Gospodarska kriminaliteta v poslovnih bankah : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Gospodarska kriminaliteta v poslovnih bankah. Anja Uršnik Avgust, 2010. Mentor: mag. Igor Lamberger.

ZAHVALA »Nehvaležnost je leva roka sebičnosti (nemški pregovor).« Mentorju mag. Igorju Lambergerju iskrena hvala za čas, pomoč, potrpeţljivost in za uspešno vodenje pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se Slavku Cimpriču iz Zdruţenja Bank Slovenije, mag. Avgustu Kleinerju in Darku Ţagarju za pripravljenost dajanja informacij kot ustni vir pri izdelavi tega diplomskega dela. Posebej pa gre zahvala za vzpodbudo in podporo staršem, bratom in vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani in verjeli vame..

Kazalo 1. Uvod .......................................................................................................................... 1. 2. Gospodarska kriminaliteta ..................................................................................... 3 2.1. Opredelitev gospodarske kriminalitete .............................................................. 3. 2.2. Razlogi za nastanek gospodarske kriminalitete ................................................. 5. 2.3. Značilnosti gospodarske kriminalitete in njenih storilcev ................................. 7. 2.4. Delitev gospodarske kriminalitete ...................................................................... 9. 2.5. Gospodarska kazniva dejanja .......................................................................... 10. 2.6. Preiskovanje gospodarske kriminalitete, ki je v pristojnosti policije in drugih služb .................................................................................................................. 11. 2.7. Problematika preiskovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji .. 13. 2.8. Viri gospodarskega (materialnega) kazenskega prava .................................... 15. 2.8.1 Nacionalni viri .............................................................................................. 15 2.8.2 Nadnacionalni viri ........................................................................................ 15 3. Banka ...................................................................................................................... 17 3.1. Bančni sistem.................................................................................................... 18. 3.1.1 Bančni sistem pri nas.................................................................................... 18 3.2. Bančne storitve ................................................................................................. 19. 3.2.1 Opredelitev bančnih storitev ........................................................................ 19 3.2.2 Vrste bančnih storitev................................................................................... 19 3.3. Banka Slovenije ................................................................................................ 22. 3.3.1 Naloge Banke Slovenije ............................................................................... 22 4. Finančna kriminaliteta ......................................................................................... 24 4.1. Značilnosti finančne kriminalitete in njenih storilcev ...................................... 24. 4.2. Razlogi za nastanek finančne kriminalitete ...................................................... 25. 4.3. Preiskovanje finančne kriminalitete ................................................................. 26. 4.3.1 Delitev finančne preiskave ........................................................................... 27 4.3.2 Potek finančne preiskave .............................................................................. 28 4.3.3 Finančne preiskave v Republiki Sloveniji.................................................... 29 4.4 5. Kazniva dejanja ................................................................................................ 29. Gospodarska kriminaliteta v bankah .................................................................. 32 5.1. Značilnosti storilcev gospodarske kriminalitete v bankah ............................... 32.

5.2. Oblike gospodarske kriminalitete v poslovnih bankah..................................... 33. 5.2.1 Kriminaliteta na področju plačilnega prometa ............................................. 33 5.2.2 Ostali plačilni instrumenti ............................................................................ 39 5.2.3 Kriminaliteta na področju kreditnih storitev ................................................ 40 5.2.4 Kriminaliteta na področju naloţbenih storitev ............................................. 42 5.2.5 Kriminaliteta na področju ostalih storitev in dejavnosti banke .................... 44 5.3. Preiskovalci gospodarske kriminalitete, ki so v pristojnosti policije in drugih služb, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in zatiranjem finančnega kriminala ....... 45. 5.4 6. Zaključek................................................................................................................ 46 6.1. 7. Programi, strategije in načrti boja proti finančnemu kriminalu v prihodnosti 45. Potrjevanje hipotez ........................................................................................... 47. Literatura ............................................................................................................... 49.

Povzetek Kriminaliteta je pojav, ki nas spremlja vedno in povsod, ter pojav, ki ga z trdim delom samo omejimo, ne moremo ga pa dokončno ustaviti. Gospodarska kriminaliteta je ena izmed oblik kriminalitete, ki napade premoţenje in druge dobrine v lasti posameznika ali drţave. Če gospodarsko kriminaliteto delimo dalje pridemo do oblike kriminalitete, ki se dogaja v bankah in katera je glavna tema tega diplomskega dela. Kriminaliteta v bankah je pogost pojav, vendar se o tem pojavu ne govori preveč. Seveda pa je javnost do organizirane kriminalitete dokaj strpna, in zaradi tega ni ustreznega pritiska na nadzorne mehanizme. Diplomsko delo sem razdelila na več poglavij, ter ta poglavja še na več podpoglavij. Prvo poglavje zajema gospodarsko kriminaliteto na splošno (njeno opredelitev, razloge za nastanek, značilnosti gospodarske kriminalitete in njenih storilcev, kazniva dejanje gospodarske kriminalitete, itd.). V drugem je opis banke, bančnega sistema, njenih storitev ter opis Banke Slovenije, ki je pomembna saj izdaja dovoljenja za delovanje bank v Republiki Sloveniji. Kriminaliteto, ki se dogaja v bankah jo natančneje imenujemo finančna kriminaliteta, katera je opisana v naslednjem poglavju, kjer opisujem njene značilnosti in značilnosti njenih storilcev, kazniva dejanja finančne kriminalitete, razloge za nastanek finančne kriminalitete in preiskovanje le-te. Kot zadnje in najbolj pomembno poglavje je gospodarska kriminaliteta v bankah, v katerem sem opredelila glavne značilnosti storilcev, ter oblike gospodarske kriminalitete v poslovnih bankah.. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki bo vedno znova pridobival nove oblike, se prilagajal in ne bo nikoli izumrl.. Ključne besede: kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, banka, gospodarska kriminaliteta v bankah, premoţenjska korist, elektronsko bančništvo.

Economic crime in commercial banks Summary Crime is a phenomenon that accompanies us everywhere and the phenomenon which can, with hard work, only be limited, but not completely eliminated. Economic crime is one of the forms of crime which attacks the material and other goods owned by an individual or a country. If we further divide the economic crime, we get a form of crime that is common in banks and this is also the main theme of this diploma paper. Crime is very common in banks, but at the same time it is a phenomenon about which it is not discussed as much as it should be. Of course, the public is quite tolerant towards organized crime, and therefore there is no corresponding pressure on supervisors.. I divided this diploma paper into several chapters and those chapters into several subsections. The first chapter deals with economic crime in general (its definition, reasons for development, the characteristics of economic crime and its perpetrators, criminal offences, etc.). The second chapter is a description of the bank, the banking system, its services, as well as a description of the Bank of Slovenia, which is important since it grants the required permissions for the operation of banks in the Republic of Slovenia.. Crime common in banks is accurately referred to as financial crime. It is described in the next chapter, where its features and the characteristics of its perpetrators, criminal offences and the research of it are described. The last and also the most important chapter deals with economic crime in banks. In this chapter I identified the main characteristics of the perpetrators, as well as forms of economic crime in commercial banks.. Economic crime is a phenomenon that will always acquire new forms, will adjust and will never be defeated.. Keywords: crime, economic crime, financial crime, bank, economic crime in banks, pecuniary advantage, electronic banking.

1. Uvod. Kriminaliteta je neizogiben pojav, katerega beleţimo ţe skozi celoten razvoj človeštva. Gospodarska kriminaliteta predstavlja del celotne kriminalitete, ki je izredno dinamična in vedno znova spreminja oz. posodablja obliko delovanja. Zaradi tega jo je teţko odkrivati, preiskovati in dokazovati. Potrebno je poudariti, da je do te oblike kriminalitete javnost zelo strpna, kar posledično pomeni, da ni zadostnega pritiska na preiskovalne oz. nadzorne mehanizme. V svojem diplomskem delu bom predstavila gospodarsko kriminaliteto na splošno in banko, na koncu pa pojavne oblike gospodarske kriminalitete v bankah. Menim, da je potrebno, da se začne ljudi bolje informirati o gospodarski kriminaliteti na splošno in tudi kriminaliteti v bankah, saj lahko tudi sami postanejo oškodovanci.. Cilji in hipoteze. Moj cilj je da se sama podrobneje seznanim z gospodarsko kriminaliteto, bankah in samo kriminaliteto v bankah. H1: Gospodarska kriminaliteta je v Republiki Sloveniji zelo pogost in obseţen pojav, ter je zaradi tega zelo enostaven za odkrivanje, preiskovanje in omejevanje. H2: O gospodarski kriminaliteti v poslovnih bankah slišimo zelo malo, torej predpostavljam, da te vrste kriminalitete v bankah v Republiki Sloveniji skorajda ni. H3: Najbolj pogost pojav gospodarske oz. finančne kriminalitete v poslovnih bankah je na področju kreditnih storitev.. Metode dela Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila opisno (deskriptivno) metodo s študijem domače literature in s pomočjo intervjujev oz. ustnih virov. Informacije bom pridobivala tudi na podlagi trenutnih opazovanj. 1.

Moji predvideni ustni viri: Slavko Cimprič; Zdruţenje bank Slovenije Mag. Avgust Kleiner; PU Celje Darko Ţagar; PU Slovenj Gradec. 2.

2. Gospodarska kriminaliteta. 2.1. Opredelitev gospodarske kriminalitete. Začetki sodobne gospodarske kriminalitete na ozemlju Republike Slovenije segajo v čas takoj po osamosvojitvi Republike Slovenije, v začetek devetdesetih let, takrat smo prešli iz socialističnega samoupravljanja v tako imenovano trţno gospodarstvo, za katero so značilni podjetnost, gospodarnost, ustvarjalnost in motiviranost za delo1. Na razvoj gospodarske kriminalitete takrat nismo bili pripravljeni, vendar sedaj še vedno buri slovensko javnost.. Problem gospodarske kriminalitete je v tem, da lahko negativno vpliva na makroekonomsko stabilnost, zaradi katere so na eni strani oškodovani davkoplačevalci, po drugi strani pa zna rušiti druţbene norme, vse skupaj pa lahko privede do politične in nacionalne nestabilnosti, ter nenazadnje do vsesplošnega nezadovoljstva oz. nezaupanja v pravno ureditev drţave2. Pred končno opredelitvijo gospodarske kriminalitete, je potrebna razjasnitev pojma kriminaliteta. S pojmom kriminaliteta označujemo človekovo negativno ravnanje, katerega lahko pričakujemo v sodobni druţbi, kjerkoli in kadarkoli3. Kriminaliteta predstavlja v druţbi zelo resen in škodljiv pojav, saj povzroča drţavi škodo z dodatnimi stroški, vpliva na splošno počutje in varnost njenih drţavljanov, hkrati pa spodkopava legitimnost4. Razumeti moramo, da je kriminaliteta neizogiben in normalen pojav druţbenega ţivljenja in je navzvoča v vseh tipih druţbe. Izraz gospodarska kriminaliteta se uporablja ţe desetletja, vendar zanjo še vedno ni splošne definicije, ki bi zajela vse različne oblike gospodarske kriminalitete, ki ţe obstajajo, ter nove oblike, ki nastajajo hkrati z druţbenim in tehničnim razvojem.. 1. Volf, 2006 Volf po Gajšek, 2006 3 Bunderl po Pečar, 2007 4 Lamberger, 2009 2. 3.

Vendar pa je narava gospodarske kriminalitete predvsem odvisna od okolja v katerem se pojavlja. V R Sloveniji bi lahko obdobja gospodarske kriminalitete razdelili na5: Klasično gospodarsko kriminaliteto; to je kriminaliteta, ki se ţe dolgo pojavlja v kazenski zakonih (poneverbe, preslepitve, neupravičene uporabe itd.) Privatizacijsko. gospodarsko. kriminaliteto;. ta. se. povezuje. s. poosamosvojitvenem obdobjem (divja privatizacija, stečaji, denacionalizacija, prestrukturiranje gospodarstva, nepravilnosti v javnih razpisih,…) Poprivatizacijsko gospodarsko kriminaliteto; kriminaliteta, ki je značilna za razvitejša kapitalistična razmerja. Osredotočena je zlasti na borzne in druge finančne oz. kapitalske transakcije (borzno posredniški posli, sklenjeni z namenom umetnega ustvarjanja povpraševanja ali zmanjševanja ponudbe vrednostnih papirjev in s tem ustvarjanja umetne cene vrednostnega papirja).. Gospodarska kriminaliteta je tista, pri kateri je kaznivo dejanje storjeno, s strani osebe iz višjega druţbenega razreda (uţiva visok ugled v druţbi), pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo tekom opravljanja svojih dolţnosti na delovnem mestu, in s svojimi dejanji ogroţa premoţenje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, druţbene skupnosti ali drţave6.. V kazensko pravnem pomenu je gospodarska kriminaliteta tesno povezana z nezakonitim pridobivanjem dobička bodisi v korist gospodarskega subjekta (pravne osebe) ali posameznika, lahko tudi v korist obeh7. Gospodarska kriminaliteta je med vsemi vrstami oblikami kriminalitet najbolj zahtevna za odkrivanje, preiskovanje in obravnavanje, saj se neprestano širi in dobiva nove pojavne oblike kaznivih dejanj na tem področju. Pojavlja se. v organizirani ali. neorganizirani t.i. klasični obliki. Zaradi vse hitrejšega tehnološkega razvoja na področju gospodarstva in zaradi vzpostavljanja novih sistemov, je potreben neprestan razvoj kadrovskih in tehnoloških 5. Selinšek, 2006 Selinšek, 2006, str.223 - 232 7 Selinšek, 2006, str.223 - 232 6. 4.

zmogljivosti pri obravnavanju, odkrivanju in preganjanju gospodarske kriminalitete. Če le-to zaostaja, se oteţi učinkovitost uspešnega delovanja pri zatiranje gospodarske kriminalitete8. Kazniva dejanja gospodarske kriminalitete so lahko usmerjena zoper9:. gospodarski sistem kot celoto (redko v praksi), gospodarske subjekte (pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost in samostojni podjetniki), subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarskih dejavnosti ali ki so kako drugače povezani z gospodarstvom.. 2.2. Razlogi za nastanek gospodarske kriminalitete. Ţivimo v druţbi, ki strmi k čim hitrejšemu in čim večjemu dobičku, ki ima spremenjene vrednote, se pojavlja vedno večja odtujenost med ljudmi in ki ima potrošniški način ţivljenja. Če k vsemu temu dodamo se neurejeno in nepopolno zakonodajo, lahko najdemo razloge za razmah gospodarskega kriminala. Posledice, ki nastanejo pri gospodarskih kaznivih dejanj običajno niso neposredno vidne, sploh, če je oškodovanec pravna oseba javnega prava. S tem je povezana struktura storilcev, ki se odločijo za izvršitev gospodarskega kaznivega dejanja. Gre za storilce, ki so premoţnejši z visoko izobrazbo in so vešči gospodarskega poslovanja10. Marušič povzema po Howard E. Wiliamsu, da se potencialni storilci odločijo za izvršitev kaznivega dejanja iz področja gospodarske kriminalitete, če so hkrati izpolnjeni trije pogoji11:. 1.. Odkritje možnosti: potencialni storilec, odkrije moţnost prisvojitve protipravne premoţenjske koristi, v upanju, da samo on pozna to moţnost. 8. Marušič po Brinovec, 2006 Selinšek, 2006, str.223 - 232 10 Unuk, 2010 11 Marušič po Howard E Williams, 2006 9. 5.

2.. Ugodna priložnost: potencialni storilec si za dejanje izoblikuje racionalno potezo. 3.. Ustrezni trenutek: potencialni storilec izvede dejanje. Za uspešno borbenost proti gospodarski kriminaliteti je potrebno poznati razloge nastanka tega pojava. Te razloge moramo iskati v bistvu trţnega gospodarstva, katero je ustvarjanje dobička. Marušič pravi da v različnih gospodarskih razmerah nastajajo različne pojavne oblike gospodarske kriminalitete. V obdobjih gospodarskega razcveta so goljufije pogostejše pri prometu z vrednostnimi papirji, in pri investicijskih vlaganjih itd., pri gospodarskem nazadovanju pa prevladujejo goljufivi stečaji, zlorabe namenskih kreditov in podobno.. Vendar pa sama menim, da ni pomembno ali je gospodarstvu v razcvetu ali v nazadovanju vedno je osnovi oz. temeljni razlog, da se nekdo odloči za izvršitev kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete pohlep. Človekovo premoţenje je vedno bolj pomemben dejavnik tekom ţivljenja, zato so tudi ţelje po povečanju letega vedno večje. Razloge za storitev kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete delimo12:. Notranji razlogi:. Motivacijski razlogi: o. morala posameznika in njegovo nagnjenost k prevaram (osebne zamere, neuspehi, nepriljubljenost) in. o. nizka zavest odgovornih usluţbencev (organizacijski nered, neetičnost poslovodij in neučinkovitost notranjega nadzornega sistema, finančna nedisciplina, utaje davkov in carin).. Situacijski razlogi, te razloge predstavljajo priloţnosti za prevare v delovnem okolju, kjer je izvršitev mogoča (dostop do računovodskih in drugih evidenc, denarnih in blagovnih sredstev) in je riziko odkritja majhen.. 12. Marušič, 2006. 6.

Zunanje razloge pa najdemo v:. Novih moralnih vrednotah, Obseţnih finančnih transakcijah, Intenzivnih poslovnih odnosih po svetu, Omejitvah pri povezovanju med policijo in pravosodjem v mednarodnih preiskavah, Nepreglednih poslovnih dogodkih, Javnih medijih, ki tudi ustvarjajo pogoje za razširitev nepravilnih dejanj, saj vzpodbujajo pri ljudeh nove potrebe in ţelje, ki ji le-ti ne morejo v celoti uresničiti na pošten način, Slabem socialnem poloţaju ljudi in v njihovi borbi za preţivetje, Avtonomni in mnoţični obravnavi podatkov in Nestanovitnem in neučinkovitem druţbenem nadzoru in terorizmu. Pri izvrševanje kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete pa ni nujno, da je storilec posameznik, lahko je tudi celotna organizacija. Te organizacije uporabljajo organizirano gospodarsko kriminaliteto kot sredstvo za zagotovitev svojega gospodarskega poloţaja proti konkurentom13.. 2.3. Značilnosti gospodarske kriminalitete in njenih storilcev. Gospodarska kriminaliteta se od klasične kriminalitete razlikuje po splošnih značilnostih, po postopkih in metodah preiskovanja. Pri odkrivanju kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete se največkrat srečujemo s situacijo, ko posledica kaznivega dejanja kaţe na storilca kot posameznika ali na oţji krog oseb, vendar v trenutku zaznave kaznivega dejanja, še ni znano za katero vrsto kaznivega dejanja gre. Zaradi tega preiskava kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete v takšnem primeru poteka na naslednji način (prva značilnost gospodarske kriminalitete)14:. zaznava posledice kriminalnega dejanja. 13 14. Marušič, 2006 Lamberger, 2009. 7.

pregled dokumentacije gospodarskega subjekta, zbiranje obvestil in druga kriminalistična tehnična opravila nas privedejo do potencialnih storilcev oz. storilca kriminalnega dejanja glede na status storilca, njegovo ravnanje in druge okoliščine pridemo do vrste kaznivega dejanja, storitev katerega je storilec osumljen. Kot drugo značilnost gospodarske kriminalitete lahko poimenujemo tako imenovano »sivo polje« kriminalitete. Posledic kaznivega dejanja pri gospodarski kriminaliteti niso največkrat direktno vidne in zaznavne, ampak jih je mogoče odkriti le pri pregledu gospodarskih subjektov, z objavo v različnih medijih, s prijavami (največkrat) anonimnih oseb ali je odkritje naključno15.. Gospodarsko kriminaliteto delimo na individualno in organizirano. Individualni storilci gospodarske kriminalitete delujejo sami. Pojasnimo na primeru obrtnika; ta za svojo opravljeno storitev zaračuna več, kot je vrednost storitve, preseţek pa spravi v lasten ţep. Ali na primeru zdravnika ali odvetnika, ki skušata ogoljufati zavarovalnico za odškodnino z navedbo laţnih izvidov. Organizirana gospodarska kriminaliteta pa je takrat, ko neka organizacija s svojim vodstvenim kadrom in ostalimi zaposlenimi stori kaznivo dejanje v škodo tistim, ki so zunaj organizacije (dobaviteljem, kupcem, drţavi) v korist organizacije, saj temelji na dobrem poznavanju gospodarskega poslovanja, ekonomije in prava, ki je v dobri povezavi z upravnimi in drţavnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela. Primeri; izogibanje plačilu davkov, goljufije z vrednostnimi papirji, podkupovanje drţavnih usluţbencev, itd16. Ljudje sprejemamo odločitve na podlagi lastne zaznave stroškov in koristi, ki so nam v trenutku odločitve znani. Na podlagi teh informacij se odločimo za ali proti storitvi kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete, odvisno je ali bomo z dejanjem pridobili več koristi kot stroškov17. Storilci kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete so na videz ne razlikujejo od drugih oseb, vendar so to v večini primerov, ljudje z visoko stopnjo izobrazbe, 15. Lamberger, 2002 Marušič po Greenu, 2006 17 Bunderl, 2007 16. 8.

inteligentni, strokovno podkovani, pripadniki elit, z višjim druţbenim statusom in ugledom znotraj svojega poklica. Zaradi svojega dobrega ekonomskega poloţaja, poskušajo vplivati na visoke drţavne uradnike in politike, poleg tega pa jim ekonomska moč omogoča tudi vpliv na medije, ki velikokrat odločilno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja18. Za storilce gospodarske kriminalitete je značilno da svoja kazniva ravnanja izvršujejo v okviru svoje dejavnosti ali svojega rednega dela v delovnem razmerju. Pred izvedbo se temeljito pripravijo, tako da si naredijo jasen načrt izvedbe in uporabe sredstev, kako bodo določena kazniva dejanja na določenem področju izvršili oz. kako bodo dosegli ţeleni cilj. Z izbiro ustrezne priloţnosti, kaznivo ravnanje opravijo v čim večji tajnosti in brez moralnih pomislekov19. Če je za uspešno izvedbo potrebno več kot le lastno znanje, za pomoč zaprosijo strokovnjake iz drugih področij poslovanja (ekonomiste, pravnike, …)20.. 2.4. Delitev gospodarske kriminalitete. Delitev gospodarske kriminalitete je odvisna od meril in dejavnikov, ki jih upoštevamo pri delitvi na različna področja. V Republiki Sloveniji delimo gospodarsko kriminaliteto glede strokovnega področja njene obravnave21: Finančna kriminaliteta Sem spadajo vsa kriminalna dejanja, ki so bila kadarkoli in kakorkoli povezana s finančnimi institucijami in katerih predmet so bila finančna sredstva v katerikoli pojavni obliki. Kriminaliteta javnega sektorja Vanjo vključujemo vsa kriminalna dejanja, ki so se zgodila v javnem sektorju (občine, javni zavodi, drţavni skladi in druge drţavne in paradrţavne institucije). 18. Lamberger, 2002 Bunderl, 2007 20 Lamberger; posvet:problematika, 2002 21 Lamberger, 2009 19. 9.

Poslovna kriminaliteta Zajema vsa kriminalna dejanja, kjer se kot oškodovanci ali storilci pojavljajo fizične ali pravne osebe iz področja gospodarske dejavnosti. V Kazenskem zakoniku22 R Slovenije so gospodarska kazniva dejanja opredeljena v štiriindvajsetem poglavju. Lamberger je najbolj tipična gospodarska kazniva dejanja razdelil v več podskupin:. varstvo trga pred monopolom in nelojalno konkurenco varstvo kupcev, upnikov in poslovnih partnerjev pravna varnost v poslovnem prometu notranje. varstvo. gospodarskih. druţb,. finančnih. institucij. in. drugih. gospodarskih subjektov varstvo denarnega sistema zavarovanje drţavnih interesov na davčnem carinskem področju. 2.5. Gospodarska kazniva dejanja. Gospodarska kriminaliteta obsega tista kazniva dejanja, ki so storjena zoper druţbeno premoţenje in gospodarstvo. To kriminaliteto poimenujemo tudi »kriminal belih ovratnikov«.. Dejanja, ki so storjena zoper gospodarstvo in so v Republiki Sloveniji definirana kot kazniva dejanja, jih najdemo v Kazenskemu zakoniku (KZ-1) v štiriindvajsetem poglavju in sicer so kazniva dejanja od 225. člena do 250. člena. To so23: Zloraba monopolnega poloţaja (225. člen KZ-1) Laţni stečaj (226. člen KZ-1) Oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1) Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) Goljufija na škodo Evropske skupnosti (229. člen KZ-1) 22 23. Kazenski zakonik (KZ-1), 2008 Kazenski zakonik (KZ-1), 2008. 10.

Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1) Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1) Preslepitev kupcev (232. člen KZ-1) Neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1) Neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1) Ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1) Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1) Vdor v poslovni informacijski sistem (237. člen KZ-1) Zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1) Zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1) Zloraba poloţaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) Nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1) Nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1) Ponarejanje denarja (243. člen KZ-1) Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1) Pranje denarja (245. člen KZ-1) Izdaja nekritega čeka in zloraba bančne kartice (246. člen KZ-1) Uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice (247. člen KZ-1) Izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1) Davčna zatajitev (249. člen KZ-1) Tihotapstvo (250. člen KZ-1). 2.6 Preiskovanje gospodarske kriminalitete, ki je v pristojnosti policije in drugih služb Pri nas in drugod se vedno znova pojavljajo nove in zapletene oblike gospodarske in druge kriminalitete, ki jih je teţko obvladovati in odkrivati,saj se širijo predvsem na področjih, za katera je značilno, da se v poslovnem svetu šele uveljavljajo in katera kazenskopravni in varnostni sistem še ne pozna. To velja predvsem za področje trga. 11.

kapitala in z njim povezanih institucij, ter pravnih in poslovnih razmerij ter transakcij na gospodarskem trgu24. Preiskovalci gospodarske kriminalitete, ki so v pristojnosti policije in drugih sluţb: V Ministrstvu za notranje zadeve je UPRAVA KRIMINALISTIČNE POLICIJE, ki je pristojna za delo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj DRŢAVNO TOŢILSTVO RS je organ, pristojen za kazenski pregon NACIONALNI. PREISKOVALNI. URAD. (NPU). je. specializirana. kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske, organizirane in tudi klasične kriminalitete25 DAVČNA UPRAVA RS v okviru katere deluje Preiskovalno analitski oddelek na centralni ravni ter posamezni inšpektorji preiskovalci na regionalnih ravneh. URAD ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA vzpostavlja nadzor nad sumljivimi finančnimi transakcijami in ima s tem nedvomno preventivno vlogo Opravlja pa tudi predhodne analize sumljivih transakcij KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE CARINSKA UPRAVA deluje tako, da uspešno ščiti legalne gospodarske tokove ter varuje ţivljenje in zdravje s preprečevanjem nelegalnega uvoza izdelkov in snovi26 AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV je pravna oseba, ki je zadolţena za nadzor nad trgom finančnih instrumentov27 URAD ZA NADZOR PRORAČUNA je zadolţen za razvoj, usklajevanje in preverjanje finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih drţavnega proračuna in občinskih proračunov URAD RS ZA PRIREJANJE IGER NA SREČO je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki preverja in analizira podatke za sklenitev koncesijskih pogodb. 24. Bunderl, 2007 http://www.mnz.gov.si 26 http://www.carina.gov.si/ 27 http://www.a-tvp.si 25. 12.

oziroma za izdajo dovoljenj, nadzira in analizira izvajanje zakona o igrah na srečo in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi28 MEDNARODNE POVEZAVE Slovenija v okviru Evropske unije sodeluje v projektu OLAF (Office Europeen De Lutte Anti-Fraude) in AFCOS (Anti Fraud Co-ordination Service). Naloga OLAF-a je boj proti prevaram in kakršnihkoli drugim nezakonitim dejanjem zaradi zaščite finančnih interesov Evropske Unije. AFCOS je koordinacijska sluţba za boj proti prevaram29.. 2.7 Problematika preiskovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov zbiranja in proučevanja dokumentov, ter listin pri odkrivanju in dokazovanju gospodarskih kaznivih dejanj, je le-to zahtevno in zapleteno. Največje teţave pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete so se pričele po osamosvojitvi Republike Slovenije. Da bi omilili razmah gospodarske kriminalitete, je potrebno sodelovanje specialistov z različnih področji oz. strok in različnih izvedenskih institucij. Prav tako pa je pomembno, da se različni nadzorstveni organi drţave, policija, toţilstva in inšpektorati, ter ostali med seboj poveţejo in sodelujejo ter delujejo usklajeno30. Vzroki problematike preiskovanja31:. 1.. Vzrok; nesodelovanje med institucijami. Zelo velik vpliv na učinkovitost pri odkrivanju in obravnavanju gospodarskega kriminala ima sodelovanje med institucijami, vendar da tega ni je razlog predvsem na osebni ravni pristojnih akterjev. 2.. Vzrok; pomanjkanje prakse. Finančno preiskovanje gospodarskega kriminala, ki je v povezavi z zasegom in odvzemom protipravno premoţenjske koristi ni bilo nikoli prioritetna problematika. 28. http://www.unpis.gov.si/ Bunderl, 2007 30 Bohinc, 2002 31 Bunderl, 2007 29. 13.

kriminalitetne politike v Republiki Sloveniji. Tukaj najdemo vzrok za pomanjkanje prakse s področja zaznavanja, odkrivanja in obravnavanja gospodarske kriminalitete. 3.. Vzrok; menjave zaposlitve (visoka kadrovska fluktacija32). Kriminalisti, ki so imeli več letno prakso, ki so imeli dovolj izkušenj in strokovnega znanja, še posebej na področju lastninskega preoblikovanja, ki je strokovno izredno zahtevno, so se odločili, da se zaposlijo v drugih institucijah. Zaradi tega se je na področju dela gospodarske kriminalitete pokazalo pomanjkanje potrebnih izkušenj in strokovne usposobljenosti v novem kadru kriminalistične policije. Zakaj so kadri s področja odkrivanja gospodarske kriminalitete zanimivi za druge sluţbe v gospodarstvu, lahko najdemo odgovor v dejstvu, da morajo kriminalisti s področja gospodarske kriminalitete pri odkrivanju in dokazovanje gospodarskih kaznivih dejanj poleg osnovnega znanja kriminalistične stroke, potrebno obvladati še dodatna specifična znanja, kot je npr. poznavanje finančnih predpisov, statusnega prava, ekonomike poslovanje, borznega poslovanja, računalništva, davčne zakonodaje itd33. 4.. Vzrok: majhna prijavljenost kaznivega dejanja. Od organov, ki so pristojni za nadzorovanje in za prijavo kaznivega dejanja ob nedovoljeni dejavnosti, ne prihaja veliko prijav. Razlogi za to so lahko različni: prijave, ki večinoma prihajajo od občanov in oškodovancev, niso popolne in ne dovolj strokovno podprte, kar zaradi strokovne zapletenosti dokaznega postopka zmanjšuje učinkovitost nadaljnje prijave v sodobnem svetu se postopki poslovanja in poslovnega komuniciranja dnevno razvijajo in postajajo vse bolj zapleteni, zato jih je nemogoče sproti slediti in strokovno spremljati prijava in v nadaljevanju preiskava, sta povezani z zbiranjem izjav in dokumentacije od vodilnih v podjetju, s tem pa je povezan njihov ugled in ugled podjetja34.. 32. Naraščanje in upadanje količine nečesa na določenem področju Lamberger, 2009 (članek) 34 Bohinc, 2002 33. 14.

2.8. Viri gospodarskega (materialnega) kazenskega prava. 2.8.1 Nacionalni viri V Republiki Sloveniji nimamo posebnega zakona, ki bi v celoti ali delno urejal področje gospodarskega kazenskega prava, zato moramo vire tega prava iskati znotraj virov kazenskega prava35:. Ustava Republike Slovenije Je hierarhično najvišji pravni akt v drţavi, in so njene določbe vir gospodarskega kazenskega prava, ki ima temelje v 28. členu. Za gospodarsko kazensko pravo pa je pomembna določba 74. člena Ustave Republike Slovenije. Kazenski zakonik (KZ) Je temeljni pravni vir gospodarskega kazenskega prava, vendar v njem ni nobena določba v splošnem delu orientirana posebej na gospodarska kazniva dejanja, zato splošni del Kazenskega zakonika velja tudi za področje gospodarskega kazenskega prava. V posebnem delu pa je za gospodarsko kazensko pravo najpomembnejše 24. poglavje, ki nosi naslov Kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) Pravne osebe ne morejo biti odgovorne za vsa kazniva dejanja, ampak le za tista dejanja iz posebnega dela KZ, ki jih v 25. in 43. členu našteva ZOPOKD. ZOPOKD je torej formalno gledano pomemben vir gospodarskega kazenskega prava, ker ima večina gospodarskih subjektov pravno subjektiviteto.. 2.8.2 Nadnacionalni viri Skupen in mednarodni politični in gospodarski razvoj je prevedel do tega, da ne zadostuje samo ukrepanje nacionalnega zakonodajalca, ampak se ukrepi oblikujejo tudi na nadnacionalni ravni. »Globalizacija odpravlja omejitve pri trgovanju in drastično razširja dostopne trge, za internacionalizacijo pa je odločilen tehnični napredek. Zaradi pospešene mobilnosti ljudi in blaga se odpirajo nove moţnosti komunikacije, s tem pa 35. Selinšek, 2006. 15.

postajajo čedalje intenzivnejši tudi informacijski in finančni tokovi. Vse navedeno predstavlja ugodno okolje za razvoj gospodarske kriminalitete. čeprav je v boju zoper gospodarsko kriminaliteto mednarodno sodelovanje nujno«36. Če pogledamo, da ima vsaka drţava svojsten gospodarski sistem, ne moremo pričakovati enotnosti na nadnacionalni ravni v boju zoper gospodarsko kriminaliteto. Pravo Evropske unije; Med dokumenti EU, ki so pomembni tudi za področje gospodarskega kazenskega prava je treba omeniti: o. Direktiva o trgovanju na podlagi notranjih informacij in o trţnih manipulacijah. o. Konvencija proti korupciji uradnikov Evropske skupnosti ter uradnikov drţav članic EU. o. Konvencija o zaščiti finančnih interesov EU. Mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo o. Konvencija o pranju, odkrivanjem, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. o. Priporočilo Sveta Evrope št. 18 o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvrševanju gospodarske dejavnosti iz leta 1988 (to je v Republiki Sloveniji udejanjeno z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). o. Konvencija o boju zoper podkupovanje tujih javnih usluţbencev v mednarodnem poslovanju. o. Kazenskopravna konvencija o korupciji (RS ratificirala l. 2000). Mednarodni akti so usmerjeni predvsem na aktualno problematiko v gospodarstvu, zato je njihov namen poenotiti kazensko pravne rede drţav, saj bi lahko s tem po eni strani omogočili laţje odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, po drugi strani pa bi bilo potencialnim storilcem oteţeno izvrševanje kaznivih dejanj na območju večih drţav37.. 36 37. Selinšek , 2006 Selinšek, 2006. 16.

3. Banka. Pojem »banka« izvira iz srednjega veka. Takrat so menjalne posle ljudje opravljali na mizi, ki se po italijansko imenuje »banca« ali »banco«. Kljub več stoletnemu obstoju bank, še vedno nimamo enotne definicije pojma banke, zaradi tega, ker je vloga bank vedno odvisna od razvojne stopnje gospodarstva in od gospodarskega sistema posamezne drţave38. Vendar pa lahko rečemo, da je banka pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev. Nastanek banke so povzročili preseţki in primanjkljaji finančnih sredstev pri posameznih gospodarskih subjektih in posameznikih. Z pojavom preseţkov na eni strani kateri se na finančnem trgu ponudijo po določeni ceni – obrestni meri39, katero določata ponudba in povpraševanje, se na drugi strani pojavlja primanjkljaj. Oboje lahko na trgu realiziramo v obliki ponudbe in povpraševanja v direktnih odnosih med subjekti, ki finančna sredstva ponujajo in tistim, ki po njih povprašujejo, ali pa se medsebojni odnosi realizirajo posredno preko posebnih finančnih organizacij, ki posredujejo med ponudbo in povpraševanjem po finančnih sredstvih na trgu40.. Banke delimo glede na posle, ki jih opravljajo. S tega vidika poznamo univerzalne in specialne banke. Struktura poslov univerzalne banke je celovita, njeni komitenti (prebivalstvo, podjetja), pa lahko vse posle realizirajo na enem mestu in so s tem vezani samo na eno banko. Specializirane banke so tiste, ki opravljajo le nekatere ali več bančnih poslov, ki so med seboj povezani. Sama specializacija bank, pa je moţna tudi glede na komitente, s katerimi banka posluje, kateri so lahko iz vrst nekaterih gospodarskih panog (panoţne banke) ali iz vrst prebivalstva, ali iz vrst različnih podjetij. Primer specializirane banke sta Agencija za plačilni promet (ne obstaja več) in Centralna emisijska banka41.. 38. Lamberger, 2004 nadomestilo za uporabo finančnih sredstev 40 Lamberger, 2004 41 Lamberger, 2004 39. 17.

3.1. Bančni sistem. Praviloma je sestavljen iz centralno-emisijske banke, določenega števila specializiranih in določenega števila univerzalnih bank. Bančni sistemi se razlikujejo glede na gospodarsko razvitost drţave. Bančne sisteme delimo na več bančne in eno bančne sisteme . Več bančni sistem je takrat kadar je v gospodarstvu skladno in smiselno povezana skupnost različnih bank. Eno bančni sistem je takrat kadar v gospodarskem in drţavnem prostoru posluje ena sama banka, ki opravlja vse bančne posle, vključno z emisijskimi. Vendar pa ima bančni sistem tudi nekaj pomanjkljivosti kot so: odsotnost specializacije, pretirana birokracija in centralizacija poslovanja. Bančne sistem lahko gospodarstvo spremeni, ampak če je le-to stanovito, tega ni potrebno42. 3.1.1 Bančni sistem pri nas V Republiki Sloveniji imamo 20 bank ki imajo po Zakonu o Bančništvu43 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. V našem bančnem sistemu je po splošni oceni poslovna mreţa bank (prevladujejo filiale in poslovne enote) glede na stopnjo razvitosti bančnega sistema dobro razvita, ni pa povsod ustrezno razporejena. Pogoje za izdajo dovoljenja za poslovanje banke in višino najniţjega zneska za ustanovitev banke določa Banka Slovenije. Višina ustanovitvenega kapitala je pomembna za to, ker če ta presega šestkratnik minimalnega ustanovitvenega kapitala, dobi ta banka dovoljenje za opravljanje vseh poslov (neomejeno pooblastilo)44. Vse banke, ki poslujejo pri nas, so univerzalne. Četudi so nekatere nove banke v začetku razmišljale o specializaciji, pa so glede na trţne razmere pri nas, svojo odločitev spremenile.. 42. Lamberger, 2004 Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09 in 98/09 44 Lamberger, 2004 43. 18.

3.2. Bančne storitve. 3.2.1 Opredelitev bančnih storitev Storitev je naročeno delo, ki ga ena stran naredi za plačilo drugi stranki. S storitvijo podjetja ustvarjajo dobiček, prav tako pa tudi banke. Bančne storitve so del širše palete finančnih storitev, v katere uvrščamo borzne in borznoposredniške hiše zavarovalnine, investicijske sklade, druţbe za izdajo kreditnih kartic, investicijsko dejavnost, franšizing in leasing podjetja itd45. Po Zakonu o bančništvu (ZBan-1) lahko bančne storitve na območju Republike Slovenije opravlja (33. člen):. banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije podruţnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev in banka ali posebna finančna institucija drţave članice, oz. je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije46. 3.2.2 Vrste bančnih storitev Ker obstaja veliko različnih bančnih poslov, jih lahko razvrstimo v različne kategorije, toda najbolj pogosta delitev pa je delitev bančnih poslov na aktivne (kjer se banka pojavlja kot dolţnik), pasivne (kjer se banka pojavlja kot upnik) in nevtralne (kjer igra banka vlogo komisionarja oz. bančnega posrednika)47. Pri oblikovanju asortimenta bančnih storitev, mora banka izhajati iz potreb gospodarstva in prebivalstva, ampak ob upoštevanju svojih organizacijskih, poslovnih in prodajnih zmogljivosti.. 45. Simončič po Meiden, 2007 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006131&stevilka=5487 47 Simončič, 2007 46. 19.

Najbolj pogosto oblikovan asortiment bančnih storitev48:. 1.. naloţbene storitve. 2.. kreditne storitve. 3.. storitve plačilnega prometa. 4.. mednarodne bančne storitve. Ad 1) Banka z uporabo marketinških instrumentov prodaja naloţbene storitve, s čimer zbira vsa prosta, neporabljena sredstva gospodarstva in prebivalstva. Tako postane banka dolţnica svojim komitentom, ki so ji zaupali denarna sredstva. Zbrana denarna sredstva v poslovnem procesu banke, prodajna sluţba banke s prodajo kreditnih storitev plasira v kredite in druge plasmaje različnih oblik49. Vrste naloţbenih storitev:. storitve z vrednostnimi papirji sprejemanje depozitov črpanje depozitnega denarja obvezna rezerva hranilne vloge Ad 2) Banka s kreditnimi storitvami plasira svoj denar, vendar pa so oblika in načini plasiranja različni in odvisni od potreb na finančnem trgu. Kreditne storitve temeljijo na eni strani na vnaprej opredeljenih potrebah bančnih komitentov po finančnih sredstvih, po drugi strani pa po potrebah banke v zvezi z realnim zavarovanjem kreditov. Kot na vsakem področju, tudi tukaj prihaja do inovacij oz. do novih poslovnih oblik kreditiranja50. Banka ne more uporabljati za kreditne plasmaje vsa zbrana denarna sredstva, saj mora del pasivnih sredstev nameniti za oblikovanje obveznostne in likvidnostne rezerve. Likvidnostna rezerva je instrument banke, s katerim omogoča denarno razpolago svojim komitentom. Obvezna rezerva pa je instrument centralne. 48. Simončič, 2007 Kumin, 2008 50 Simončič, 2007 49. 20.

banke, s katerim vpliva na kreditni potencial in poslovanje banke. Med kreditne storitve uvrščamo51: menični kredit, avalni kredit, obročni kredit, lombardni kredit, hipotekarni kredit, kredit na tekoči račun, faktoring , leasing in storitve s vrednostnimi papirji. Ad 3) Storitve plačilnega prometa so storitve pri katerih gre za prenos plačilnih sredstev od plačnika do prejemnika. Plačilni promet za stranke je pri opravljanju zasebnih in poslovnih plačil. Plačilni promet za banke je samostojna poslovna dejavnost, kjer banka posreduje med plačnikom in prejemnikom denarnih sredstev. Storitve plačilnega prometa banka opravlja v obliki52: gotovinskega plačila, ki se opravlja z gotovinskim denarjem v obliki kovancev in bankovcev. Gre za plačilni promet, v katerega banka ni vključena neposredno. brezgotovinskega plačila, ki je moţen takrat, ko ima plačnik v banki odprt račun in na njem denarno kritje. Pri brezgotovinskem prometu se uporabljajo kreditne, plačilne in debetne kartice. Ad 4) Mednarodne bančne storitve, so tiste storitve, ki se realizirajo oz. se opravljajo z tujimi bankami in finančnimi institucijami. V mednarodnem poslovanju banke opravljajo kreditne in naloţbene storitve, ter storitve plačilnega prometa53. O mednarodnem plačilnem prometu lahko govorimo, ko se plačilni promet odvija v tujih valutah. 51. Kumin, 2008 Simončič po Ščap, 2007 53 Simončič po Ščap, 2007 52. 21.

Najbolj pogoste mednarodne bančne storitve54:. depoziti v obliki vlog na vpogled vezane vloge v tuji valuti. 3.3. Banka Slovenije. Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, ki je bila ustanovljena s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25.7.1991 in je z njim postala pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoţenjem, člani njenih organov odločanja pa so neodvisni. Banka Slovenije od uvedbe evra 1.1.2007 pri uresničevanje svojih nalog v celoti upošteva določila statuta Evropskega sistema centralne banke in Evropske centralne banke.. 3.3.1 Naloge Banke Slovenije V Zakonu Banke Slovenije (ZBS-1), ki ga je sprejel Drţavni zbor Republike Slovenije 19.6.2002 so opisane naloge Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem denarne politike (11. člen)55: odpira račune bankam in hranilnicam, oblikuje in uresničuje denarni nadzor, ureja plačilne sisteme, oblikuje in uresničuje denarno politiko, sodeluje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih, je odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema in sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic.. 54 55. Simončič, 2007 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200258&stevilka=2814. 22.

Poleg zgoraj naštetih nalog, opravlja Banka Slovenija tudi druge naloge, posebej pa (ZBS-1; 12. člen)56: lahko deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent drţave ter kot predstavnik drţave v mednarodnih finančnih organizacijah v skladu z zakonom, upravlja z deviznimi sredstvi, kakor tudi z aktivo, ki ji je zaupana, odpira račune drugim finančnim institucijam (KDD in borzno posredniškim druţbam), s katerimi sklene pogodbo, odpira račune drţavnim organom in osebam javnega prava in drugim udeleţencem na denarnem trgu, oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic, zagotavlja informacijski sistem za nemoteno opravljanje vseh svojih funkcij.. 56. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200258&stevilka=2814. 23.

4. Finančna kriminaliteta. S pojavom prvih bančnih poslov, ki so zajemali menjavo denarja, lahko beleţimo nastanek oz. začetke kriminalitete, ki se nanaša na poslovanje z denarjem. Takrat so bili menjalci pogosto tarča tatvin in ropov, paziti so morali tudi, da niso sprejemali ponarejenega ali nepravega denarja. Z nastankom bank oz. finančnih institucij se je kriminaliteta prenesla vanje, ampak je bila banka še vedno tarča vlomov, tatvin in ropov. Tukaj govorimo o navadni oz. klasični kriminaliteti, ki se je kasneje z rastjo in razvojem finančnih institucij in z nastankom novih kaznivih dejanj, preoblikovala v kriminaliteto, ki jo opredeljujemo gospodarska kriminaliteta. Danes so finančne institucije zaradi dobrega fizičnega in tehničnega varovanja relativno varne pred klasično kriminaliteto, zato pa veliko večjo nevarnost za njih predstavlja gospodarska kriminaliteta57.. V poglavju 2.1 sem gospodarsko kriminaliteto razdelila na kriminaliteto javnega sektorja, poslovno kriminaliteto in na finančno kriminaliteto. V nadaljevanju bom opisovala samo finančno kriminaliteto, saj vanjo spadajo vsa kriminalna dejanja, ki so bila in so povezana s finančnimi institucijami in katerih predmet so bila finančna sredstva v katerikoli pojavni obliki. Finančna kriminaliteta nima enotne definicije, vendar lahko rečemo, da se ta izraz uporablja za delovanje storilcev, ki si pod okriljem legalne gospodarske dejavnosti poskušajo pridobiti čimvečjo protipravno premoţenjsko korist58.. 4.1. Značilnosti finančne kriminalitete in njenih storilcev. Velika premoženjska škoda in slaba raziskanost kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete sta glavni značilnosti te kriminalitete. Domneva se, da je tovrstnega kriminala mnogo več, kot ga drţavni organi pregona uspejo odkriti. Ocenjuje se, da naj bi deleţ škode, ki je povzročen s kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete, dosegal od 50% do 60% vse škode, ki nastane z vsemi kaznivimi dejanji59. 57. Lamberger, 2003 Dvoršek, 2005 59 Lamberger, 2009 58. 24.

Značilnosti storilcev finančne kriminalitete so enake kot pri poglavju 2.3, kjer opisujem značilnosti storilcev gospodarske kriminalitete.. 4.2. Razlogi za nastanek finančne kriminalitete. Mag. Avgust Kleine meni, da je največji vzrok oz. ključni problem, za nastanek kriminalitete v bankah in tudi drugod neustrezen in pomanjkljiv nadzor. Revizije, ki opravljajo sovje delo, niso dovolj poglobljene, in se hitro zadovoljijo s površno obrazloţitvijo. Glavne dejavnike, ki vplivajo na intenzivnost izvrševanja kriminalnih dejanj na področju finančne kriminalitete, pa lahko razdelimo v naslednje štiri skupine60: Dejavniki »finančnega trga« vplivajo na ravnanje storilcev in ţrtev: o. razlike med bogatimi in revnimi se večajo. o. relativno nizka obrestna mera za plasirana sredstva komitentov finančnih institucij. o. razvoj finančnega trga z vedno novimi oblikami finančnih storitev in finančnih instrumentov ob vedno bolj prisotni informatizaciji poslovanja finančnih institucij. o. vedno večji dobički finančnih institucij. o. kompleksnost novih finančnih storitev in instrumentov. Dejavniki »oškodovancev« vplivajo na ravnanje bodočih oškodovancev finančnega kriminala: o. v primeru sumljivega izvora denarnih sredstev oškodovanca, ki jih je izgubil, se redko odloča za prijavo kriminalnega dejanja. o. vsak misli, da bo bolj zvit in pametnejši kot zakonitosti finančnega trga. o. pohlep po denarju in nevoščljivost povzročata »slepoto« pri bodočih oškodovancih. o. sramovanje ţrtev finančne kriminalitete pred organi odkrivanja in pregona. 60. Lamberger, 2010. 25.

Dejavniki »storilcev«: o. njihov nastop je seriozen. o. ni potrebe, da je storilec fizično prisoten v drţavi, kjer vrši kriminalno dejanje, saj finančna kriminaliteta ne pozna meja. o. storilce uporabljajo posebne tehnike in znanja. o. izredno dobra organiziranost storilcev. o. komunikacije in finančne transakcije so enostavnejše. Dejavniki »oblasti« vplivajo na ravnanje storilcev finančne kriminalitete, zaradi dejstva, da je malo število storilcev kaznovanih: o. nizki deleţ odkritih, predvsem pa kaznovanih storilcev finančne kriminalitete. o. mednarodna pravna pomoč in sodelovanje med organi pregona in odkrivanja je teţavno in dolgotrajno. o. policija, toţilstva in sodstvo so preobremenjeni. o. pomanjkljivo znanje in slaba tehnična podpora organov odkrivanja pregona in sodstva. o. pomanjkljiv nadzor v finančnih institucijah in nad njimi. o. nizke zagroţene in izrečene kazni, glede na veliko premoţenjsko škodo in pridobljeno korist na področju finančne kriminalitete. o. 4.3. ni političnega interesa za boj proti finančnem kriminalu. Preiskovanje finančne kriminalitete. Glavno orodje preiskovalcev za odkrivanje in preiskovanje finančnih goljufij so finančne preiskave, s katerimi poleg odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete, odkrivamo in preiskujemo kazniva dejanja tudi na področju organizirane kriminalitete in terorizma. Bistvo finančnih preiskav je spremljanje in analiziranje sumljivih finančnih tokov, kar preiskovalcem lahko omogoči odkritje finančne goljufije ali identifikacijo osumljencev61.. 61. Dvoršek, 2005. 26.

Pri preiskovanju finančne kriminalitete gre za62: preiskovanje finančnih tokov in povezav, ter iskanje izvorov sumljivega premoţenja, zbiranje dokazov, da je bilo premoţenje pridobljeno s kaznivimi dejanji, ter potrebnih pravnih osnov za zaseg tako pridobljenega premoţenja, preiskavo okoliščin, ki bodo ţrtvam omogočile utemeljene toţbene zahtevke za povrnitev škode, zavarovanje premoţenja, ki je predmet preiskave, pred odtujitvijo, da se zagotovijo moţnosti povračil oškodovancem. 4.3.1 Delitev finančne preiskave Finančne preiskava delimo na63:. 1.. Taktična raven. 2.. Strateška raven. Ad 1) Ta je namenjena konkretnim preiskavam, se pravi da je usmerjena na konkretne primere. V okviru taktične ravni delimo finančno kriminaliteto na tri osnovna področja: predhodne finančne preiskave, zaradi začetnega suma pranja denarja, finančne preiskave v okviru (pred)kazenskega postopka, ko so ali niso povezane s sumom pranja denarja in predhodne finančne preiskave zaradi sumov, ki se nanašajo na pranje denarja. Ad 2) Ta je namenjena omejevanju finančnega kriminala na globalni ravni, ki je usmerjena na daljše obdobje. Finančne preiskava so dobile nov zagon z uvedbo strategije preprečevanja pranja denarja. Strategija temelji na izsleditvi, odvzemu in zaplembi premoţenjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. 62 63. Dvoršek, 2005 Dvoršek, 2005. 27.

Z njo zasledujemo tri osnovne cilje:. osvetlitev struktur kriminalne organizacije, posebej z vidika njenih financ, začasni odvzem premoţenjske koristi in pridobitev dokazov, da denar izvira iz kaznivih dejanj za sodišče, ki izreče dokončen odvzem 4.3.2 Potek finančne preiskave Klasične finančne preiskave potekajo skoz pet faz64: preverjanje začetnega suma oblikovanje cilja, načrta preiskave in sestava delovne skupine, preiskovanje; razgovori s pričami in pregled dokumentacije, vrednotenje zbranih obvestil, na osnovi katerih se lahko preiskava ustavi, lahko zahtevajo dodatna preiskovalna dejanja, ali pripravijo zbrane dokaze za sodišče, predstavitev zbranih dokazov sodišču Finančne preiskave potekajo na različnih nivojih od temeljnega policijskega nivoja (preverjanje pridobljene finančne koristi) preko višjega nivoja, pri tem so ţe vključena potrebna znanja s področja finančnega poslovanja in korporacijskih razmerij, do znanstvenega nivoja, ko so prejšnja spoznanja namenjena iskanju novih tehnik za preiskovanje ali morebitnih sprememb predpisov65. Kriminalisti, ki preiskujejo finančno kriminaliteto potrebujejo indikatorje, ki vzbujajo sum, da se za določenimi finančnimi premiki skriva kaznivo dejanje gospodarske (finančne) kriminalitete. Te indikatorji so lahko npr: poslovanje z novimi podjetji (tudi fiktivnimi, ki imajo le poštni predal), angaţiranje sumljivih in razvpitih davčnih svetovalcev, nenadne visoke investicije, posredovanje veliko gotovine, zavarovane nepremičnine, nenadne visoke investicije itn66. Vse to nas lahko pripelje do neznanih 64. Dvoršek po Murray, 2005 Dvoršek po Van Duyne, 2005 66 Dvoršek, 2005 65. 28.

udeleţencev, ki pa so lahko prav ti šibke točke organizacije, ki izvajajo kazniva dejanja finančne kriminalitete in preko njih pridemo do končnega razkritja kaznivega dejanja. 4.3.3 Finančne preiskave v Republiki Sloveniji V Republiki Sloveniji sta obseţnejše finančne preiskave za policijo nekoč opravljali Sluţba druţbenega knjigovodstva in Devizna inšpekcija. Danes te preiskave oz. eksterne kontrole finančnega poslovanja firm, opravljajo revizijske firme, katerih uslug se policija danes ne more več posluţevati. Ustanovljen je bil Urad za preprečevanja pranja denarja, ki se ukvarja s predhodnimi preiskavami zaradi suma pranja denarja, ki v primeru suma ali kakšnega drugega kaznivega dejanja obvesti policijo ali davčne nadzornike in sodeluje pri nadaljnji preiskavi v okviru predkazenskega postopka67. Policija opravlja nadzor nad finančnimi preiskavami, vendar za to nima dovolj izobraţenih strokovnjakov s področja gospodarske (finančne) kriminalitete, ker tisti, ki so dovolj dobri za to odhajajo v bolje plačane institucije. Zaradi tega stanje v Republiki Sloveniji glede finančnih preiskav, še daleč ni zadovoljivo, zato bi bilo potrebno, da si poleg kriminalistov za področje gospodarske kriminalitete, tudi drţavni toţilci pridobijo več znanja s tega področja in s pomočjo uspešnih analitikov sodelujejo pri odkrivanju kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.. 4.4. Kazniva dejanja. Finančna kriminaliteta je ena izmed vrst gospodarske kriminalitete, zato so najbolj tipične oblike kaznivih dejanj finančne kriminalitete skoraj enake najbolj tipičnim oblikam kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Najbolj tipične oblike finančne kriminalitete so:. poslovne goljufije davčne utaje goljufije pri posojilih, subvencijah in drugih ugodnostih razne oblike zatajitev finančnih obveznosti 67. Dolgan po Dvoršek, 2007. 29.

tihotapstvo goljufije pri poslovanju z vrednostnimi papirji Kazniva dejanja, ki spadajo med finančno kriminaliteto so: Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1) Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1) Preslepitev kupcev (232. člen KZ-1) Ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1) Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1) Vdor v poslovni informacijski sistem (237. člen KZ-1) Zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1) Zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1) Zloraba poloţaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) Ponarejanje denarja (243. člen KZ-1) Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1) Izdaja nekritega čeka in zloraba bančne kartice (246. člen KZ-1) Uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice (247. člen KZ-1) Izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1) Davčna zatajitev (249. člen KZ-1) Tihotapstvo (250. člen KZ-1) Zaradi tehnološkega napredka, vse večje mednarodne povezanosti in sodelovanja gospodarskih subjektov in storilcev kaznivih dejanj se bodo v prihodnosti povečala predvsem naslednje oblike kaznivih dejanj iz finančno gospodarskega področja68:. kriminaliteta javnega sektorja ponarejanje luksuznega blaga znanih trgovskih znamk, avdio-video piratstvo tihotapljenje in uničevanje nevarnih odpadkov in druga kazniva dejanja zoper okolje 68. Unuk, 2010. 30.

laţni stečaji zlorabe in goljufije preko spleta, kraje podatkov, industrijsko vohunstvo davčne goljufije, goljufije s skladi in subvencijami v škodo drţav ali organizacij zavarovalniške goljufije bančne goljufije, predvsem goljufije s kreditnimi karticami in spletnim bančništvom goljufije povezane z naloţbami in predplačili, kot so razne vrste piramidnih sistemov Ob vseh oblikah finančne kriminalitete se skoraj vedno pojavljajo kazniva dejanja kot so: pranje denarja, podkupovanje in uničevanje listin. Zaradi njihove spremljevalne vloge jim pravimo spremljevalna kriminaliteta69.. 69. Unuk, 2010. 31.

5. Gospodarska kriminaliteta v bankah. Banke v Republiki Sloveniji so največji in najmočnejši udeleţenec finančnega trga in po svoji kapitalski moči presegajo ostale udeleţence. V Republiki Sloveniji imamo 20 bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in finančnih storitev. V finančnih institucijah, še posebno v bankah se gospodarska kriminaliteta pojavlja v največjem obsegu, zaradi velike količine in koncentracije kapitala, zaradi tega se gospodarska kriminaliteta pojavlja pri vsaki vrsti bančnih storitev in finančnih instrumentov. Pri preiskovanju gospodarske kriminalitete v bankah predstavlja velik problem sodelovanje in prijavljanje kaznivih dejanj s strani bank, katere večino prijavljajo le tista kazniva dejanja, ki so storjena s strani komitentov na škodo banke. Zaradi majhnosti premoţenjske škoda, ki jo storijo usluţbenci bank in zaradi negativnega prizvoka v javnosti, banke teh kaznivih dejanj ne prijavljalo organom pregona. Kjer se kot storilec pojavlja management banke, se zaradi pridobljene velike protipravne premoţenjske koristi, lahko ogrozi likvidnost, rentabilnost in obstoj banke. Te vrsto kriminalitete pa prijavljajo najmanj pogosto, saj se odkrije večinoma takrat, ko se menja uprava banke. Banke odkritih kaznivih dejanj ne prijavljajo prav pogosto, zaradi varnostnih razlogov in ohranjanja ugleda banke z vidika donosnosti in varnosti vloţenih sredstev komitentov70.. 5.1. Značilnosti storilcev gospodarske kriminalitete v bankah. Storilce, ki izvršujejo kazniva dejanja gospodarske (finančne) kriminalitete v bankah, delimo na zunanje in notranje. Zunanji storilci so komitenti banke, notranji pa so lahko usluţbenci in tud management banke. Tukaj so usluţbenci lahko izvrševalci kaznivega dejanja poneverbe, management pa kaznivega dejanja zlorabe poloţaja in pravic71. Storilci gospodarske kriminalitete v bankah običajno dobro poznajo poslovanje banke in poslovnih dogodkov, ki so v tej zvezi, in na takšen način lahko kasneje laţje prikrijejo nekatera dejstva oz. tista dejstva s katerimi si običajno pridobi protipravno premoţenjsko korist72. 70. Lamberger, 2003 Lamberger, 2010 72 Ustni vir mag. Avgust Kleine 71. 32.

Pri finančnem kriminalu lahko finančne institucije (banke in ostale) sodelujejo na tri načine: kot storilec ali ţrtev ali kot instrument, s katerim storilci vršijo kazniva dejanja73. Ljudje smo vedno bolj nagnjeni k pridobivanju vse več denarnih dobrin, ker nam v vsakdanjiku zagotavljajo boljši status, tako lahko rečem, da tukaj najdemo glavne psihološke razloge, za vršenje kaznivih dejanj finančne kriminalitete. In to je pohlep.. 5.2. Oblike gospodarske kriminalitete v poslovnih bankah. Gospodarske kriminaliteta se v bankah pojavlja na različnih področjih kot je področje plačilnega prometa, kreditnih ali naloţbenih storitev, ter v samem vrhu strukture banke v managementu. Največ kriminalitete se dogaja na področju plačilnega prometa, kjer je vedno več preventivnih ukrepov na tem področju, ter prav tako na ostalih področjih. O teh oblikah kriminalitete se piše in govori zelo malo, saj banke ne ţelijo, da bi njeni komitenti ali bodoči komitenti izvedeli, da se pri njih izvršujejo kazniva dejanja, kar bi pripeljalo do njihovega nezaupanja in posledično njihovo prestavitev k drugi banki, kar za banko pomeni propad. 5.2.1 Kriminaliteta na področju plačilnega prometa Banka je posrednik med plačnikom in prejemnikom denarnih sredstev na področju plačilnega prometa, kjer je več vrst plačilnih instrumentov. Te instrumente imetniki oz. uporabniki in ponarejevalci spletno izrabljajo in povzročajo škodo banki74. 5.2.1.1 Kreditne, plačilne in debetne kartice Danes poznamo gotovinsko in brezgotovinsko plačevanje. Slednje nam omogočajo kreditne, plačilne in debetne kartice, katere imenujemo tudi »plastične denar«, ker se pojavljajo v obliki standardiziranih plastičnih kartic, ki imajo nanešen magnetni zapis. Magnetni zapis predstavlja eno od slabosti »plastičnega denarja«, ker vsebuje podatke o. 73 74. Unuk, 2010 Lamberger, 2009. 33.

imetniku in izdajatelju kartice, banke in moţnost plačevanja ter dvigovanja gotovine na bančnih avtomatih75. Brezgotovinsko plačevanje nam omogočajo76: Debetna kartica; je kartica, ki izhaja iz transakcijskega računa, ki je direktno povezan z računom in kontrolo računa v banki. Ko je uporabljena za potrošek, se višina premoţenja takoj zmanjša za vrednost kupljenega potroška. Plačilna kartica; je kartica, ki jo uporabljamo za nakup naših potroškov, katerih vrednost se zbira na kartici in ne na transakcijskem računu, ob koncu določenega obdobja pa more imetnik kartice, poravnati vrednost potroškov banki. Če jih ne poravnata, so sankcije. Vrednost premoţenja, ki se ga lahko porabi je individualno določeno. Kreditna kartica; je kartica na katero vam je dala banka kredit. To pomeni, da lahko v okviru tega kredita potrošite več, vendar z vašega transakcijskega računa plačate manj za obveznosti iz tekoče meseca. Npr.: če vam banka odobri 6000,00 € kredita za 6 mesecev, lahko vrednost kredita porabite v enem dnevu, enem mesecu ali v daljšem obdobju, vendar se vaš transakcijski račun vsak mesec (6 mesecev) zmanjšuje za 1000,00 €.. 5.2.1.1.1. Zlorabe kartic s strani imetnikov. Izdajatelj in imetnik kartice skleneta pogodbo, v kateri se določijo pogoji poslovanja in obveznosti imetnika kartice. Ni znano oz. ni običajno, da bi imetnik zlorabil kartico za to, da bi si pridobil protipravno premoţenjsko korist. Imetnik ima v pogodbi določen limit, vendar če ga prekorači, to ne moremo šteti za kriminaliteto, ampak za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Si ne plačnik. Pri nas imamo kar nekaj varovalk, zaradi katerih ne moremo prekoračiti dovoljenega limita; limit na prodajnem mestu, limit na računu, limit na kartici,… . Drugo pa je, da imetnik kreditne ali plačilne kartice ne poravna, kar je čez celi mesec oz. v nekem obdobju potrošil. Tukaj nastane dolţniško razmerje, ker banka od imetnika zahteva, da dolg poravna, če ga ne plača dobi opomin in mora plačati zamudne obresti, če imetnik še vedno ne plača nič, ga 75 76. Lamberger, 2009 Ustni vir Slavko Cimprič. 34.

banka toţi. Tudi tega ne moremo šteti kot kriminaliteto, čeprav imetnik kartice zlorablja ugodnosti, ki mu jih nudi banka. Imetnik kartice, pa lahko s svojo malomarnimi dejanji omogoči drugi osebi, da na podlagi te malomarnosti, pride do kartice oz. podatkov ki jih lahko kasneje zlorabi77.. 5.2.1.1.2. Zlorabe z ukradenimi ali izgubljenimi karticami. Storilci z izvršitvijo klasičnih kriminalnih dejanj (vlomi, ropi in tatvine) pridejo do plačilnih, kreditnih in debetnih kartic, katere lahko zlorabijo za pridobitev protipravne premoţenjske koristi. Imetniki pa lahko kartice tudi izgubijo zaradi svoje malomarnosti. Pri plačilih s karticami bi morali prodajalci preveriti istovetnost imetnika, vendar se zadovoljijo s kolikor toliko podobnim podpisom, ki ga primerjajo s tistim na kartici78. Tega je bilo včasih več, ker sami sistemi niso bili tako tehnično dovršeni. Danes imamo dobre interaktivne povezave med bazami imetnikov oz. izdajatelji kartic in prodajnimi mesti. Takšnih zlorab je relativno malo, če pa ţe so pa se dogajajo zaradi zlorabe zaupanja vnukov do svojih starih staršev, mladina zahteva od mlajših kartice njihovo za geslo itd.79. Imetnik kartice mora krajo ali izgubo le-te nemudoma prijaviti izdajatelju, da jih uvrsti na »stop listo«, ter s tem prepreči nadaljnjo zlorabo. Storilci vedo, da se kartica pojavi na »stop listi« v 24 urah od objave, da je kartica zgubljena ali ukradena, zato se v teh 24 urah zlorabi 90% kartic80.. 5.2.1.1.3. Zlorabe s ponarejenimi karticami. Vedno boljša tehnična in tehnološka opremljenost, ter razpolaganje z napravami, ki omogočajo kopiranje magnetnega zapisa, omogočajo storilcem laţjo izvršitev kaznivega dejanja81. Kopiranje magnetnega zapisa se najpogosteje dogaja na post terminalih (v restavracijah, ko imetnik ni prisoten) ali na bančnih avtomatih, kjer so nameščene določene naprave, ki s kartic poberejo tiste podatke, s katerimi se lahko kasneje izdela plastična kartica z magnetnim zapisom, ki je identičen z originalno kartico. S to laţno kartico lahko ponarejevalec pride do vseh ustreznih varovalk, ki mu ne morejo več 77. Ustni vir Slavko Cimprič Lamberger 2009 79 Ustni vir Slavko Cimprič 80 Lamberger 2009 81 Lamberger, 2009 78. 35.

preprečiti zlorabe82. S to kartico lahko storilec nemoteno plačuje potroške, saj lahko zlorabo odkrije le imetnik kartice, pri pregledu stanja kartice. Ko imetnik odkrije zlorabo svoje kartice, to prijavi izdajatelju kartica, ta pa kartico uvrsti na »stop listo« in prepove plačevanje s to kartico83. Kartice ne moremo gledati samo kot plastični instrument, na katerem so zapisani podatki, ampak moramo gledati podatke, ki so zapisani na tej kartici, saj so lahko evidentirani tudi kje drugje. Zaradi ponarejanja kartic in posledično zaradi lastninjenja magnetnega zapisa oz. podatkov ki so na njem prihaja do spletnih prevar, katerih je v zadnjem času vedno več. Pri spletnih prevarah je kriminaliteta majhna po številu in velika po vrednosti, pri karticah pa je ravno obratno, zloraba je velika po številu in majhna po vrednosti84. Spletne prevare se pojavljajo na področju elektronskega poslovanja. To imenujemo elektronsko bančništvo. »S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko bančni komitent opravi neposredno na svojem delovnem mestu ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega usluţbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu.85« Z elektronskim poslovanjem je bančništvo hitro in izvaja kakovostne bančne storitve, saj je mogoče storitve poceniti, ker njihova uporaba ni več omejena na čas, ko so banke uradno odprte, predvsem pa bankam in komitentom omogoča velike prihranke v času. Zato ne preseneča, da se elektronsko poslovanje prav v bančništvu uvaja in krepi hitreje kot v večini drugih dejavnosti. Lahko rečemo, da je elektronsko bančništvo bančna storitev prihodnosti, saj se mu bodo morale prilagoditi vse banke, ki bodo ţelele ohraniti poslovno konkurenčnost86: Problemi, ki so se pojavljali pri razvoju elektronskega bančništva pri nas:. kvaliteten kader; problem nastane pri pridobivanju kvalitetnega kadra, ki bi bil sposoben voditi razvoj tako pomembnega in velikega projekta. 82. Ustni vir Slavko Cimprič Lamberger, 2009 84 Ustni vir Slavko Cimprič 85 Marolt po Kadivec, 2007 86 Marol po Svoljšak, 2007 83. 36.

slaba opremljenost; večina bank je imela zastarelo, neustrezno in nezanesljivo opremo, ki je povzročala probleme tudi pri klasičnem poslovanju. Danes so sektorji elektronskega bančništva v vseh bankah med najbolje opremljenimi, saj je to edini način, da nudijo kvalitetne storitve. infrastruktura majhnost bank; nepovezan razvoj, pomanjkanje standardov; razvoj sistema elektronskega bančništva je bil nepovezan z ostalimi bankami in prepuščen posamezni banki. Kasneje je delovna skupina v okviru zdruţenja bank Slovenije vzpostavila enotni elektronski standard za izmenjavo podatkov za domači in mednarodni plačilni promet. Varnost računalniških sistemov in drugih virov, ki jih obravnavamo v sklopu računalniškega omreţja, je potrebno zaščititi z izbiro ustreznih metod in tehnologij,ter ostalih rešitev s kombinacijo drugih ukrepov, in jih povezati v celoto, da bo varnost komunikacije po internetu največja, ker omreţje internet samo po sebi ne zagotavlja posebnih pogojev za varno komunikacijo in e-poslovanje87. Zaradi povečevanja števila moţnih ţrtev računalniške kriminalitete, je vsak uporabnik interneta postal potencialna moţna ţrtev88.Pri tem je opaziti, da narašča tako obseg kot tudi raznovrstnost načinov in oblik izvajanja računalniškega kriminala. Razkritje zaupnih podatkov, ki so shranjeni na računalniških sistemih (podatki od posameznikov, podjetij in ostalih ustanov, kot so finančne organizacije) lahko pripelje do hudih posledic, ki jih imenujemo finančni primanjkljaj. Pod zaupne podatke uvrščamo: poslovne skrivnosti, elektronske zdravstvene kartice, številke kreditnih kartic, programske opreme sistemov, ki sluţijo za način izvedbe določene naloge, … 89. Napadi na finančne in druge ustanove, ter na podjetja ne prihajajo samo od zunanjega lokalnega omreţja, ampak tudi od notranjega lokalnega omreţja, to pomeni, da morajo. 87. Marolt, 2007 Marolt po Power, 2007 89 Marolt, 2007 88. 37.

podjetja in razne ustanove sisteme zavarovati tako znotraj kot zunaj, če ţelijo biti zaščiteni pred napadi90. Napadi se izvedejo kot91: onemogočanje storitev vdor v sistem, prestrezanje sporočil in vmešavanje spreminjanje podatkov (elektronski vandalizem) prisluškovanje prenosu podatkov med komitentom in banko (elektronsko vohunstvo) pretvarjanje Po izvedenem napadu na računalniški sistem nastanejo naslednje posledice92: uničenje podatkov onemogočanje dela oz. uporabe virov laţno zanikanje izvedbe plačila pojav streţnika, ki simulira bančnega usluţbenca razkritje ali ponarejanje zaupne informacije sproţen transfer denarja okuţba z virusom Da bi zavarovali računalniški sistem pred napadi nanj so nam na voljo različne kombinacije programske in strojne opreme ter fizičnega varovanja. Samo vodstvo finančne ali druge ustanove je odgovorno, da določi temelje varnostne politike, kjer mora jasno definirati kaj in zakaj mora ščitit varnostni sistem, ter določiti koliko sredstev je potrebno vloţiti vanj. Ukrepi oz. varnostni sistem mora postavljen tako, da preprečuje notranje in zunanje moţnosti za napad. Moţni varnostni ukrepi so93: poţarni zid elektronski podpis šifriranje ali kriptografija 90. Marolt, 2007 Malenšek, 2002 92 Malenšek, 2002 93 Marolt, 2007 91. 38.

digitalni certifikati postopki za preverjanje identitete (gesla, pametne kartice,…) Sistem je varen takrat, ko imajo izvrševalci ob napadu večje stroške, kot korist, ki so jo pridobili z napadom na računalniški sistem. 5.2.1.2 Čeki Čekovni blanket (ček) je oblika brezgotovinskega plačevanja, ki se je pri nas največkrat uporabljal za obročno odplačevanje blaga in storitev večjih vrednosti. Ček v Republiki Sloveniji kot plačilno sredstvo izumira in se skoraj ne uporablja več. Čekovni blanket je zamenjala debetna kartica. Da lahko imetniki debetne kartice plačujejo svoje potroške mora biti prodajno mesto obvezno vključeno v sistem posa ali interaktivnosti ali takojšne komuniciranje z banko, ker se tukaj vedno naredi preveritev transakcijskega računa oz. stanja na njem. Še vedno imamo mednarodne čeke, potovalne čeke in evročeke, ki izumirajo prav zaradi debetne kartice94. Podobno kot pri zlorabah s plačilnimi, kreditnimi in debetnimi karticami poznamo tudi pri čekih tri področja, kjer se pojavljajo zlorabe čekov v bankah95: zlorabe čekov s strani imetnikov zlorabe z ukradenimi in odtujenimi čeki zlorabe s ponarejenimi čeki 5.2.2 Ostali plačilni instrumenti Tukaj omenimo plačilni nalog, ki je lahko v papirni in elektronski obliki. Zaradi procesov, ki zagotavljajo takojšnji nadzor stanja na računu ne moreva govoriti, da bi se ta plačilni nalog zlorabljal s strani imetnika. Zlorabljajo se predvsem elektronski plačilni nalogi oz. zloraba spletne banke. Storilec ki je prišel do podatkov imetnika 94 95. Ustni vir Slavko Cimprič Lamberger, 2009. 39.