, da so se socialni pogoji tako spremenili, da zahtevajo revizijo načela individualne odgovornosti v kazenskem pravu. Protipravna ravnanja pravih oseb lahko vključujejo socialnoekonomske posledice, s katerimi priznanje zgolj individualne odgovornosti ni v skladu. V velikih gospodarskih družbah je za neko dejanje namesto vodilnih managerjev družbe pogosto odgovoren tisti, ki je bil na konkretni ravni zadolžen za na primer nadzor (četudi je vodstvo opozarjal na nepravilnosti), kar je zlasti pogosto pri kršitvi pravil o varnosti pri delu.« (Selinšek, 2006, str.123) »Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je v našem pravnem redu načeloma akcesorna oziroma pridružitvena, kar pomeni, da je pravna oseba za storjeno kaznivo dejanje odgovorna poleg storilca. Vendar ta akcesornost ni absolutna. Pravna oseba je namreč pod določenimi pogoji odgovorna tudi, če storilec za storjeno dejanje ni kazensko odgovoren. V nobenem primeru pa ni mogoče izvesti kazenskega postopka zoper pravno osebo, če je neposredni storilec kaznivega dejanja (fizična oseba) ostal neznan.« (Selinšek, 2006, str.138) Za izhodišče si postavimo hipotezo, da je odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, na teoretični in zakonodajni ravni, v Sloveniji že uveljavljen institut, kateri v praksi še ni zaživel v polni meri.. 4.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 2 POJEM PRAVNE OSEBE Pravne subjekte delimo na fizične osebe in pravne osebe. Pravni subjekt je nosilec pravic in dolžnosti v pravnem razmerju. Le pravni subjekti imajo pravno sposobnost in pridobijo pod določenimi pogoji tudi poslovno sposobnost oz. sposobnost za dejanja ter lahko samostojno nastopajo v pravnem prometu. Pravna oseba je umetno s pravnim aktom ustvarjeni pravni subjekt, ki lahko samostojno nastopa v pravnem prometu, s tem da v njenem imenu nastopa fizična oseba (npr. zakoniti zastopnik, pooblaščenec). Najpogosteje se pravna oseba pojmuje kot organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava kot nosilca civilnopravnih pravic in obveznosti. Statusne oblike, ki niso pravni subjekti, lahko v pravnem prometu nastopajo le izjemoma in omejeno, v skladu z posebnimi določbami zakonov (npr. fakultete, ministrstva).. 2.1 Kriteriji za določitev pravne osebe Pri iskanju kriterijev, kdaj govorimo o pravni osebi, zagotovo ne moremo mimo sledečih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene:. -. osebni in/ali stvarni substrat, torej ljudje in/ali premoženje,. -. namen delovanja pravne osebe mora biti pravno dopusten,. -. imeti mora organizacijski ustroj, da lahko deluje in izpolnjuje svoj pravni namen,. -. imeti mora svoje ime in sedež poslovanja.. Tako kot se človek rodi in začne obstajati, je obstoj pravne osebe pogojen z vpisom v sodni register. Pravna oseba z vpisom, kateri je konstitutivnega značaja postane pravno in poslovno sposobna. »Bistvo pravne osebe, je da deluje tudi navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Neka socialna tvorba ne more šteti za pravno osebo le, če velja za nosilca pravic in obveznosti. S tem, ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanjo tudi obvezno, obveznost prava pa nadalje vključuje odgovornost, to je sposobnost prevzemanja sankcij za kršitev prava.» (Bele, 1999, str. 3). 5.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 2.2 Osebni in/ali stvarni substrat Obstoj pravne osebe brez stvarnega ali personalnega substrata ni mogoč. Izjema je ustanova, za katero zadošča že obstoj stvarnega substrata. Personalni substrat obsega fizične osebe, kamor sodijo člani, državljani, občani, krajani, družbeniki, odvisno pač od vrste pravne osebe. Med stvarni oz. gospodarski substrat pa štejemo premoženje pravne osebe, ki je lahko v obliki denarja, premičnin, nepremičnim ali pravic.. 2.3 Namen delovanja Kadar govorimo o namenu mislimo na cilj, zaradi katerega je bila pravna oseba ustanovljena. Za gospodarske družbe je značilno, da se ustanovijo z namenom opravljanja dejavnosti. Tako postane dejavnost sredstvo s katerim se uresničuje namen pravne osebe. Namen pravne osebe pa je največkrat ustvarjanje dobička in razdeljevanje med družbenike, kadar govorimo o pridobitni dejavnosti. Seveda pa so nameni lahko tudi bolj plemeniti kot je opravljanje dobrodelne dejavnosti, če ne gre za pridobitno dejavnost.. 2.4 Organizacijski ustroj Brez organov pravne osebe, ki jo zastopajo navzven, vodijo njeno poslovanje, oblikujejo njeno voljo, opravljajo nadzor nad njenim delom in upravljajo z njenim premoženjem pravna oseba ne more nastopati v prometu. Organi pravne osebe so lahko individualni, če zadošča posameznik ali kolektivni, kadar organ sestavlja več oseb.. 6.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 3 DELITEV PRAVNIH OSEB Pravne osebe delimo po več kriterijih. V našem primeru je pomembna delitev pravnih oseb na pravne osebe zasebnega in pravne osebe javnega prava. Pravni sistem jim namreč priznava različne pravice, obveznosti in dolžnosti. »Bistvo razlikovanja je ustanovitveni akt, nato pa pravni red določa še druge pomožne kriterije razlikovanja (npr. izvajanje javnih pooblastil, obvezno članstvo in obvezen obstoj, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev ipd.) Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnih aktom (pogodba ali statut). Tipične vrste so društva, ustanove, gospodarske družbe, zadruge in nekatere druge, ki so bolj izjema: družba za vzajemno zavarovanje, zasebni zavodi.« (Trstenjak, 2005, str.34). Pravne osebe javnega prava so najpogosteje ustanovljene z zakonom ali drugim oblastnim aktom. ZOPOKD ne ločuje med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava, temveč postavlja določene omejitve pri odgovornosti pravnih oseb javnega prava. Tako Republika Slovenija in lokalne skupnosti, ki so tipični predstavniki javnih oseb, za kaznivo dejanje ne odgovarjajo. V našem pravnem sistemu so pravne osebe najpogosteje gospodarske družbe, zavodi, društva, skladi, zadruge in podobno.. 3.1 Gospodarske družbe V Sloveniji so gospodarske družbe urejene v enem sistemskem predpisu, ki ga imenujemo Zakon o gospodarskih družbah 6 ( v nadaljevanju ZGD-1). Omenjeni zakon določa, da je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kot svojo izključno dejavnost. Med gospodarskimi družbami ločimo osebne gospodarske družbe in kapitalske gospodarske družbe. Med osebne gospodarske družbe sodijo družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.), dvojna družba in tiha družba. Za obveznosti osebnih družb odgovarjajo 6. 7. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3), Ur. list RS, št. 65/2009..

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. njeni družbeniki z vsem svojim premoženjem. Med kapitalske gospodarske družbe pa štejemo družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniško družbo (d.d.), komanditno delniško družbo (k.d.d.) in evropsko delniško družbo (Societas Europea, SE). Pri teh družbah odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe ne poznamo, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Vse opisane družbe so tudi pravne osebe, razen tihe družbe, ki je posebnost. Gospodarske družbe smejo opravljati le posle v okviru dejavnosti vpisanih v register. »Organizacija dela in upravljanja v gospodarskih družbah je odvisna od notranje pravne in organizacijske strukture, od vrste in načina opravljanja dejavnosti, kakor tudi od oblike družbe. Notranja ureditev gospodarske družbe se nanaša na ureditev medsebojnih odnosov pri upravljanju ter na ureditev poslovnega procesa. Nespoštovanje organizacijskih in gospodarskih načel pri upravljanju družbe in pri opravljanju dejavnosti lahko povzroči negativne gospodarske posledice, kot so finančne težave, prisilna poravnava ali stečaj. Kršitve načel upravljanja, ki jih določa zakon ali družbena pogodba oziroma statut, pa so sankcionirane z ničnostjo ali izpodbojnostjo sklepov in drugih aktov ter s plačilom škode, ki nastane z realizacijo protipravnega sklepa. Gospodarskim posledicam nepravilnega ali celo protipravnega ravnanja vodstvenih ali nadzornih organov družbe se lahko pridruži še odgovornost družbe za kaznivo dejanje, če je to dejanje pogojeno ali omogočeno s takim ravnanjem oziroma če je to dejanje posledica takega ravnanja, saj so trije od štirih zakonskih temeljev odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje vezani na storitvena (komisivna) ali opustitvena (omisivna) ravnanja vodstvenih in nadzornih organov gospodarske družbe.« (Selinšek, 2007, str. 608). 3.2 Prokura »ZGD-1 za vse gospodarske družbe omogoča tudi imenovanje prokurista. Prokura kot posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Glede na široko pooblastilo, ki ga prokuristu daje zakon in ga ni mogoče omejevati drugače kot z morebitno skupno prokuro, je tudi prokuriste gospodarske družbe mogoče označiti kot vodstvene organe, katerih ravnanje lahko ima za posledico odgovornost gospodarske 8.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. družbe za kaznivo dejanje, vendar je treba pri tem temeljito pretehtati njihov dejanski položaj v gospodarski družbi.« (Selinšek, 2007, str. 610). 3.3 Osebne družbe Ko smo postavljeni pred dejstvo, da moramo prepoznati vodstvene in nadzorne organe posamezne gospodarske družbe se poslužujemo pravnih norm določenih v ZGD-1 ali proučimo družbeno pogodbo oziroma statut gospodarske družbe. Pooblastilo poslovodnih organov gospodarske družbe izhaja iz ZGD-1 ali aktov družbe.. 3.3.1. Družba z neomejeno odgovornostjo V družbi z neomejeno odgovornostjo so poslovodje družbeniki in med njimi velja načelo skupnega vodenja poslov in načelo medsebojnega nadzora.. 3.3.2. Komanditna družba V komanditni družbi je vodenje poslov prepuščeno komplementarjem, komanditisti pa imajo (omejeno) nadzorno funkcijo.. 3.3.3. Delniška družba V delniški družbi ima status poslovodstva uprava ali upravni odbor, medtem ko nadzorno funkcijo vrši nadzorni svet. Družba ima lahko dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. Delniška družba ima lahko enega ali več članov (direktorji), ki jih vključno s predsednikom uprave imenuje nadzorni svet. Uprava je vodstveni organ družbe, ki zastopa in predstavlja družbo in vodi posle samostojno ter na lastno odgovornost. Če ima uprava več članov sprejemajo odločitve soglasno, razen če statut določa drugače. Nadzorni svet se pojavlja pri družbah z dvotirnim upravljanjem, ter ima funkcijo nadzora nad vodenjem poslov družbe. Pri tem lahko zahteva od uprave. vse. informacije, ki se nanašajo na izvajanje nadzora. Ko pa govorimo o delniških družbah z enotirnim upravljanjem sta funkciji vodenja in nadzora združeni v rokah upravnega odbora. Upravni odbor lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev, na katere lahko. 9.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. prenese naloge vodenja tekočih poslov. Pri tem morajo izvršni direktorji upoštevati navodila in omejitve, ki jih postavlja skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvršnih direktorjev. Pri ugotavljanju odgovornosti po ZOPOKD ima izvršni direktor delniške družbe zagotovo status vodstvenega organa.. 3.4 Kapitalske družbe 3.4.1. Družba z omejeno odgovornostjo V praksi se nam najpogosteje pojavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo lahko enega ali več poslovodij. Nosilec upravljavskih upravičenj je skupščina družbenikov oz. družbeniki individualno. Družbo na lastno odgovornost vodi poslovodja, medtem ko funkcijo nadzora opravlja nadzorni svet ali skupščina družbenikov.. 3.5 Druge statusne oblike pravnih oseb 3.5.1. Zavodi Zavod je pravna oseba podrobneje določena v Zakonu o zavodih 7 (v nadaljevanju Zzav). Lahko je subjekt zasebnega ali javnega prava in ustanovitelji za obveznosti zavoda praviloma ne odgovarjajo. Pravno subjektiviteto zavod pridobi z vpisom v sodni register. Zavod se lahko ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zzav določa, da mora imeti zavod svet zavoda in direktorja, lahko pa ima tudi strokovnega vodjo. Svet zavoda je kolegijski organ upravljanja, ki ga predstavljajo predstavniku ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. Svet zavoda tudi sprejme statut in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje. Poslovodno funkcijo v zavodu opravlja direktor, ki je odgovoren za zakonitost dela zavoda.. 7. Direktor lahko vodi in odgovarja tudi za strokovno delo. Zakon o zavodih (Zzav), Uradni list RS, št. 12/1991, 8/1996, 36/2000 in 127/2006. 10.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. zavoda, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni. Če sta funkciji ločeni slednjo opravlja strokovni vodja, ki vodi strokovno delo zavoda. Prav tako lahko ima zavod strokovni svet, ki obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih, določa strokovne podlage za programe dela in razvoj zavoda, daje direktorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ipd. Pravice strokovnega vodje se določijo s statutom ali pravili zavoda oz. z aktom o ustanovitvi. Odgovor na vprašanje o statusu strokovnega vodje in strokovnega sveta v luči ZOPOKD bo lahko dal le vpogled v navedene akte.. 3.5.2. Ustanove Ustanova je pravna oseba določena v Zakonu o ustanovah 8 (v nadaljevanju ZU), ki določa da je ustanova pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi pravno subjektiviteto, ko organ, pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Javna evidenca ustanov se vodi pri Ministrstvu za notranje zadeve. Ustanova je premoženje vezano na namen, ki mora biti splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Ustanovo upravlja uprava, ki jo sestavljajo najmanj trije člani. Uprava ima predsednika, ki predstavlja in zastopa ustanovo, izvolijo pa ga člani uprave iz svojih vrst. Predsednik in člani uprave ustanove so vodstveni organi, vendar pa lahko ima ustanova v skladu z aktom o ustanovitvi tudi druge organe, kar pomeni, da bo krog subjektov, ki sodijo v sklop vodstvenih in nadzornih organov, skladno z ZOPOKD lahko tudi širši od tega, ki ga določa ZU.. 3.5.3. Društva Društvo je pravna oseba zasebnega prava podrobneje določena v Zakonu o društvih 9 (v nadaljevanju Zdru-1), ki ga ustanovitelji ustanovijo z namenom uresničevanja skupnih interesov. Društvo je samostojno in nepridobitno ter si cilje, namen in način delovanja določi samo. Pravno subjektiviteto pridobi z vpisom v sodni register društev. Kot obvezna organa društva zakon določa zbor članov in zastopnika društva, pri čemer oba odgovarjata za zakonito poslovanje društva. 8 9. Zbor članov so vsi člani društva, ki. Zakon o ustanovah (ZU-UPB1), Uradni list RS, št. 70/2005. Zakon o društvih (ZDru), Uradni list RS, št. 61/2006, 58/2009.. 11.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. sprejmejo temelji akt, njegove spremembe in najpomembnejše odločitve v društvu. Zastopnik društva je nedvomno vodstveni organ, medtem ko je zbor članov vodstveni in nadzorni organ. Odgovorne osebe društva, ki jih zakon ne definira, odgovarjajo za obveznosti društva solidarno in z vsem svojim premoženjem. Kot odgovorne osebe društva je mogoče opredeliti osebe, ki so pooblaščene za opravljanje poslov pri društvu, kar pomeni da sprejemajo odločitve v imenu društva in s tem izpolnjujejo merila za vodstvene organe. Ker zakon omogoča na podlagi temeljnega akta društva, formiranje tudi drugih organov je v luči ZOPOKD krog vodstvenih organov še širši.. 3.5.4. Javni skladi Javni sklad je pravna oseba javnega prava določena v Zakonu o javnih skladih 10 (v nadaljevanju ZJS), ki ga ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost za zagotavljanje javnega interesa. Javni sklad je lahko ustanovljen kot javni finančni sklad, javni nepremičninski sklad ali kot javna ustanova. Organa javnega sklada sta nadzorni svet in uprava. Nadzorni svet sestavljata predsednik in največ šest članov, medtem ko je uprava sestavljena iz največ treh članov, ki jih razrešuje in imenuje ustanovitelj sklada. Če je ustanovitelj država, je predstojnik nadzornega sveta pristojni minister, če pa je ustanovitelj lokalna skupnost pa je predstojnik nadzornega sveta župan. Člani uprave zastopajo in predstavljajo javni sklad ter organizirajo in vodijo delo in poslovanje javnega sklada. Ko govorimo o javnih skladih pa ne moremo mimo Investicijskega sklada, ki je posebnost. Njegov edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje ter sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. Na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje 11 (ZISDU-1) se lahko investicijski sklad oblikuje kot vzajemni sklad oz. ustanovi kot investicijska družba. Slednji pa ni pravna oseba temveč je pravna oseba družba za upravljanje, ki je lahko delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. Pri ugotavljanju odgovornosti po ZOPOKD moramo biti pozorni, da Investicijska družba ni pravna oseba.. 10 11. Zakon o javnih skladih (ZJS), Uradni list RS, št. 22/2000 in 77/2008. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1-UPB1), Uradni list RS, št. 26/2005, 92/2007 in 65/2008. 12.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 3.5.5. Zadruge Zadruga je pravna oseba določena z Zakonom o zadrugah 12 ( v nadaljevanju ZZad). Pravno subjektiviteto pridobi zadruga z vpisom v sodni register in med svoje obvezne organe šteje občni zbor, predsednika zadruge in nadzorni odbor. Članstvo v zadrugi temelji na prostovoljnem pristopu in svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov. Upravni odbor oz. predsednik zadruge (če zadruga nima upravnega odbora) je zadolžen za uresničevanje sklepov občnega zbora, skrbi pa tudi za smotrno poslovanje in organizacijo dejavnosti zadruge in postavlja delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Naloge upravnega odbora se lahko pisno prenesejo na posamezne odbornike, direktorja, delavce zadruge ali druge osebe. V kolikor ni formiranega upravnega odbora lahko predsednik zadruge določene svoje naloge prenese na direktorja, delavce zadruge. ali druge osebe. Direktor zastopa zadrugo v skladu s. pooblastili, ki jih določajo zadružna pravila ali jih je prenesel na direktorja predsednik zadruge. Pri ugotavljanju odgovornosti po ZOPOKD moramo biti pozorni na dejstvo, da je občni zbor vodstveni in nadzorni organ zadruge, medtem ko so upravni odbor oziroma predsednik zadruge in direktor vodstveni organi, nadzorni odbor pa je nadzorni organ.. 3.6 Ugotavljanje odgovornosti Pomembno je, da se za vsak posamezen primer, kjer se ugotavlja odgovornost pravnih oseb za kaznivo dejanje, najprej prouči organizacijsko strukturo pravne osebe, zoper katero obstaja sum, da je bila preko svojih organov udeležena pri izvršitvi kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno upoštevati teorijo in zakonsko ureditev tipa pravne osebe, kot tudi temeljne pravne akte konkretne pravne osebe s katero imamo opravka. »Pri ugotavljanju odgovornosti vzemimo za primer delavca v finančnem knjigovodstvu, ki v poslovne knjige naklepno vnaša laže podatke, zaradi česar izkaz poslovnega izida družbe kaže precej ugodnejše finančno stanje od realnega. Njemu nadrejeni prvi računovodja ne preverja njegovega dela, čeprav bi ga moral, in hkrati glavnemu računovodji posreduje lažno informacijo, da so knjige pravilno vodene in da jih je 12. Zakon o zadrugah (ZZad-UPB2), Uradni list RS, št. 97/2009.. 13.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. pregledal, kar ta poseduje direktorju sektorja finance in računovodstvu. Direktor financ in računovodstva zagotovi predsedniku uprave, da so poslovne knjige vodene korektno. Nepravilnosti v poslovnih knjigah pa odkrije notranja revizija. Postavlja se vprašanje, ali je za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ poleg delavca v finančnem knjigovodstvu odgovorna tudi gospodarska družba. Ob domnevi, da je bilo dejanje storjeno v njeno korist, je treba ugotoviti še, ali so v tem primeru vodstveni organi družbe opustili dolžno nadzorstvo na zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.« (Selinšek, 2006, str.134) »Delavec v finančnem knjigovodstvu, ki je neposredno izvršil kaznivo dejanje, ima glede na organizacijsko shemo gospodarske družbe štiri nadrejene, ki so iz njegovega zornega kota nedvomno vodstveni organi. Neposreden nadzor nad njegovim delom mora izvajati prvi računovodja, ki mu je nadrejen glavni računovodja. Prvi računovodja je opustil dolžno nadzorstvo nad delavcem in hkrati spravil v zmoto nadrejenega delavca, da je svojo dolžnost izpolnil. V enako zmoto sta bili spravljeni tudi preostali »instanci« - direktor sektorja finance in računovodstvo ter predsednik uprave. Končno vprašanje je torej, ali je prvi računovodja v tem primeru vodstveni organ gospodarske družbe. Odgovor je negativen. Kot vodstvene in nadzorne organe je treba upoštevati tiste kolektivne in individualne organe pravne osebe, ki dejansko usmerjajo njeno delovanje k uresničevanju njenih posebnih interesov. Prvi računovodja je odgovoren za tehnično in vsebinsko pravilnost podatkov v poslovnih knjigah, nima pa možnosti sprejemanja odločitev, bistvenih za dnevno in strateško poslovanje gospodarske družbe. Kot vodstvena organa bi od vseh omenjenih oseb v tem primeru prišla v poštev le predsednik uprave in direktor sektorja finance in računovodstvo, ki pa sta bil v dobri veri, da so poslovne knjige vodene korektno. V tem primeru torej pri vodstvenih organih gospodarske družbe obstaja realna odsotnost zavesti o dejanju, zato bo odgovornost pravne osebe izključena zaradi pomanjkanja subjektivnega razloga za odgovornost (če se seveda glede na okoliščine primera ne pokaže kak drug pravni temelj odgovornosti).« (Selinšek, 2006, str.135). 14.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 4 KAZNIVA RAVNANJA Človekovo in družbeno življenje sestavlja neskončno število posameznih ravnanj, vedenj, delovanj in dejanj. S temi ravnanji zadovoljujemo svoje potrebe in opravljamo svoje dolžnosti. Svojih potreb pa ne izpolnjujemo in tudi svojih dolžnosti ne opravljamo, kakor se komu zdi primerno, prijetno, lažje itd., temveč nas pri tem vežejo določena pravila. Ta pravila nastajajo v vsakdanjem življenju, zaradi sožitja z drugimi ljudmi, zlasti pa zato, ker je proces družbenega življenja predvsem produkcija in reprodukcija stvarnega življenja. V tem procesu stopamo ljudje v medsebojne odnose, kar samo po sebi zahteva, da dvoje ali več ljudi svoje odnose podredi določenim pravilom. Ta pravila, ki so zapovedi in prepovedi, so lahko običajna, moralna, socialna ali pa pravna pravila oziroma norme. Velik del pravil za vedenje, kamor sodijo tudi prepovedi in zapovedi predpisujejo država in njeni organi s pravnimi predpisi oziroma pravnimi normami. Pravne norme so deloma prevzete iz družbenih in moralnih norm, običajev in konvencij, poslovnih običajev in iz podobnih področij. Deloma pa so to zapovedi in prepovedi, ki jih predpisuje država kot nosilka oblasti, zaradi uresničevanja svoje politike oz. za dosego družbenih ciljev ali ciljev, ki izvirajo iz določene ideologije. Takšna pravila so lahko v skladu s splošnimi veljavnimi moralnimi pojmovanji večine ljudi, lahko pa tudi ne in jih država/oblast ljudem vsiljuje, bodisi zaradi neposrednih interesov in potreb njene politike bodisi zaradi njenih dolgoročnejših ciljev. Očitno je, da niso vsa ravnanja, ki so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom ali s skupinskimi sistemi vrednot in norm, hkrati tudi kazniva. Kazniva ravnanja so samo tista, ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi državni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih. Kaznivo dejanje je torej človekovo protipravno ravnanje, ki ga je zakonodajalec ocenil kot nevarno za najpomembnejše človekove in družbene pravne dobrine. Zakon določa njegove zakonske znake in zanj predpisuje kazen. Kaznivo dejanje mora imeti štiri sestavine, ki obvezujejo zakonodajalca. Temeljni elementi kaznivega dejanja so človekovo voljno ravnanje, določenost v zakonu, protipravnost in storilčeva kazenska odgovornost.. 15.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 4.1 Teorije o deliktni odgovornosti pravnih oseb V Rimski državi je veljal rek Societas delinquere non potest, kar pomeni, da družba oz. pravna oseba za storjene delikte ne odgovarja. Z razvojem pravne znanosti in družbe nasploh, sta se konec 19. stoletja na področju deliktne odgovornosti pravnih oseb razvili dve teoriji. »Prvo teorijo je postavil Savigny, ki izhaja iz izhodišča, da pravna oseba pomeni fikcijo oziroma pravno konstrukcijo. Po njegovem mnenju so edina realnost fizične osebe, ki stojijo za takšno pravo fikcijo. Zato pravna oseba, ki je le fikcija, ne more z nekim svojim dejanjem uresničiti elementov katerega koli kaznivega dejanja in ne se zato po mnenju Savignya ne more šteti za storilca kaznivega dejanja v kazenskopravnem pomenu. To so lahko samo organi pravne osebe ali njihovi predstavniki, ker ti edini lahko izvrše izvršitvena dejanja, s katerimi se uresniči kaznivo dejanje.« (Deisinger, 2007, str.40) »Druga teorija temelji na tako imenovani Gierkejevi organski teoriji. Po mnenju Gierkeja pravne osebe niso samo pravne fikcije, temveč realne osebe, ki zato tudi realno delujejo v vsakdanjem življenju, imajo in uresničujejo določene funkcije, zato lahko tudi store določene delikte. Če pravne osebe lahko sklepajo pogodbe, lahko tudi sklepajo goljufive oderuške pogodbe ali ne izpolnjujejo pogodb. Glede na to, da so pravne osebe lahko subjekti v civilnem pravu, ni nikakršnega opravičenega razloga, da to ne bi mogle biti tudi v kazenskem pravu. Kljub časovni odmaknjenosti je Gierkejeva organska teorija tako izčiščena in jasna, da njeno teoretično izhodišče velja še danes ter se opredeljevanje do te teorije ni v ničemer spremenilo.« (Deisinger, 2007, str.40) Iz teh dveh teoretičnih pogledov na deliktno odgovornost pravne osebe je prevladala tako imenovana organska teorija nad teorijo fikcije pravne osebe, tako da je aktivnost organa ali predstavnika hkrati tudi aktivnost pravne osebe. Iz tega sledi, da je pravna oseba lahko tudi kazensko odgovorna. V Slovenskem pravnem redu je najti izhodišče za krivdo pravne osebe v prvem odstavku 42. člena KZ-1. Iz te določbe izhaja, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v. 16.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Pri tem kazenska odgovornost pravnih oseb ne izključuje odgovornosti fizičnih oseb kot storilcev, napeljevalcev ali pomagačev, pri istem kaznivem dejanju.. 4.2 Razlogi za sprejem ZOPOKD Odbor ministrov Sveta Evrope je leta 1998 sprejel priporočilo 13 , v katerem priporoča državam članicam in kandidatkam, kar je Slovenija takrat bila, ureditev področja odgovornosti pravnih oseb za storjena kazniva dejanja. Na isto temo so bili v okviru Sveta Evrope sprejeti številni dokumenti, ki so posredno zadevali omenjeno področje. Med njimi velja omeniti Konvencijo o Sveta Evrope o zaščiti naravnega okolja iz leta 1996, Priporočilo odbora ministrov Sveta Evrope št. (96)/8 in Program akcije proti korupciji iz leta 1996. Na sprejem zakona je vplivalo predvsem dejstvo, da se je v praksi pojavljalo vedno več kaznivih dejanj, katerih storilci niso bile fizične osebe, temveč pravne osebe. Slovenija je pri tem imela prednost, ker ni bila obremenjena z obstoječo zakonodajo in je imela tako možnost, da uvede sodoben sistem kaznovalnega prava s ciljem, da se zaostri odgovornost pravnih oseb.. 13. 17. Priporočilo št. R (88) 18 z naslovom »Liability of Enterprises having legal personality for offences commited in teh exercises of their activities«..

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 5 VSEBINA ZOPOKD Na ZOPOKD je potrebno gledati kot na poseben kazenski zakon, ki ima tudi sam svoj splošni del. V odnosu, do Kazenskega zakonika gre za dopolnilni kazenski zakon, saj samo konkretizira določbe KZ-1 glede odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Določbe v 42. členu KZ-1 so bile upoštevane tako, da je ureditev posameznih vprašanj združena v enem samem zakon, ki ima poleg materialnega tudi procesni del. Zakon zajema 44. členov, ki so sistematično razvrščeni v pet poglavij in si sledijo v naslednjem zaporedju: I.. poglavje nosi naslov »Temeljne določbe« in vsebuje prve tri člene;. II.. poglavje nosi naslov »Splošni del«, obsega pa člene od 4 do 23;. III.. poglavje z naslovom »Posebni del« vsebuje člene od 24 do 26;. IV.. poglavje z naslovom »Postopek«, ureja sam postopek ugotavljanja odgovornosti pravnih oseb, v členih od 27 do 42;. V.. poglavje z naslovom »Prehodni in končni določbi«, ki vsebuje zadnja dva člena zakona.. Celoten zakon lahko v grobem razdelimo na dva dela: materialni in procesni del. Materialni del obsega poglavja od I. do III., procesni del pa urejajo določbe v IV. poglavju.. 5.1 Temeljne določbe Materialni del se začne s prvim poglavjem, ki obsega temeljne določbe. V okviru le-teh ni zaslediti splošnih opredelitev o uvedeni odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ampak vsebujejo le temeljne normativne značilnosti zakona. Razlog, da je temu tako, se nahaja v dejstvu, da je bilo o tem odločeno že s sprejetjem KZ v letu 1995, kar se je kasneje preneslo v KZ-1. Za ZOPOKD je pomemben 42. člen KZ-1, ki določa:. 18.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. (1) Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. (2) Kazenska odgovornost pravnih oseb ne izključuje odgovornosti fizičnih oseb kot storilcev, napeljevalcev ali pomagačev pri istem kaznivem dejanju. (3) Zakon, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.. Citirani člen je temelj, ki napotuje na uporabo specialnega zakona (ZOPOKD), medtem ko iz prvega člena ZOPOKD, izhaja akcesorna odgovornost pravne osebe. To pomeni, da je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje poleg storilca. Ob tem pa velja poudariti, da akcesornost ni nekaj splošnega, temveč je potrebno z zakonom izrecno določiti, za katera kazniva dejanja velja ta oblika odgovornosti. V okviru temeljnih določb ne moremo mimo 3. člena, ki določa krajevno veljavnost zakona. Tako prvi odstavek določa, da so domače in tuje pravne osebe odgovorne za kazniva dejanja, storjena na ozemlju R.Slovenije. S temi določbami je uveljavljeno teritorialno načelo, kot ga določa kazenski zakonik v prvem odstavku 10. člena KZ. Drugi odstavek 3. člena določa, da sta domača in tuja pravna oseba odgovorni tudi za kaznivo dejanje, storjeno v tujini, če ima pravna oseba na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež ali pa na njem opravlja svojo dejavnost, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno proti Republiki Sloveniji, njenemu državljanu ali domači pravni osebi. V tem primeru se krajevna veljavnost ravna po pasivnem personalnem načelu, s sočasnim upoštevanjem omejitev iz aktivnega personalnega načela, saj so lahko poleg domačih pravnih oseb, za kaznivo dejanje storjeno v tujini, odgovorne tudi tiste pravne osebe, ki imajo na ozemlju RS svoj sedež ali pa na njem opravljajo svojo dejavnost. Dodatna omejitev pa se nanaša na določbo, da mora biti kaznivo dejanje storjeno proti RS, njenemu državljanu ali domači pravni osebi. Aktivno personalno načelo se uveljavlja v določbah 3. odstavka 3. člena, saj je domača pravna oseba odgovorna tudi za kaznivo dejanje, storjeno v tujini proti tuji državi, tujemu državljanu ali tuji pravni osebi.. 19.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. »Domača pravna oseba se s storitvijo kaznivega dejanja v tujini ne izogne domači jurisdikciji, vendar sodišče ne sme izreči hujše kazni od tiste, ki je predpisana z zakonom države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.« (Bele, 2000, str. 25). 5.2 Splošni del Določbe splošnega dela zakona se raztezajo v členih od 4. do 23. in je v njih zajeta odločilna vsebinska podlaga za uvedbo odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Sam splošni del zakona pa je razdeljen na dve podpoglavji in sicer na : 1. Pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje; 2. Kazni in druge sankcije za pravne osebe. Splošni del zakona tako ureja temelje odgovornosti pravne osebe in ne spreminja ničesar, kar bi se nanašalo na storilca, na kaznivo dejanje, na kazensko odgovornost in na kazensko sankcijo. Zakon torej ureja le tisto, kar se nanaša na odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kolikor je ta drugačna od odgovornosti storilca kaznivega dejanja.. 5.3 Pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje Temelje odgovornosti pravne osebe določa 4. člen zakona. Ta člen je pomemben, ker kaže, da pravna oseba ni odgovorna le za storilčevo dejanje, temveč ima njena odgovornost tudi svoje lastne temelje. ZOPOKD je v splošnem delu v 4. členu uredil temelje odgovornosti pravne osebe, ki sodijo med pogoje, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje. Po 4. členu ZOPOKD so za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, te odgovorne: 1. če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov; 2. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje;. 20.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 3. če pridobi protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem; 4. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. Povezava prvega odstavka 42. člena KZ-1 in 4. člena ZOPOKD pomeni, da storilec ne more v vsakem primeru samovoljno pritegniti v kaznivo dejanje tudi pravno osebo oziroma vzpostaviti njene odgovornosti. Med storilcem in pravno osebo mora obstajati določeno pooblastilo, pri čemer ni nujno, da je to pooblastilo točno povezano z mandatno pogodbo s pravno osebo. Takšna pooblastila v pravni ureditvi naše države, izhajajo lahko tudi iz zakonov ali drugih predpisov, iz odločb, ki so izdane na podlagi predpisov, poklicnih dolžnosti ali siceršnjih organizacijskih pravil, ki se uporabljajo v pravni osebi. Storilec kot fizična oseba bo lahko pooblastila v določenem primeru tudi zlorabil, jih ne bo izpolnil ali prekoračil, odgovornost pravne osebe pa bo tudi v tem primeru nastopila, če se bodo način storilčevega dejanja in še posebej posledice navzven lahko pripisale pravni osebi. Pri podrobnem pregledu 1. točke 4. člena ZOPOKD vidimo, da pravna oseba v tem primeru vpliva na storilca, da stori določeno dejanje. Protipraven sklep namreč pomeni obveznost za več oseb, kako naj ravnajo pri posameznem vprašanju, medtem ko se nalog nanaša na eno samo, individualno določeno osebo. Odobritev pomeni soglasje vodstvenih ali nadzornih organov, da dejanje, ki ga je začel posameznik, razglasi hkrati za svojo odločitev. V 2. točki istega člena je predvideno ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov, ki vplivajo na storilca ali mu omogočijo storitev kaznivega dejanja. Na prvi pogled bi lahko dejali, da gre za podobnost z institutom napeljevanja ali pomoči iz splošnega dela Kazenskega zakonika. Vendar je podobnost zgolj navidezna, saj pri odgovornosti pravnih oseb ni potrebno upoštevati okoliščin, ki razmejujejo uspelo od neuspelega napeljevanja, napeljevanje od psihične pomoči oziroma samo pomoč od sostorilstva. Prav tako ni mogoče obravnavati tako imenovane enotnosti naklepa udeleženca in storilca.. 21.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. Določba 3. člena je specifična. Pridobivanje protipravne premoženjske koristi iz kaznivega dejanja ali predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem, pomeni v kazenskopravnem pogledu, da se to povezuje z izvršitvenimi oblikami premoženjskih in gospodarskih kaznivih dejanj. »Čeprav nekateri pravni sistemi štejejo za udeleženca kaznivega dejanja tudi tistega, ki pomaga storilcu pri uresničevanju materialne posledice, naš KZ-1 takšne ureditve ne pozna, le v nekaterih primerih je pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja opredeljena kot samostojno kaznivo dejanje. Slednje je seveda omejeno pri storilcu, ki pomaga pred povzročitvijo prepovedane posledice in po njej, kar pomeni le navidezni stek udeležbe. Ta oblika odgovornosti ne more izhajati le iz jezikovne razlage, pravna oseba mora ob pridobitvi premoženjske koristi ravnati protipravno. Pridobitev takšnih koristi ali predmetov v dobri veri ne bo mogla vzpostaviti odgovornosti pravne osebe. Prispevek pravne osebe se v tem primeru konča šele z materialno posledico, začeti pa se mora vsaj v času nastajanja prepovedane posledice, to pa pomeni še pred dokončanjem kaznivega dejanja s strani fizične osebe. Pri tej obliki tudi ni navedeno, da bi morali sodelovati vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe. Če bi ti sodelovali, bi bila očitno podana oblika iz 1. do 3. točke 4. člena ZOPOKD. To je potrjeno tudi z določbo drugega odstavka 9. člena zakona, po kateri se sme pravni osebi odpustiti kazen samo, če vodstveni ali nadzorni organ po storitvi kaznivega dejanja prostovoljno in takoj zahteva vrnitev premoženjske koristi ali odpravo povzročene škodljive posledice. »(Deisinger, 2007, str. 53-54) »Točka 4. se nanaša na opustitev dolžnega nadzorstva vodstvenih ali nadzornih organov nad zakonitostjo dela njim podrejenih delavcev. Ta opustitev, je zgolj na videz enaka, z določbami o naklepu ali malomarnosti iz 25. in 26. člena KZ-1. Dolžno nadzorstvo, se nanaša na spoštovanje zakonov in podzakonskih aktov, ki ga pravna oseba opravlja po predpisih prek svojih organov. »Tega nadzorstva torej ni mogoče enačiti z lastno kontrolo pravne osebe, ali se delo opravlja v njeno korist ali ne. Zakonsko predvideno nadzorstvo pomeni tudi možnost ukrepanja, zato prispevek pravne osebe uresničujejo ne samo nadzorstveni, temveč tudi vodstveni organi. Odgovornost vodstvenih organov glede odgovornosti pravne osebe je lahko podana predvsem takrat, ko nadzornih organov ni ali so neustrezno zasedeni oziroma je nadzorstvo omejeno. Kot podrejeni delavci pridejo v poštev vsi, ki jih kakršnakoli pravna podlaga pooblašča za delo v 22.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. okviru dejavnosti pravne osebe, torej poleg rednega delovnega razmerja, pogodb o delu, opravljanja prakse in podobno.« (Deisinger, 2007, str. 53-54). Pravna oseba je povezana s kaznivim dejanjem na dva načina: 1. formalno (da je kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist); 2. materialno (da je pogoje za storilčevo protipravno dejanje povzročila pravna oseba).. 5.4 Kazni in druge sankcije za pravne osebe ZOPOKD določa za pravne osebe naslednje kazni: 1. denarno kazen, 2. odvzem premoženja, 3. prenehanje pravne osebe, 4. prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja (stranska kazen), 5. prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti (stranska kazen). Pri pravnih osebah kaj drugega kot premoženjska kazen ne pride v poštev. Denarna kazen je predvidena tudi za fizično osebo, kazen odvzema premoženja in prenehanje pravne osebe pa sta predvideni le za pravne osebe. Zakon določa denarno kazen v razponu od 10.000 do 1.000.000 evrov. Če je bila s kaznivim dejanjem pravne osebe povzročena premoženjska škoda drugemu ali je pravna oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, je lahko kazen višja, in sicer lahko znaša dvestokratni znesek takšne škode ali koristi. Zakon v 14. členu določa, da se lahko pravni osebi odvzame polovico ali več premoženja, ali celotno premoženje. Tako kazen se lahko izreče samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen 5 let zapora ali hujša kazen. Kot zadnja, je v 15. členu zakona, predpisana kazen prenehanja pravne osebe. Omenjena kazen se lahko izreče, če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj. V primeru, da sodišče izreče navedeno kazen, predlaga tudi začetek likvidacijskega postopka. Pri odmeri kazni pravni osebi, upošteva 23.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. sodišče tudi gospodarsko moč pravne osebe, ki se ocenjuje po kriterijih premoženja, dobička, plačevitosti, izgub.... Poleg navedenih kazni zakon dopušča sodišču, da. namesto denarne kazni izreče pogojno obsodbo (17. člen). Prav tako so predvideni varnostni ukrepi odvzema premoženja, objava sodbe in prepovedi določene gospodarske dejavnosti pravni osebi. Kot razlog za milejše kaznovanje zakon navaja razlog, če vodstveni ali nadzorni organ, po storitvi kaznivega dejanja, prostovoljno naznani storilca. Če pa vodstveni ali nadzorni organ, po storitvi kaznivega dejanja, prostovoljno in takoj odredi vrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi, ali odpravi povzročene škodljive posledice, ali sporoči podatke o temeljih odgovornosti za druge pravne osebe, se ji sme kazen celo odpustiti.. 5.5 Posebni del Zakon v svojem posebnem delu določa kazniva dejanja pravnih oseb in kazni zanje. Pravna oseba je na podlagi 24. in 25. člena odgovorna za kazniva dejanja iz posebnega dela kazenskega zakonika in za druga kazniva dejanja, če ZOPOKD tako določa. V 25. členu so taksativno našteta kazniva dejanja, ki so vsebovana v posebnem delu KZ-1 in za katera lahko odgovarjajo pravne osebe. S tem je zadoščeno načelu zakonitosti in določenosti kaznivih dejanj v zakonu. Ta kazniva dejanja so: Štirinajsto poglavje – Kazniva dejanja zoper človečnost 108. člen - terorizem 109. člen - financiranje terorizma 110. člen - ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj 111. člen - novačenje in usposabljanje za terorizem 112. člen - spravljanje v suženjsko razmerje 113. člen - trgovina z ljudmi 114. člen - prepovedana tvorba živih bitij Petnajsto poglavje – Kazniva dejanja zoper življenje in telo 121. člen - nedovoljen poseg v nosečnost Šestnajsto poglavje – Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine 131. člen - kršitev enakopravnosti 24.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 137. člen - neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje 138. člen - neupravičeno slikovno snemanje 139. člen - kršitev tajnosti občil 140. člen - nedovoljena objava zasebnih pisanj 141. člen - kršitev nedotakljivosti stanovanja 142. člen - neupravičena izdaja poklicne skrivnosti 143. člen - zloraba osebnih podatkov 144. člen - kršitev pravice do pravnega sredstva in peticije 146. člen - preprečitev tiskanja in oddajanja 147. člen - kršitev moralnih avtorskih pravic 148. člen - kršitev materialnih avtorskih pravic 149. člen - kršitev avtorski sorodnih pravic Osemnajsto poglavje – Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime 166. člen - javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime Devetnajsto poglavje – Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost 175. člen - zloraba prostitucije 176. člen - prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva Dvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje 177. člen - prenašanje nalezljivih bolezni 178. člen - opustitev zdravstvene pomoči 179. člen - malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti 180. člen - mazaštvo 181. člen - nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma 182. člen - malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti 183. člen - proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje 184. člen - proizvodnja in promet zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov 185. člen - nevestno pregledovanje mesa za prehrano 186. člen - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 25.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 187. člen - omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu Dvaindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost 196. člen - kršitev temeljnih pravic delavcev 197. člen - šikaniranje na delovnem mestu 198. člen - kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti 199. člen - zaposlovanje na črno 200. člen - kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic 201. člen - ogrožanje varnosti pri delu 202. člen - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja Triindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper premoženje 204. člen - tatvina 205. člen - velika tatvina 206. člen - rop 207. člen - roparska tatvina 208. člen - zatajitev 209. člen - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja 210. člen - odvzem motornega vozila 211. člen - goljufija 212. člen - organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo 213. člen - izsiljevanje 214. člen - oderuštvo 215. člen - izneverjenje 216. člen - zloraba izvršbe 217. člen - prikrivanje 218. člen - nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote 219. člen - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote 220. člen - poškodovanje tuje stvari 221. člen - napad na informacijski sistem 222. člen - požig 223. člen - oškodovanje tujih pravic 26.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. Štiriindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper gospodarstvo 225. člen - zloraba monopolnega položaja 226. člen - lažni stečaj 227. člen - oškodovanje upnikov 228. člen - poslovna goljufija 229. člen - goljufija na škodo Evropskih skupnosti 230. člen - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti 231. člen - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji 232. člen - preslepitev kupcev 233. člen - neupravičena uporaba tuje oznake ali modela 234. člen - neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije 235. člen - ponareditev ali uničenje poslovnih listin 236. člen - izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti 237. člen - vdor v poslovni informacijski sistem 238. člen - zloraba notranje informacije 239. člen - zloraba trga finančnih instrumentov 240. člen - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 241. člen - nedovoljeno sprejemanje daril 242. člen - nedovoljeno dajanje daril 243. člen - ponarejanje denarja 244. člen - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev 245. člen - pranje denarja 246. člen - izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice 247. člen - uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice 248. člen - izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje 249. člen - davčna zatajitev 250. člen - tihotapstvo Petindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper pravni promet 251. člen - ponarejanje listin 252. člen - posebni primeri ponarejanja listin 253. člen - overitev lažne vsebine 27.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 254. člen - nezakonito dejanje pravne pomoči 255. člen - izdaja in uporaba lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala 256. člen - ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži Šestindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila 260. člen - izdaja tajnih podatkov 262. člen - dajanje podkupnine 363. člen - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje 264. člen - dajanje daril za nezakonito posredovanje 265. člen - mučenje Osemindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper pravosodje 280. člen - opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje 281. člen - opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca 282. člen - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja 283. člen - kriva ovadba 284. člen - kriva izpovedba 285. člen - preprečitev dokazovanja 286. člen - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov 287. člen - kršitev tajnosti postopka 289. člen - preprečitev vrnitve na delo 290. člen - kršitev prepovedi opravljanja poklica 293. člen - omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost Devetindvajseto poglavje – Kazniva dejanja zoper javni red in mir 294. člen - hudodelsko združevanje 295. člen - dogovor za kaznivo dejanje 297. člen - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti 298. člen - sodelovanje v skupini ki stori kaznivo dejanje 299. člen - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi 300. člen - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti 302. člen - hujskanje k upiranju 303. člen - odstranitev ali poškodovanje uradnega pečata ali znamenja 304. člen - odvzem ali uničenje uradnega pečata ali uradnih spisov 28.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 306. člen - izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje 307. člen - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva 308. člen - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države 309. člen - zloraba znamenj za pomoč in nevarnost 310. člen - samovoljnost 311. člen - oviranje verskih obredov 312. člen - oviranje pogreba in skrunitev groba 313. člen - skrunitev trupla Trideseto poglavje – Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja 314. člen - povzročitev splošne nevarnosti 315. člen - povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti 316. člen - povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi 317. člen - ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo 318. člen - poškodovanje ali uničenje javnih naprav 319. člen - prevažanje ali prenašanje razstreliva ali nevarnih snovi v nasprotju s predpisi 320. člen - zloraba telekomunikacijskih znamenj 321. člen - neodvrnitev nevarnosti 322. člen - odklonitev sodelovanja pri odvračanju splošne nevarnosti. Enaintrideseto poglavje – Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa 325. člen - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa 326. člen - ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom 327. člen - opustitev nadzorstva v javnem prometu 329. člen - ugrabitev letala ali ladje 330. člen - napad na varnost zračnega prometa 331. člen - uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa Dvaintrideseto poglavje – Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine 332. člen - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa 333. člen - onesnaženje morja in voda z ladij 334. člen - uvoz in izvoz radioaktivnih snovi 29.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. 335. člen - protipravna pridobitev ali uporaba radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi 336. člen - onesnaženje pitne vode 337. člen - onesnaženje živil ali krme 338. člen - protipravno zavzetje nepremičnine 339. člen - uničenje nasadov s škodljivo snovjo 340. člen - uničevanje gozdov 341. člen - mučenje živali 342. člen - nezakonit lov 343. člen - nezakonit ribolov 344. člen - nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami 345. člen - prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah 346. člen - izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali 347. člen - nevestna veterinarska pomoč Triintrideseto poglavje - Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev 356. člen - diverzija 357. člen - sabotaža 358. člen - vohunstvo 359. člen - ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve Petintrideseto poglavje - Kazniva dejanja zoper mednarodno pravo 374. člen - piratstvo. 5.6 Procesni oz. postopkovni del ZOPOKD ureja tudi sam postopek, v okviru katerega poteka ugotavljanje odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Kazenski postopek je urejen z zakonom o kazenskem postopku, medtem ko so v ZOPOKD urejene tiste posebnosti postopka, ki jih zakon o kazenskem postopku ne ureja, kajti v njem ni določeno, da bi kot obdolženci v postopku, nastopale pravne osebe. Vidimo torej, da je predpisana smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku.. 30.

Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – kriminalistični vidik. ZOPOKD vsebuje, kot posebnost, določbe o: •. enotnosti postopka (če teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja zoper storilca in zoper pravno osebo, se izvede en sam postopek, kar pomeni, da se vloži ena obtožba in izda ena sodba);. •. o oportunitetnem načelu (v določenih primerih lahko državni tožilec odloči, da ne bo zahteval uvedbe postopka zoper pravno osebo);. •. o zastopniku obdolžene pravne osebe (v kazenskem postopku zastopa pravno osebo zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je upravičen obdolženec);. •. o zagovorniku (poleg zastopnika, ima lahko pravna oseba tudi svojega zagovornika);. •. o vsebini obtožbe (obtožba mora poleg sicer predpisanih sestavin vsebovati tudi firmo oziroma ime pravne osebe, s katerim le ta nastopa v pravnem prometu, njen sedež, opis kaznivega dejanja in temelj odgovornosti obdolžene pravne osebe);. •. o izdelavi sodbe in o ukrepih zavarovanja (ukrepi zavarovanja so odvisni od vrste izrečene kazni, sodišče lahko zoper obdolženo pravno osebo odredi začasno zavarovanje, lahko začasno prepove opravljanje dejavnosti ali prepove statusne spremembe, katerih posledica bi bila izbris pravne osebe iz sodnega registra).. ZGD-1 določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, za katera je sposobna družba. Tudi v ZOPOKD je zaslediti podobno določbo, ki določa, da je zastopnik pravne osebe tisti, ki jo je po zakonu, po aktu državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati. Na splošno ločimo zakonite in statutarne zastopnike, pravno osebo pa lahko zastopa tudi kolektivni organ, ki mora določiti individualnega zastopnika.. 31.