Ekološki vplivi elektromagnetnega sevanja v mobilni telefoniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa Organizacija in management delovnih procesov. EKOLOŠKI VPLIVI ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA V MOBILNI TELEFONIJI. Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk Somentor: izred. prof. dr. Zvone Balantič. Kandidat: Sašo Lepojić Kranj, maj 2006.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Dragu Vuku in somentorju dr. Zvonetu Balantiču za pomoč, vodenje in vzpodbujanje pri pripravi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorju Jožetu Unku, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 2 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. POVZETEK Z razvojem novih tehnologij se način življenja in naše okolje zelo spreminjata. Ta nagel razvoj dostikrat spremlja nezaupanje ter skrb glede možnih vplivov na človeka in okolje. Strah pred neznanim, nezaupanje institucijam, slaba informiranost botruje odklonilnim stališčem do novih virov elektromagnetnih sevanj (EMS), ki se pojavljajo s postavitvijo sistemov mobilne telefonije. Mobilni telefoni in bazne postaje povzročajo zelo različne sevalne obremenitve. EMS mobilnih telefonov so navadno dosti višja od tistih, ki jim je izpostavljen nekdo, ki živi v bližini bazne postaje. Pozornost Svetovne zdravstvene organizacije in institucij, ki opravljajo raziskave, je v veliki meri namenjena raziskovanju mogočih negativnih vplivov baznih postaj in mobilnih telefonov. Dosedanje ugotovitve ne potrjujejo mogočih negativnih vplivov, vendar bo treba opraviti še veliko raziskav na tem področju. So pa do sedaj opravljene raziskave nakazale smernice, po katerih so v posameznih državah pripravili zakonodajo, kjer predpisujejo mejne vrednosti sevalnih obremenitev. Obsežne študije merjenja sevanja v bližini baznih postaj po svetu kažejo, da so sevalne obremenitve pod priporočenimi mejnimi vrednostmi. Lahko pa se sevalne obremenitve spreminjajo v odvisnosti od nekaterih fizikalnih in okoljskih dejavnikov. Kljub naporom strokovnih institucij, da bi osvetlili EMS z vseh strani, je potreben stalen dialog med znanstveniki, državo in lokalno skupnostjo, industrijo in javnostjo. S tem bomo dosegli boljše razumevanje tehnologij in tudi zmanjšanje nezaupanja. KLJUČNE BESEDE Elektromagnetno sevanje, Svetovna zdravstvena organizacija, bazna postaja, mobilni telefon, sevalne obremenitve, meritve.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 3 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. SUMMARY The development of new technologies has brought great changes to our way of life and the environment. This swift development is often accompanied by mistrust and concern about the possible influences on people and the environment. Fear of the unknown, mistrust of the institutions, and poor informativeness are all responsible for the negative standpoint on the new sources of the electromagnetic radiation (EMS), which have arisen with the setting up of the systems of mobile telephony. Mobile phones and base stations cause very different radiation burdens. The EMS from mobile phones usually mean much higher radiation burden to their users than the EMS from a base station that someone who lives near is exposed to. The attention of the World Health Organization and the institutions which perform research is largely designed for investigating the possible negative influences of base stations and mobile phones. So far the conclusions have not confirmed any possible negative influence, although many more research will have to be carried out in this field. However, research carried out so far have offered guidelines according to which some countries have codified their legislation in which a limit value of the radiation burdens is prescribed. Extensive studies of radiation measurements in vicinity of base stations all over the world show that the radiation burdens are much below the recommended border values. However, the radiation burdens may change depending on some physical and environmental factors. Despite the efforts of the technical institutions to throw light upon the EMS on all sides, a continual dialogue between scientists, the state and the local community, industry, and the public is necessary. This way we shall achieve a better understanding of technologies and a reduction of mistrust. KEYWORDS Electromagnetic radiation, World Health Organization, base station, mobile phone, radiation burdens, measurements.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 4 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. KAZALO 1. UVOD……………………………………………………………………………..6 1.1 1.2. Namen…………………………………………………….………………..7 Cilji…………………………………………………………….……............7. 2. PRIKAZ SEDANJEGA STANJA………………………....…….........8 2.1. 3.. 4.. Osnovni pojmi elektrotehnike………………………….………….....8 2.1.1 Elektromagnetna sevanja………………....…………………………..10 2.1.2 Viri sevanja…………………………………………………………….14 2.2 Lastnosti EMS……………………………………………….…………..16 2.2.1 Dobre lastnosti EMS…………………………………………………..16 2.2.2 Stranski in možni nevarni učinki EMS…………………………..…..17 2.3 Predpisi z mejnimi vrednostmi za EMS……………………..........18 2.3.1 Osnovne biološke omejitve………………………………………....18 2.3.2 Predpisi, ki veljajo za EMS…………...…………………………....18 2.4 Gradniki mobilne telefonije………………………………………….21 2.4.1 Oddajniki…………………………………………………………….21 2.4.2 Mobilni telefoni……………………………………………………...25 2.5 Izračuni in meritve……………………………………………………..27 2.5.1 Izračuni EMS…………………………………………………..…....27 2.5.2 Prikaz sevalnih obremenitev na konkretnem primeru…………...28 PRIKAZ PROBLEMA………………………………………………........35 3.1 Sevanje in zdravje……………………………………………………...39 3.2 Ocena zdravstvenega tveganja……………………………………...39 3.3 Vplivi visokofrekvenčnega EMS…………………………………...40 3.4 Hipoteza………………………………………………………………….42 MODEL REŠITVE………………………………………………...……...43 4.1 Tehnične rešitve………………………………………………...……...43 4.2 Organizacijske rešitve………………………………....………...…...45 4.3 Kadrovske rešitve……………………………………………………..52 4.4 Finančne rešitve………………………………………………………..57 SKLEPNE UGOTOVITVE ……………………………………….......61. 5. 6. VIRI IN LITERATURA…………………………………………...…....62 7. PRILOGE……………………………………………………….…...………...67. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 5 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 1. UVOD Človek je prehodil od kamene dobe do modernega časa dolgo pot. Z vsakim korakom se je naučil nekaj novega, kar mu je pomagalo pri nadaljnjem razvoju in mu olajšalo vsakdanje življenje. Zlasti elektrotehnika je v prejšnjem stoletju bistveno pripomogla k splošnemu napredku. Z iznajdbami in izumi kot so elektrika, žarnica ter v nadaljevanju radio, televizija, hladilnik, mikrovalovna pečica in mobilni telefon, smo si v moderni dobi izboljšali kakovost življenja in dvignili udobje na višjo raven. Ob uporabi vseh električnih naprav se pojavljajo električna in magnetna polja, katerih prisotnosti neposredno večinoma ne čutimo. Lastnosti vseh teh polj so odvisne predvsem od frekvence, ki pa se spreminja v relativno širokem razponu med 0 in 300 MHz in z njo tudi lastnosti teh polj. S temi polji bomo živeli tudi v prihodnje, ker se razvoj električnih naprav in z njimi uporaba teh frekvenc še povečuje. Vsaka novost, ki jo s seboj prinaša tehnični napredek, prinaša prednosti in slabosti. Z množično uporabo električnih aparatov se je pojavilo tudi vprašanje njihove varnosti oziroma stranskih učinkov. Predvsem je v zadnjem času veliko govora o varnosti mobilne telefonije. Z naglim razvojem in množično uporabo (mobilni telefon uporablja 2/3 Evropejcev) se je dvom o tveganjih še močno povečal. Zainteresirana javnost pričakuje odgovore, saj vprašanja zanimajo vse uporabnike. Znanost in z njo stroka sta dolžni nuditi celovito in razumljivo informacijo o vseh morebitnih tveganjih, odgovorni organi pa o tekočih in predvidenih ukrepih. Na odprta vprašanja se je treba sproti in ustrezno odzivati. Samo tako je možno konstruktivno komuniciranje, ki pripomore k čim bolj odgovornemu reševanju ključnega vprašanja o možnih vplivih elektromagnetnega sevanja (EMS) na človeka in njegovo bivalno okolje. Podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem elektronskih izdelkov, stalno opazujejo trg in zahteve ljudi. Ljudje zahtevajo varne izdelke, zato je njihova varnost relativno dobro zakonsko urejena v večini zahodnoevropskih držav. Podobna vprašanja si zastavljajo tudi drugod po svetu. Odgovore na ta vprašanja lahko dobimo iz bogatih izkušenj drugih držav, njihovih dobrih praks v različnih okoljih, številnih študij, zbirk podatkov in obsežnih raziskav, ki še potekajo. Te so podkrepljene z mnenji neodvisnih mednarodnih organizacij v Evropi in drugod po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v okviru Organizacije združenih narodov pooblaščena za raziskavo morebitnih škodljivih učinkov EMS na zdravje ljudi. Dosedanje raziskave so pokazale, da ni prepričljivih dokazov za škodljive zdravstvene posledice, če je izpostavljenost EMS pod mejnimi vrednostmi, ki so jih določile mednarodne organizacije. Toda to še ne pomeni, da so vse te elektronske naprave varne, kajti doba uporabe vseh teh izdelkov je še prekratka, da bi lahko z gotovostjo govorili o ne(varnosti). Zato so nadaljnje raziskave nujne, kajti samo tako bomo lahko sledili razvoju, s katerim naj bi oplemenitili dosedanje izkušnje.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 6 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 1.1 Namen Namen diplomske naloge je na preprost način prikazati in osvetliti nekatere pojme, ki so povezani z elektromagnetnim sevanjem in potencialnimi vplivi na zdravje in počutje ljudi. Predvsem pomembno je razumevanje problematike in zaznavanje nevarnosti, ki so prisotne, kajti vsak človek zaznava tveganje na svoj način in velikokrat nanj vplivajo tako osebni kot zunanji dejavniki in dejavniki tveganja samega. Prikazati želim mnenja strokovnjakov o dejanskih vplivih EMS na okolje in meritve baznih postaj izbranega mobilnega operaterja na področju Slovenije, ki so bile narejene v letu 2005. Ker pa dokončnih odgovorov o nevarnosti mobilne telefonije še ni mogoče dati, se lahko pred njimi zavarujemo z ustreznimi preventivnimi ukrepi.. 1.2 Cilji Glavni cilj diplomske naloge je pokazati, da so elektromagnetna sevanja baznih postaj in mobilnih telefonov pod mejnimi vrednostmi. Vsi do sedaj znani podatki stroke kažejo, da so sevanja do določene meje za vse žive organizme neškodljiva. Primerjave kažejo, da so mejne vrednosti v Sloveniji, v primerjavi z ameriškimi in evropskimi, med najnižjimi, kar pomeni, da je slovenska Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ena najstrožjih na svetu.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 7 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 2. PRIKAZ SEDANJEGA STANJA 2.1 Osnovni pojmi elektrotehnike Že antični Grki so poznali električne in magnetne pojave. Beseda elektrika izhaja iz grške besede za jantar, ki je okamnela smola terciarnih iglavcev. Če namreč palico iz jantarja drgnemo s svileno krpo, pokaže palica nove lastnosti, kot npr. da privlači drobne koščke papirja, lase ali da se dve taki palici med seboj odbijata. Grki so tudi vedeli, da kosi kamnin, ki so jih našli v pokrajini Magnezija v Mali Aziji, privlačijo drobne koščke železa (Fizika II, 2002, str. 1). Danes je elektromagnetika veda o pojavih, ki jo povzročajo naelektreni delci v mirovanju in gibanju. Teh pojavov in pojmov je veliko, ogledali si bomo pa samo nekatere. Električni naboj (elektrina) Električni naboj je notranja lastnost osnovnih delcev, ki sestavljajo snov. Ti osnovni delci so na primer elektroni, protoni, ioni. Elektroni imajo negativen električni naboj, protoni pozitiven, ioni pa lahko nosijo pozitivni ali negativni naboj. Električno polje Električno polje je lastnost prostora, v katerem se nahajajo električno nabiti delci ali telesa. V dani točki prostora pomeni električno polje silo na enoto elektrine. Delci in telesa so naelektreni pozitivno ali negativno in med njimi medsebojno deluje sila. Med telesoma, ki sta obe pozitivno ali oba negativno naelektreni, deluje odbojna sila. Raznoimensko naelektreni telesi se privlačita. Električno polje torej nastaja povsod tam, kjer so prisotne elektrine. To je na primer pri hišni napeljavi, električnih napravah, daljnovodih in v naravi.. Slika 1: Točkaste elektrine in naelektrene elektrode različnih oblik (EMS, 2004, str. 14) Za naelektreno telo pravimo, da ima mirujočo energijo, ki ji pravimo potencial. Vsaka točka prostora ima določeno vrednost potenciala. Razlika potencialov med dvema točkama se imenuje električna napetost U in jo merimo v voltih (V). Za boljšo razumljivost jo lahko primerjamo s tlakom vode v ceveh, električni tok pa z vodo, ki zaradi njega teče po njih.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 8 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Električni tok I je gibanje prostih elektronov po prevodni snovi - prevodniku. Tok merimo v amperih (A). Električni tok in napetost sta lahko enosmerna ali izmenična. Enosmerne tokove in napetosti je prvi uporabljal T.A.Edison. V začetku so z njim razsvetljevali celo mesto. Povsem ga je izpodrinil izmenični tok, ki ga je izumil N. Tesla. Različne snovi imajo različne specifične električne upornosti. Posledica tega je, da se snovno telo upira napetosti in toku z upornostjo R. Merimo jo v ohmih (Ω). Obratno sorazmerna upornosti je električna prevodnost. Prevodnik je snov, ki ima proste elektrone. Ti se brez večjega upiranja gibljejo pod vplivom napetosti. Zato po prevodniku, ki ima majhno upornost oziroma veliko prevodnost, teče električni tok. Dobri prevodniki so v glavnem žlahtne kovine kot so baker, srebro, in zlato. Te imajo najmanjšo specifično upornost. Izolator je snov, ki ima specifično upornost zelo veliko, ki nima prostih elektronov in zato po njem električni tok praktično ne teče – je električno neprevoden. Izolatorji so na primer plastika, keramika, guma ipd. Električna poljska jakost E opisuje stanje prostora, v katerem se pojavljajo električne sile. Merimo jo v voltih na meter (V/m). Je sorazmerna električni napetosti. Večja kot je napetost, močnejše je polje. Upada z razdaljo od izvora električnega polja. To upadanje se lahko pospeši oziroma želena razdalja zelo zmanjša, če okoli izvora napravimo kovinsko zaščito. Magnetno polje Okoli permanentnega magneta ali prevodnika, po katerem teče električni tok, se pojavlja sila. Silnice te sile predstavljajo magnetno polje.. Slika 2: Magnetna polja okoli različnih tokovodnikov in magnetov (EMS, 2004, str. 16) Tudi za magnetno polje velja, da upada z razdaljo, zidovi in nekatere kovine zanj ne pomenijo velikih ovir. Najbolj znano magnetno polje je naravno Zemljino magnetno polje. Ta še ne do konca razjasnjen pojav vpliva na počutje in življenje ljudi. Ameriškim astronavtom so za. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 9 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. boljše počutje v vesoljska plovila vgradili naprave, ki proizvajajo umetno magnetno polje, podobno Zemljinemu. Magnetna poljska jakost H opisuje stanje v prostoru, v katerem je prisoten električni tok oziroma premikajoča se elektrina oziroma trajni magnet. Magnetno polje se pojavi npr. okoli hišne električne napeljave, kadar po njej steče električni tok, ko vključimo električni gospodinjski aparat, na primer štedilnik, televizijski ali radijski sprejemnik, sušilnik in drugo. Pojavi se okoli daljnovodov, ko po njih teče tok. Večji kot je tok, večje je magnetno polje. Njegovo jakost - magnetno poljsko jakost - merimo v amperih na meter (A/m). Gostota magnetnega pretoka B opisuje fizikalne učinke magnetnega polja. Okoli tokovodnika se pretaka magnetni pretok. Gostota magnetnega pretoka je magnetni pretok skozi pravokotno stoječo ploskev enote površine. Merimo jo v teslih (T) (EMS, 2004, str. 14). 2.1.1 Elektromagnetno sevanje Elektromagnetno sevanje je elektromagnetno valovanje, to je valovanje, pri katerem nihata električno in magnetno polje. Hitrost nihanja določa frekvenco oziroma spekter elektromagnetnega valovanja. Električno polje niha pravokotno glede na magnetno polje in pravokotno na smer širjenja valovanja. Magnetno polje pa niha pravokotno glede na električno in pravokotno na smer širjenja valovanja. Spreminjata se torej jakosti električnega in magnetnega polja (E in H). Električno in magnetno polje ustvarjajo električni naboji. Če ti mirujejo, je v prostoru le stalno električno polje, jakost električnega polja (E) se ne spreminja s časom. Če se električni naboji gibljejo enakomerno (premo in s stalno hitrostjo), je prostor napolnjen s stalnim magnetnim poljem, katerega jakost (H) je premo sorazmerna s hitrostjo električnih delcev. Brž ko se hitrost električnih nabojev spreminja s časom, na primer če naboji nihajo ali krožijo, če se gibljejo pospešeno ali pojemajoče, se magnetno polje spreminja s časom. Toda spreminjajoče se magnetno polje z indukcijo ustvarja električno polje. Če se tudi to spreminja s časom (kar se zgodi, če se pospešek električnih nabojev spreminja), imamo v prostoru električni poljski tok, ki se obda (podobno kot navaden tok) z magnetnim poljem. Če se torej pospešek električnih nabojev spreminja kot pri nihanju ali kroženju, se zaradi medsebojne sklopitve spreminjajočih se električnih in magnetnih polj nastajajoča sprememba v električnem in magnetnem polju razširja skozi prostor z določeno hitrostjo kot elektromagnetni val (Valovni pojavi, akustika in optika, 1989, str. 62.) Elektromagnetno valovanje je v bistvu potovanje elektromagnetne motnje skozi prostor. Hitrost elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru je enaka hitrosti svetlobe, to je 300.000 km/s, v snoveh pa je hitrost širjenja večinoma manjša od svetlobne hitrosti. Elektronske naprave, ki obratujejo pri napetosti U, z električnim tokom I in s frekvenco f, pošiljajo električne signale po dovodnem vodu do antene, ki je vir oziroma oddajnik ustreznega elektromagnetnega valovanja. Antena namreč pretvori dovedeno električno energijo v elektromagnetno valovanje, ki se potem prosto širi po prostoru. Neposredno ob anteni se ustvari bližnje polje, kjer imata električno in magnetno polje komponente v treh smereh v prostoru (X,Y,Z). Jakost teh komponent pada s prvo, drugo in tretjo potenco razdalje. Bližnje polje se zadržuje v neposredni okolici antene do razdalje, ki je manjša od ene valovne dolžine. Za bližnjim območjem se nahaja vmesni prostor, katerega razsežnost je odvisna od velikosti antene. Zanj je značilno, da so prispevki polja, ki izhajajo iz različnih. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 10 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. delov antene, v obratnem razmerju z razdaljo in imajo lahko zelo različno fazo. Tu se oblikuje sevalni diagram antene, ki je odvisen od velikosti in oblike antene, valovne dolžine in lahko tudi od objektov v okolici antene. Za vmesnim prostorom se razteza daljni prostor, v katerem preide valovanje v daljno polje, ki ga imenujemo tudi elektromagnetno sevanje. Jakost elektromagnetnega sevanja se z razdaljo kvadratno zmanjšuje zato, ker se prostor kvadratno povečuje (EMS, 2004, str. 20). Valovna dolžina (λ ) je dolžina vala (hrib + dolina) in je enaka hitrosti valovanja deljeni s frekvenco. Frekvenca (ν ali f) valovanja nam pove, kolikokrat na sekundo dano polje zaniha. Frekvenca elektromagnetnega valovanja je kvocient med svetlobno hitrostjo in valovno dolžino, merimo jo v Hz, to je nihajih na sekundo. Poznamo več vrst elektromagnetnega valovanja. To so (The World of Physics, 1989, str. 487): •. Radijski valovi – elektromagnetni valovi, ki prinašajo radijska in televizijska sporočila. Če napajamo radijski oddajnik z električnim signalom določene frekvence, bo oddajnik pretvoril signal v elektromagnetne valove z isto frekvenco, kot jo ima električni signal. Radijske signale oddajajo na nizkofrekvenčnem delu radijskega spektra, televizijske pa na visokofrekvenčnem delu radijskega spektra.. •. Mikrovalovi – elektromagnetni valovi kratkih valovnih dolžin. Mikrovalovi nastanejo na podoben način kot radijski valovi, le da imajo višje frekvence. Uporabljamo jih za telefonske in televizijske zveze, radarje in mikrovalovne pečice. Mikrovalovna pečica izkorišča mikrovalove s frekvenco okoli 2500 megahertzov (MHz) za hitro segrevanje in kuhanje hrane. Voda, ki jo hrana vsebuje, vpija mikrovalove in le-ti na ta način segrevajo tudi hrano.. •. Infrardeča svetloba – elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo vroča telesa. Toploto vročega grelca začutimo že od daleč. Ko topla in vroča telesa oddajajo toploto s sevanjem, pravimo, da oddajajo infrardeče žarke. Daljinski upravljavec za video ali televizijski aparat pošilja šibke infrardeče signale, s katerimi krmili naprave. Termografija uporablja infrardeče žarke za prikaz vročih in hladnih delov telesa v različnih barvah. V medicini uporabljajo to metodo za odkrivanje raka.. •. Vidna svetloba – EM valovanje, ki ga zaznava oko. Različne valovne dolžine svetlobe zaznava oko kot različne barve.. •. Ultravijolična svetloba – EM valovanje s frekvencami, ki so večje kot pri vidni svetlobi. Ultravijolični žarki prihajajo s Sonca, nastajajo pa tudi v fluorescenčnih sijalkah. S pomočjo teh žarkov nastajajo v telesu vitamini, prevelike količine teh žarkov pa lahko poškodujejo kožo in oči. V zgornjih plasteh ozračja je plast ozona, ki vpije večino ultravijoličnih žarkov. Plast ozona se zaradi onesnaženosti zraka zmanjšuje, zato se povečuje količina ultravijoličnih žarkov, ki pridejo do tal.. •. Rentgenski žarki (žarki X) – elektromagnetno valovanje z zelo visoko frekvenco. Rentgenske žarke oddaja rentgenska elektronka. V njej je curek elektronov usmerjen v posebno kovinsko ploščico. Po trku vanjo oddajo nekateri rentgenske žarke. Zdravniki jih uporabljajo za slikanje zob in kosti v telesu, saj sevanje prodre skozi telo in na. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 11 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. zaslonu ali na filmu naredi sliko. Zobe in kosti vidimo na filmu zato, ker vpijajo rentgensko sevanje bolj kot mehko tkivo. Z rentgenskimi žarki zdravimo rakaste tvorbe. Velike doze teh žarkov pa so zdravju škodljive. •. Sevanje gama (γ-sevanje) – elektromagnetno sevanje z valovno dolžino od 10-5 do 10-10 µm, ki nastane med drugim pri jedrskih konverzijah in je zelo prodorno. Oslabitev sevanja pri prehodu skozi snov je sorazmerna z maso obsevane snovi in neodvisna od njene sestave. Energijo sevanja gama lahko določimo s spektrometrom gama. Sevanje gama uporabljamo pri zdravljenju raka in pri preskusih materialov.. Skupne lastnosti vseh vrst elektromagnetnega valovanja so: • • • • • • •. prenašajo energijo so transverzalna valovanja vsa se lahko odbijajo, lomijo, uklanjajo vsa se lahko širijo tudi skozi prazen prostor v brezzračnem prostoru se širijo s hitrostjo 300 000 000 m/s za vsa velja: hitrost valovanja = frekvenca x valovna dolžina čim krajša je valovna dolžina valovanja, tem bolj je valovanje lahko nevarno. Glede na učinke sevanja na živo snov delimo sevanja na ionizirna in neionizirna sevanja. Vir tako ionizirnega kakor tudi neionizirnega sevanja je lahko v naravi ali pa ga je ustvaril človek. • •. Ionizirana – sevanja radioaktivnih atomov, sevanja rentgenskih aparatov in tudi zaslonov TV sprejemnikov. Neionizirna – svetloba, toplotno sevanje, ultrazvok, radijski valovi, ultravijolično sevanje in mikrovalovi.. Slika 3: Razdelitev elektromagnetnega spektra glede na frekvenco in energijo (http:www.forum-ems.si/osnovni_pojmi#E40994) Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 12 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Ionizirna elektromagnetna sevanja imajo precej višje frekvence in s tem energije od neionizirnih (valovna dolžina manjša od 100 nm; energija fotonov večja od 12,4 eV) in zato lahko ionizirajo snov – izbijejo elektrone iz atomov in s tem spremenijo kemično sestavo snovi. Zato so ionizirna sevanja precej bolj nevarna od neionizirnih. To so sevanja radioaktivnih elementov, rentgenska in kozmična sevanja. Človek je izpostavljen ionizirnim sevanjem na zelo različnih področjih dejavnosti: v delovnem in bivalnem okolju, na izletih v hribih ali med medicinskimi pregledi. Zato je koristno imeti pregled nad prispevki zaradi posameznih dejavnosti. Različne vire ionizirnega sevanja lahko razdelimo po več merilih. Viri so radioaktivni izotopi v zemeljski skorji ali rentgenski aparati, ki jih uporabljajo v zdravstvu. V skladu s tako delitvijo je sevanje naravnega ali umetnega izvora. Naravnim virom sevanja se v glavnem ni moč izogniti. Že od samega nastanka Zemlje prihaja sevanje iz vesolja in iz zemeljske skorje. Zato poznamo med naravnimi viri še dodatno delitev. Zunanji viri so kozmično sevanje (višinsko sevanje, sevanje ali delci, ki na Zemljo prihajajo iz vesolja) in sevanja zemeljske skorje zaradi radioizotopov v njej. Notranji viri sevanja pa so radioizotopi v človeškem telesu, ki so bili vneseni vanj z dihanjem, hrano ali pa so prišli skozi kontaminirane rane oziroma so gradniki telesa. Med umetnimi viri ima največji delež medicinska uporaba sevanja. Večino prispeva medicinska diagnostika z rentgenskimi aparati ali izotopi. Drugi umetni viri so: ionizacijski javljalniki požara, luminiscentni nanosi, fosfatna gnojila in gradbeni materiali. Neionizirna sevanja so elektromagnetna valovanja, katerih frekvenca je premajhna, da bi ob interakciji s snovjo spodbudila ionizacijo. Na Zemlji so že od nekdaj prisotna neionizirna sevanja iz naravnih virov. Njim se v vedno večjem številu pridružujejo umetni viri sevanj, ki so praktično prisotni povsod v delovnem in bivalnem okolju in katerih jakost z razvojem družbe še narašča. Naravna neionizirna sevanja izvirajo iz lastnosti Zemlje (statično magnetno polje), iz razelektritvenih procesov v zemeljski atmosferi (električno polje) in vesolja, kjer je Sonce najpomembnejši vir teh sevanj. Atmosfera, ionosfera in magnetosfera Zemljo ščitijo pred zunajzemeljskimi elektromagnetnimi sevanji. Elektromagnetna sevanja, ki prodrejo skozi ta ščit, so omejena na frekvenčna okna, eno je optično in drugo za frekvence med 10 MHz in 37,5 GHz. Zemlja ima svoje naravno električno in magnetno polje, ki se spreminja. Električno polje izvira iz gibanj nabitih delcev v atmosferi. V primeru lepega vremena znaša vrednost električnega polja okoli 100 V/m, v primeru razelektritev – neviht pa doseže vrednosti do 20.000 V/m, medtem ko magnetno polje izvira iz notranjosti Zemlje. Zemeljsko magnetno polje se z geografsko lego spreminja in v naših krajih znaša okrog 50 µT. Umetni izvori neionizirnih sevanj, ki dosegajo neprimerno večje jakosti kot naravna neionizirna sevanja, zavzemajo celotni frekvenčni spekter in jih glede na njihovo frekvenco in uporabo razvrstimo takole (http://www.forum-ems.si/viri sevanja): •. 0 Hz – enosmerna elektrostatična in magnetna polja, povzročajo jih: a) industrija – močni magneti v metalurgiji, elektroliza aluminija, varjenje, taljenje, galvanizacija, visokonapetostne naprave z enosmernimi statičnimi polji; b) medicina – nuklearna magnetna resonanca (NMR); c) znanost – magnetospektrografija, ciklotronske naprave in različna visokoenergijska tehnologija;. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 13 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. •. do 50 Hz – časovno spreminjajoča se izmenična polja; a) promet – napajanje električnih železnic in podobno; b) distribucija električne energije – daljnovodi, razdelilne postaje; c) nizkonapetostni porabniki in vodi – gospodinjski aparati, grelne naprave, računalniki, napajalniki;. •. do 250 kHz – v industriji induktivna segrevanja, rezalne naprave, varilni stroji, segrevalne naprave, računalniki;. •. do 3 MHz /NF/ – radionavigacija, radiodifuzija, naprave za urejanje prometa;. •. do 30 MHz /VF/ – industrija – segrevanje, varjenje, sušenje, lepljenje, polimerizacija; – medicina – diatermija, sterilizacija, radioastronomija, radiodifuzija;. •. do 300 MHz /VHF/ – industrija - segrevanje, varjenje, sušenje, lepljenje; – medicina – diatermija; – radijski in TV oddajniki; – radionavigacija, radar, vodenje v zračnem prometu;. •. do 3 GHz /UHF/ – industrija - prehrane, mikrovalovne peči, TV oddajniki, radar, telemetrija, usmerjene zveze; – medicina – diatermija;. •. do 30 GHz /SHF/ – radar, navigacija, merjenje višine, satelitske zveze, usmerjene zveze;. •. do 300 GHz /EHF/ – raziskave vesolja, radioastronomija, radiometeorologija.. 2.1.2 Viri sevanja Medtem ko so viri električnega toka in napetosti generatorji v različnih centralah (vodnih, termičnih, atomskih), so viri elektromagnetnega sevanja antene. To so naprave, narejene iz kovinskih in izolatorskih materialov, kot so železo, aluminij, baker, polietilen, teflon in drugi. Antene so sprejemne, oddajne ali sprejemno-oddajne. Sprejemne antene sprejemajo elektromagnetno valovanje iz prostora in ga pretvarjajo v vhodni električni signal sprejemne naprave, kot so radijski in televizijski sprejemniki, mobilni telefoni, satelitski sprejemniki ipd. Oddajne antene pretvarjajo električne signale oddajnih naprav v elektromagnetno valovanje in ga pošiljajo v prostor. Antena je lahko hkrati sprejemna in oddajna, saj sta oddani in sprejeti signal na dovolj različnih frekvencah, da se ne motita (na primer pri mobilnem telefonu). Posebno električno vezje, priključeno neposredno na priključne sponke antene, ločuje ta dva signala. Med najvažnejše podatke antene, potrebne za ocenjevanje elektromagnetnih sevanj, sodita smerni diagram in dobitek antene G (angleško: gain). Smerni diagram nam pove, koliko in kam seva antena v prostor. Običajno se podaja v vodoravni in navpični ravnini. Dobitek pomeni navidezno ojačitev sevane gostote moči antene v določeni smeri prostora v primerjavi z gostoto moči, ki bi jo sevala izotropna antena (EMS, 2004, str. 22).. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 14 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Slika 4: RTV Krško (slikano na lokaciji, 2005) Na sliki je antenski stolp, visok približno 40 metrov. Na stolpu so vidne radijske in televizijske antene, antene za mobilno telefonijo, mikrovalovne povezave in antene drugih radijskih virov. Nizkofrekvenčni viri Kot že ime pove, sodijo med nizkofrekvenčne vire tiste naprave, ki oddajajo elektromagnetno valovanje nizkih frekvenc. Meja med nizkimi in visokimi frekvencami je dogovorno postavljena na nekaj deset tisoč nihajev v sekundi. Viri, s katerimi se povprečen človek najpogosteje srečuje v svojem življenju, so: -. električne naprave v gospodinjstvu in industriji, elektroenergetski vodi in transformatorji, enosmerni električni viri.. Če strnemo ugotovitve, so nizkofrekvenčni viri elektromagnetnega sevanja vse naprave, ki delujejo s frekvenco od 0 Hz do 10 kHz. Najširše zastopane so prav gotovo tiste naprave, ki delujejo z omrežno frekvenco 50 Hz. Visokofrekvenčni viri Med visokofrekvenčne vire štejemo tiste, ki imajo osnovno obratovalno frekvenco višjo od nekaj deset kiloherzov. Po mednarodni delitvi frekvenčnega območja so visokofrekvenčni viri tisti, ki oddajajo v frekvenčnem območju 30 kHz do 300 GHz. Za vsa ta območja se mednarodno uporablja ime radijski valovi.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 15 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Najpogostejši viri: -. radijski oddajniki, televizijski oddajniki, mobilne komunikacije, mikrovalovne (usmerjene) zveze ( radijske, satelitske), radarji.. 2.2 Lastnosti EMS 2.2.1 Dobre lastnosti Svetloba Tudi svetloba je del elektromagnetnega spektra. Frekvenca svetlobe je okrog 300 THz. Svetloba je v elektromagnetnem spektru med radijskimi valovi in sevanjem žarkov X. Svetloba je eden od naravnih načinov prenosa energije z enega mesta na drugo mesto. Potuje v obliki valov. Ima pravzaprav dvojni značaj, ker jo lahko opišemo kot valovanje ali kot gibanje energijskih delcev. V praznem prostoru se svetloba giblje s hitrostjo 300.000 km/s, kar pomeni, da lahko v eni sekundi osemkrat obkroži zemljo. V zemljini atmosferi se svetloba giblje malo počasneje, vendar je razlika zanemarljiva. Svetlobo delimo na ultravijolično, vidno in infrardečo. Vir svetlobe je lahko Sonce ali druga zvezda (naravni vir) ali pa različne oblike segretih teles (umetni viri, kot na primer sijalka/žarnica). EMS v gospodinjstvu V hiši imamo vrsto gospodinjskih aparatov, ki nam olajšujejo delo in brez katerih si ne predstavljamo urejenega doma. Večina med njimi je priključena na omrežno napetost ves čas, nekatere pa vključimo po potrebi. V prostoru okrog vsakega gospodinjskega aparata, ki je priključen na elektriko, je električno in magnetno polje nizke jakosti. Magnetno polje je okoli priključnih kablov, električnih orodji, grelnikov, pečic, hladilnikov, likalnikov, računalnikov, televizorjev, monitorjev in drugih naprav. Naprave kot so televizorji in monitorji, so vir statičnih električnih polj in izmeničnih električnih in magnetnih polj pri visoki frekvenci. V vseh naštetih primerih so električna in magnetna polja pravzaprav stranski in nezaželeni učinek, ki je pač posledica toka in napetosti v priključnih žicah in elektronskih elementih. Te učinke se elektrotehnika trudi zmanjšati na različne načine. Komunikacije na daljavo V skupino naprav, ki omogočajo komuniciranje na daljavo prek elektromagnetnih valov radijskih frekvenc, spadajo radijski in televizijski oddajniki, radarji, sistemi mobilnih komunikacij, satelitske zveze in še vrsto naprav za sporočanje podatkov na daljavo. Vsi vemo, kaj so te naprave prinesle v vsakdanjo življenje in brez katerih v modernem svetu ne bi mogli delovati.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 16 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Uporaba EMS v medicini Dobre lastnosti elektromagnetnih valovanj so se najbolj pokazale pri zdravljenju različnih bolezni. V medicini se široko uporabljajo pri zdravljenju raka, v zobozdravstvu, zdravljenju bolezni srca in ožilja, zdravljenju bolezni prebavil in razjed, zdravljenju neravnovesja v živčnem sistemu, zdravljenju ran in poškodb. 2.2.2 Stranski in mogoči nevarni učinki EMS Neionizirnim elektromagnetnim poljem se ni mogoče izogniti. Medtem ko na primer zdravilo v večini primerov lahko zamenjamo, je elektromagnetno polje prisotno povsod okoli nas, naj bo to v prostorih ali na prostem. Ni dvoma, da ima uporaba elektromagnetnih polj predvsem koristne učinke, vendar pa želimo z znanimi in dokazanimi argumenti opozoriti na možne nevarne učinke. Oglejmo si sliko v nadaljevanju, ki prikazuje vpliv elektromagnetnih polj na človeško telo in njegove odzive v frekvenčnem območju od 0 Hz do 300 GHz.. Slika 5: Obnašanje in odziv človeškega telesa na elektromagnetno polje (EMS, 2004, str. 64) Človeško telo se do frekvence približno 1 MHz obnaša kot prevodnik z izgubami. Po njem teče električni tok in skozi njega prehaja magnetno polje. Posamezni deli telesa pomenijo različno upornost oziroma se različno upirajo prehodu električnega toka. Pri frekvencah od 1 MHz pa tja do 10 GHz se največji del energije absorbira v telesu oziroma v njegovih delih. Lahko bi rekli, da se telo začne obnašati kot izolator z izgubami. Pri frekvencah nad 10 GHz začne prevladovati absorpcija energije v koži. V novejšem času je vojaška industrija začela proizvajati mikrovalovna orožja, ki delujejo na principu elektromagnetnega sevanja. To so mikrovalovne oddajne naprave, ki delujejo na frekvenci 95 GHz, njeno sevanje pa prodre približno 0,4 milimetra globoko v človeško kožo. Oddajnik mikrovalovnega orožja oddaja impulze velike moči in s posebej za to razvito parabolo antena doseže na razdalji približno 700 metrov gostoto pretoka moči okoli 15.000 W/m2, kar pomeni, da segreje površino kože na več kot 50 stopinj (EMS, 2004, str. 67).. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 17 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 2.3 Predpisi z mejnimi vrednostmi za EMS 2.3.1 Osnovne biološke omejitve V svetu imamo vrsto različnih dokumentov, pretežno poročil, pa tudi uredb in standardov, ki določajo mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj. Za podlago jim služijo priporočila raznih mednarodnih organizacij. Priporočila niso obvezna, so le osnova za vrednotenje obremenitve okolice, kjer se nahajajo viri elektromagnetnega sevanja, uredbe in standardi pa so obvezni. Mejne vrednosti v priporočilih so odvisne od frekvenc, na katerih viri delujejo, in vrste virov (nizkofrekvenčni ali visokofrekvenčni, zvezni ali impulzni). Mejne vrednosti imenujemo tudi referenčne vrednosti na podlagi bioloških omejitev, ki predstavljajo človeško telo. Najbolj znana priporočila, ki so podlaga za notranja priporočila večine držav, izdajajo naslednje mednarodne ustanove ali organizacije: ARPANSA, ANSI/IEEE, ICNIRP, CENELEC in EU (EMS, 2004, str. 72). Osnovne biološke omejitve imajo podlago v toplotnih učinkih elektromagnetnih sevanj na organizem, ki so raziskani in jasni, medtem ko so netoplotni učinki še predmet raziskav. V preglednici so podane osnovne biološke omejitve gostote magnetnega pretoka, gostote električnega toka, specifične absorpcije (SAR) in gostote pretoka moči, povzete po priporočilu številka 1999/519/EC, ki ga je leta 1999 izdal evropski svet (EC). Ta priporočila so enaka priporočilom ICNIRP iz leta 1998. Slovenija v svoji uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ne zajema osnovnih bioloških omejitev.. Frekvenčno območje 0 Hz do 1Hz 1 – 4 Hz 4 Hz – 1kHz 1 – 100 kHz 100 kHz – 10 MHz 10 MHz – 10 GHz 10 GHz – 300 GHz. Gostota magn. pretoka (mT) 40 – – – – – – –. Gostota toka za glavo in telo (mA/m2) – 8 8/f 2 f/500 f/500 – –. SAR, Lokalni povprečen SAR, glava Lokalni za vse telo in telo SAR (udi) (W/kg) (W/kg) (W/kg) – – – – – – – – – – – – – – – 0,08 2 4 0,08 2 4 – – –. Gostota pretoka moči (W/m2) – – – – – – – 10. Tabela 1: Osnovne biološke omejitve (EMS, 2004, str. 72) 2.3.2 Predpisi ki veljajo za EMS Predpisi v svetu Svetovnega ali evropskega standarda za EMS ni. So samo priporočila mednarodnih institucij, ki jim sledijo državna priporočila, uredbe ali standardi. Predpisi oziroma priporočila se razlikujejo v večini držav le v malenkostih, v nekaterih pa kar precej odstopajo (Italija, Švica, Belgija, Slovenija). Najbolj strogi v Evropi so predpisi v Italiji, Belgiji, Švici in Sloveniji. V Italiji svojemu zakonu pravijo lege senza senso, kar pomeni zakon brez pomena. Ko bi ga dosledno izvajali, bi morali ukiniti ali zmanjšati moč več tisoč radijskih in TV-oddajnikov. V Belgiji so morali v svojih predpisih znižati dovoljene mejne vrednosti za 25-krat zaradi pritiska javnosti in Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 18 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. socialnega miru. V Švici zakon dosledno izvajajo. Radijske postaje namreč ni mogoče postaviti, če ne ustreza predpisom. Emisije EMS se morajo s tehničnimi ukrepi in primerno izbiro lokacij vira zmanjševati tako dolgo, dokler je ta še tehnično uporaben in je to ekonomsko sprejemljivo. V večini držav se omejitve izpostavljenosti EMS delijo na omejitve za skupino prebivalstva s poklicno izpostavljenostjo in na tiste, ki veljajo za splošno prebivalstvo. Skupino poklicno izpostavljenega prebivalstva sestavljajo odrasli, ki so v splošnem izpostavljeni znanim virom in ki so seznanjeni s potencialnim tveganjem, tako da upoštevajo preventivne ukrepe. Skupina, v katero spada splošno prebivalstvo, je sestavljena iz posameznikov vseh starosti, ki se ne zavedajo izpostavljenosti EMS. Merila za te ljudi so tudi bolj stroga. Večina državnih priporočil sledi eni izmed institucij, ki je na podlagi znanstvenih raziskav in bioloških zakonitosti prva postavila pravila in mejne vrednosti. V zadnjem desetletju je to prav gotovo Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnimi sevanji ICNIRP. V priporočilih so poleg mejnih vrednosti zapisani tudi postopki merjenja, potrebni merilni instrumenti in osnovne računske metode za vrednotenje. V svetu ima po podatkih svetovne zdravstvene organizacije WHO največ predpisov in priporočil Evropa. To pomeni, da ima skoraj vsaka evropska država svoja priporočila oziroma neko nacionalno uredbo, ki se dotika neionizirnih elektromagnetnih sevanj. Večina predpisov in priporočil sledi priporočilom ICNIRP (EMS, 2004, str. 73). Predpisi v Sloveniji V Sloveniji je bila leta 1996 sprejeta Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) (v nadaljevanju: uredba). Določbe te uredbe veljajo za sevanje zunaj nadzorovanih območji, ki ga v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja povzročajo stalne ali občasne emisije enega ali več virov obremenjevanja okolja s sevanjem (EMS, 2004, str. 81). Izvzeto je sevanje naprav, ki so namenjene diagnostiki ali zdravljenju, in sevanje posamičnih ali prenosnih oddajnih ali radarskih sistemov za obrambne potrebe ter za zaščito, reševanje in pomoč. Po Uredbi je vir sevanja visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajniki, radarji ali druge naprave ali objekti, katerih uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z nizkofrekvenčnim in visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem. Uredba v nadaljevanju deli območje glede na občutljivost naravnega in življenjskega okolja v I. in II. stopnjo. V I. območje spadajo predeli, ki potrebujejo povečano varstvo pred sevanjem: bolnišnice, zdravilišča, površine za rekreacijo, javni parki, poslovno-stanovanjska območja, skratka območja, kjer se ljudje trajno zadržujejo. V II. območje spadajo območja, kjer se ljudje ne zadržujejo trajno, ampak le občasno, to so industrijske in obrtne cone, transportne poti, skladišča, servisi in vsi tisti predeli, ki niso zajeti v I. območju.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 19 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Mejna efektivna Mejna efektivna vrednost vrednost električne magnetne poljske jakosti (Lh,i) (V/m) (A/m) I. območje II. območje I. območje II. območje >0.01 – 0.042 126 400 5,3 16,8 >0.025 – 4.16 126 400 0,22/f 0,7/f >0.68 – 10 86/f 275/f 0,22/f 0,7/f >10 – 400 8,6 27,5 0,022 0,07 0,5 0,5 -3 0,5 >400 – 2000 0,43 x f 1,37 x f 1,15 x 10 f 3,64 x 10-3f0,5 >2000 – 150.000 19 61,4 0,05 0,163 0,5 0,5 -3 0,5 >150.000 – 300.000 0,05 x f 0,158 x f 1,32 x 10 f 4,21 x 10-3f0,5 Frekvenčno območje (MHz). Mejna povp. vrednost gostote pretoka moči (Ls,i) (W/m2) I. območje II. II. območje – – – – – – 0.2 2 f/2000 f/2000 I 10 -5 0,67 x 10 f 6,67 x 10-5f. f je frekvenca izražena v MHz Tabela 2: Mejne vrednosti za visokofrekvenčne vire sevanja (EMS, 2004, str. 84) Primerjava domačih in tujih priporočil Primerjava kaže, da so mejne vrednosti, ki veljajo v Sloveniji, v primerjavi z ameriškimi in evropskimi med najnižjimi, kar pomeni, da je slovenska Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ena najstrožjih na svetu (EMS, 2004, str. 84). Praksa v Sloveniji V Sloveniji imamo pravila igre, ki jih za področje elektromagnetnih sevanj določajo Zakon o okolju, Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. V omenjenih dokumentih so zapisane mejne vrednosti, ki jih noben vir neionizirnega sevanja ne sme preseči zunaj zavarovanega območja. Predpisani so tudi postopki, kako polje virov periodično preverjati in ali so vrednosti elektromagnetnega sevanja v okolici virov še v predpisanih mejah. Ministrstvo za okolje in prostor s posebnimi pooblastili za izdelavo strokovnih ocen oziroma za opravljanje meritev in obratovalnega monitoringa določa, kdo sme opravljal meritve ali izdeloval teoretične strokovne ocene. Institucija ali posameznik, ki želi dobiti pooblastila, mora izpolniti pogoje, ki so predpisani v Odredbi o pogojih za pridobitev in o načinu pridobitve pooblastila za izdelavo poročil o vplivih na okolje. Nosilec pooblastil mora izpolniti dva pomembna pogoja: – biti mora ustrezno strokovno usposobljen in – imeti mora pravo opremo. Zakonska določila torej pravijo, da lahko lastnik postavi oddajnik in ga da v obratovanje, če izpolnjuje pogoje in ima za svoje lokacije narejene najprej strokovne ocene in po vklopu še meritve. Drugi vidik postavljanja radijskih oddajnikov pa je uporaba zdrave pameti v mejah ekonomske učinkovitosti in zadovoljive kakovosti. To velja pri postavljanju radijskih oddajnikov v mestih, v bivalnih okoljih, še posebej pa v bližini izobraževalnih ustanov, bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev in podobno.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 20 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 2.4 Gradniki mobilne telefonije 2.4.1 Oddajniki Oddajniki mobilne telefonije (bazne postaje in mobilni telefoni) delujejo na frekvenčnem območju od 300 MHz do 3 GHz (valovna dolžina je od 10 cm do 1m). Radijski oddajniki sistemov mobilne telefonije in njihove antene, prek katerih v prostor oddajajo energijo, se po svojem delovanju in sevanju ne razlikujejo dosti od oddajnikov sorodnih sistemov, ki jih poznamo že dalj časa. Tu mislimo predvsem na sisteme radia in televizije, radarske sisteme in razne sisteme, potrebne za interno komunikacijo javnih ali zasebnih družb. Ti viri so oddaljeni od uporabnikov in niso množični. Drugače je pri mobilni telefoniji. Po svoji pogostosti, razširjenosti, bližini naseljem, ljudem, široki uporabnosti prekašajo vse prej omenjene sisteme, tako da vzbujajo večji interes uporabnikov in temu primerno večjo medijsko pozornost. Vrste mobilnih sistemov: – NMT (Nordic Mobile Telephony, frekvenca v Sloveniji okrog 420 MHz) – GSM 900 (Global System for Mobile Communication, frekvenca med 890 – 960 MHz) – DCS 1800 (frekvenca med 1710 – 1880 MHZ) – imenovan tudi GSM 1800 – UMTS (Universal Mobile Telecommunications System, frekvenca od 1910 – 2170 MHz) Prvi mobilni sistem v naši državi je bil analogni sistem NMT, ki deluje na frekvenčnem območju 410 MHz. Svoj razcvet je doživel v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja. Bazne postaje so postavljali na višjih zgradbah oziroma gričih. Za pokrivanje vse države ni bilo potrebnih toliko baznih postaj kot pri novejših sistemih. Seveda je imel sistem nekaj pomanjkljivosti, ki so se kazale predvsem na kakovosti prenosa govora, teže mobilnega telefona in hitrost prenosa podatkov. Leta 1996 so začeli postavljati digitalni sistem GSM 900, ki deluje na frekvenčnem pasu 935 MHz – 960 MHz (območje oddajanja bazne postaje). Ta je prinesel boljšo kakovost prenosa govora, manjše mobilne telefone in hitrejši prenos podatkov. Ker deluje na višjem frekvenčnem območju kot analogni sistem NMT in je sipanje signala na tej frekvenci občutno večje kot pri prvem, so bili mobilni operaterji prisiljeni, da postavijo več baznih postaj za kakovostno pokrivanje območja (Zickero, 2005, str. 56). Seveda so tudi operaterji pri svojem delovanju vezani na koncesijsko pogodbo, po kateri morajo v določenem času pokriti s pogodbo določen delež državnega ozemlja. Kljub temu je treba poudariti, da načrtovanje baznih postaj vsaj v prvi fazi poteka v skladu z načrtovanim pokrivanjem večjih mest in avtocestnega križa, kasneje pa se omrežje širi vse bolj proti podeželju (iz urbanega v ruralno). Zlasti v večjih mestih je treba postaviti več baznih postaj zaradi številnih naročnikov in zaradi tega, ker radijski signal zaradi množice objektov oslabi. Prav tako so operaterji omejeni z frekvenčnim območjem, ki jim je na voljo, in poskušajo postavljati bazne postaje tako, da lahko določeno frekvenco uporabijo še pri drugi bazni postaji v drugem delu mesta. Prednost gostega postavljanja baznih postaj z vidika naročnika je predvsem v tem, da mobilni telefon po vzpostavitvi veze lahko deluje z manjšo močjo, z manjšimi poljskimi jakostmi, kot če bi bila bazna postaja daleč stran od naročnika. Prednost ni tako zanemarljiva, saj se moramo zavedati, da mobilni telefon držimo tik ob glavi in za človeka pomeni večji del sevanja med pogovorom, kot pa ga lahko prejme od delovanja bazne postaje. Načelo delovanja sistemov GSM 900 in GSM 1800 je pač takšen, da mobilni telefon med vzpostavljanjem klica (klicanjem) deluje z največjo močjo, po vzpostavitvi zveze pa moč. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 21 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. prilagaja glede na oddaljenost od bazne postaje. V sistemu UMTS, ki sicer v osnovi deluje na drugačni tehnologiji kot GSM, mobilni telefon pri klicanju najprej deluje z največjo močjo in nato moč delovanja prilagaja glede na oddaljenost od bazne postaje (Zickero, 2005, str. 56). Sestavni deli mobilnega sistema Osnovni del vsakega mobilnega sistema so mobilni telefon (terminal), bazna postaja, krmilnik baznih postaj in centrala mobilnega sistema. K mobilnemu telefonu in bazni postaji spada tudi ena ali več anten, ki oddaja elektromagnetno valovanje v prostor (sevajo) in jih iz njega sprejemajo. Za radijsko povezavo med dvema telefonoma in centralami skrbijo bazne postaje. Imajo lahko eno ali več celic. Vsaka celica ima 1 ali 2 anteni ter od 1 do 6 oddajnikov in sprejemnikov (kanalov). Na vsakem kanalu lahko hkrati poteka 8 pogovorov. Ena sprejemnooddajna enota (antena) tvori celico – zato celično omrežje. Vsaka celica stalno sporoča vsem 'svojim' telefonom osnovne podatke o omrežju in o tem, na katerih frekvencah naj iščejo boljše celice (Trček, 2002, GSM System Survey) Bazne postaje se s centralami in centrale medsebojno povezujejo prek prenosnih sistemov. Bazne postaje krmili BSC (Base Station Controller), ki skrbi za njihovo nemoteno delovanje in potek pogovorov. BSC dodeljuje proste kanale v bazni postaji in določa, v kateri celici naj bo telefon. MSC (Mobile Switching Centre) je mobilna telefonska centrala, ki skrbi za telefonske pogovore. Na primer, MSC poišče pot od kličočega do klicanega naročnika in pripravi podatke za zaračunavanje. Za delovanje sistema skrbi več zbirk podatkov o naročnikih in telefonih. Register domače lokacije naročnika (HLR – Home Location Register) hrani vse podatke o naročniku in sicer katero naročniško številko ima določena kartica SIM, kakšne preusmeritve ima, na področju katere centrale je naročnik dosegljiv, katere dodatne storitve lahko uporablja in ali ga čaka kakšno kratko sporočilo (SMS). Kjerkoli v svetu je naročnik, vedno njegova trenutna centrala dobi vse podatke iz domačega registra HLR. HLR omogoča, da enostavno zamenjamo kratico SIM ter ohranimo staro naročniško številko. Register lokacije gostujočega naročnika (VLR – Visitor Location Register) je ponavadi v MSC in hrani vse podatke o naročniku na področju te centrale. Tu so podatki iz HLR, prav tako tudi ali je naročnik trenutno dosegljiv ali ne in podobno. Ko se telefon prijavi na centralo, se vpiše v VLR, ta obvesti njegov HLR, kje naročnik je, in HLR ga izbriše iz prejšnjega VLR. Na ta način je omogočeno prehajanje med centralami in omrežji. Za lažje delovanje in večjo varnost dodeli VLR telefonu začasno naročniško številko. Center za avtorizacijo (AuC – Authentication Center) skrbi za zaščito naročnikov. Vsaka kartica SIM ima določeno kodo, ki jo pozna samo domači AuC. Kadarkoli želi centrala preveriti istovetnost naročnika, pridobi trojček številk iz Auc. Prvo številko pošlje telefon, ki nanjo odgovori z drugo. Če se druga ujema, potem uporabita tretjo številko za kodiranje govora. Ob vsakem preverjanju se uporabi druga številka, zato je GSM sistem zelo varen pred zlorabami Register istovetnosti opreme (EIR – Equipment Identity Register) ima podatke o telefonih. Vsak telefon ima svojo serijsko številko IMEI, ki jo sporoči centrali. Ta jo preveri v EIR in na ta način prepreči uporabo ukradenih telefonov. Trenutno zbirke EIR različnih operaterjev še niso povezane med seboj, ko pa bodo, bo npr. v Sloveniji ukraden telefon neuporaben v kateremkoli omrežju (GSM System Survey, 1999, str. 14– 20).. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 22 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Slika 6: Mobilni sistem (EMS, 2004, str. 38) Kot vidimo iz slike, sta edina vira visokofrekvenčnega neionizirnega elektromagnetnega sevanja bazna postaja in mobilni telefon. V nadaljevanju želim pokazati primer poteka uporabe mobilne telefonske zveze. Naročnik A želi poklicati naročnika B, ki je v Avstraliji. Oba sta Mobitelova naročnika GSM, imata prižgana telefona GSM in sta prijavljena v svojih trenutnih omrežjih. Kličoči naročnik A odtipka številko klicanega v svoj telefon in pritisne na tipko za aktiviranje klica. Tu je najbolj opazna razlika med mobilno in fiksno telefonijo: pri fiksni telefoniji je telefonski aparat bolj enostaven in izbrano številko pošlje v centralo takoj, neposredno, in hkrati ves čas klicanja in zveze zaseda en žični par in naročniško vezje v centrali. Pri mobilni telefoniji si več telefonov deli isto bazno postajo, zato je smiselno, da telefon shrani številko ter jo hitro pošlje, ko uporabnik pritisne tipko aktiviranje klica. Telefon s pritiskom na tipko svoji celici sporoči, da želi vzpostaviti pogovor. BSC mu dodeli prost kanal na bazni postaji, hkrati pa o tem obvesti MSC. Ko je telefon na prostem kanalu, sporoči MSC, katero številko želi. MSC preveri, ali ta naročnik sme klicati (VLR, Auc). Iz želene številke MSC ve, v katerem HLR je klicani naročnik vpisan. IZ HLR izve, da je naročnik dosegljiv v MSC v Sydneyu ter njegovo začasno številko, zato preusmeri klic v Sydney. MSC v Sydneyu ima naročnika B vpisanega v VLR in obvesti vse bazne postaje na njegovem področju, da ima klic za naročnika B. Ko telefon sprejme klic, se odzove. MSC zopet preveri, ali je vse v redu (VLR. AuC, EIR), in ukaže telefonu, naj začne zvoniti. Ko klicani naročnik B odgovori na klic, se vzpostavi govorna povezava in naročnika se pogovarjata (Mobitel d.d., 2000, Interni podatki).. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 23 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Sestavni deli bazne postaje: – – – – – – – –. kontrolna enota D X U oddajno sprejemna enota TRU združevalnik CDU sponke kabineta koaksialni vodi antene enote za rezervno napajanje ECU in PSU baterije (Oerlikon 6CP155). Slika 7: Sestavni deli bazne postaje (Mobitel d.d., 2006, Interne slike) Sevalna obremenitev okolice je odvisna od moči bazne postaje, od priključene oddajne antene ter od dodatnih izgub na priključnih vodih. Signal, ki ga oddaja bazna postaja, je običajno usmerjen horizontalno proti obzorju v relativno ozkih snopih v vertikalni ravnini. Oddajniki baznih postaj najbolj razširjenega evropskega sistema GSM (brez anten) imajo moči od 10 W do 50 W. Oddajna moč se zaradi dupleksa in priključnih kablov do antene zmanjša na 8 do 33 W. Takšnih kanalov je lahko na posamezni celici do šest. Moč vseh kanalov se prek koaksialnega kabla (kjer se izgubi dodatnih nekaj vatov moči) dovede anteni, ki energijo izseva v prostor. Koliko in na kakšen način pa je odvisno od vrste antene. Da se v sistem mobilne telefonije lahko vključi večje število uporabnikov, je potrebno vedno več baznih postaj in anten, ki so nameščene čim bližje uporabnikom (na fasadah zgradb, v nakupovalnih centrih, v poslovnih zgradbah, na letališčih, …). Ker so bazne postaje nameščene bližje uporabnikom, je tudi njihova oddajna moč manjša. Izhodne moči baznih postaj v poslovnih zgradbah dosegajo le desetino moči običajnih postaj. Te moči pa niso večje od moči mobilnega telefona. V neposredni bližini antene bazne postaje lahko sevalne obremenitve v glavne snopu antene presežejo mejno vrednost. Oddaljenost od antene, na kateri so lahko mejne vrednosti presežene, je odvisno od sevalne moči, vrste anten in drugih dejavnikov. Območje, kjer lahko v najbolj neugodnem primeru (polna obremenitev bazne postaje, velika. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 24 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. oddaljenost mobilnih postaj, veliko škodljivih motenj v okolici itd.) pričakujemo čezmerne sevalne obremenitve, znaša približno 7 m od antene. Poudariti je treba, da je to samo v ravnini antene in v tisti smeri, kamor je usmerjen glavni snop sevalnega diagrama antene. Vidimo, da so sevalne obremenitve čezmerne le v neposredni bližini anten baznih postaj. Ker je antena bazne postaje nameščena na visokem drogu ali pa je dostop v neposredno bližino nepooblaščenim osebam onemogočen, ni mogoče, da bi bili katerikoli prebivalci čezmerno obremenjeni z EMS. Moči baznih postaj: – NMT 1 do 10 W – GSM 2 do 60 W – UMTS 10 do 40 W Mejna vrednost EMS za prebivalstvo za različne frekvence sistemov mobilne telefonije NMT 410 MHz GSM 900 MHz GSM 1800 MHZ UMTS 2200 MHz. Dopustna mejna vrednost gostote pretoka moči 2,05 W/m2 4,5 W/m2 9,5 W/m2 10 W/m2. Tabela 3: Dopustne mejne vrednosti (Mobitel d.d., Elektromagnetno sevanje mobilne telefonije, 2003, str. 14) Preglednica kaže mejne vrednosti EMS za prebivalstvo pri frekvencah 410, 900, 1800 in 2200 MHz, ki so določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). Mejne vrednosti se nanašajo na človekovo izpostavljenost, ki traja 6 minut. 2.4.2 Mobilni telefoni Mobilni telefoni so radijski oddajniki/sprejemniki zelo majhnih moči, ki oddajajo in sprejemajo elektromagnetno sevanje v območju mikrovalov. Med uporabo se navadno neposredno dotikajo ušesa ali glave. Izhodno moč telefona določa bazna postaja glede na oddaljenost. Dejanska ali povprečna oddajna moč telefona je navadno precej nižja od največje izhodne moči telefonskega aparata. Tehnični omejitvi za večje moči sta tudi napajalna baterija in majhnost telefona (Elektromagnetno sevanje – okolje in zdravje, 2005, str. 35). Jakost elektromagnetnega sevanja takih telefonov je pri največji oddajni moči 2 W na oddaljenosti en centimeter od glave približno 2500 W/m2. Zaradi tehnične narave delovanja mobilnega telefona GSM pa ti v povprečju oddajajo z največjo močjo le 1/8 časa, kar pomeni, da je njihova povprečna moč osemkrat manjša in je 0,25 W. Za primerjavo povejmo, da je povprečna izmerjena jakost sevanja bazne postaje sistema GSM 1800 v bližini in v snopu antene približno 0,04 W/m2, dovoljena referenčna mejna vrednost pa je v obeh primerih približno 1 W/m2. Izračuni so pokazali, znanstveniki pa na modelu človeka potrdili, da elektromagnetno sevanje mobilnega telefona z gostoto pretoka moči 45 W/m2 povzroči zvišanje temperature okolice za približno 0,1 stopinje Celzija. Če bi bila gostota pretoka moči. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 25 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 2500 W/m2, bi temperatura okolice teoretično zrasla za približno 5 stopinj Celzija. Torej bi mobilni telefon v šestih minutah neprekinjenega oddajanja z najvišjo močjo 2 W zvišal temperaturo na treh centimetrih globoko (na primer v glavi) za 1 do 3 stopinje Celzija. Kot že omenjeno pa deluje telefon s povprečno močjo 0,25 W in je gostota pretoka moči en centimeter od glave približno 320 W/m2. To pomeni povišanje temperature v glavi do globine treh centimetrov okrog 0,5 stopinje Celzija (EMS, 2004, str. 68).. Slika 8: Izpostavljenost tkiva ob uporabi mobilnega telefona (http://www.forum-ems.si/s_files/pdf/2-Gajšek.pdf) Sevanje mobilnih telefonov merimo s količino SAR (stopnja specifične absorpcije) in enoto W/kg. Ta enota pomeni, koliko moči pade na kilogram mase. Po priporočilih ICNIRP je mejna vrednost, kateri je še lahko izpostavljena glava, 2 W/kg. Upošteva se povprečna vrednost, izmerjena v šestih minutah. Te meritve opravijo proizvajalci sami, narejene pa so na osnovi priporočil ICNIRP ali ANSI/IEEE. Kot zanimivost bom v prilogi podal vrednosti SAR za nekatere mobilne telefone, katerih večinoma uporabljamo tudi v Sloveniji. Razlika v SAR ne pomeni razliko v varnosti. Medtem ko lahko pričakujemo razliko v SAR posameznih modelov mobilnih telefonov, pa le-ti ne smejo presegati mejnih vrednosti, ki jih določajo mednarodna priporočila. Čim je vrednost SAR posameznega telefona pod mejno vrednostjo, je telefon ustrezen in ne pomeni tveganja. Po drugi strani pa manjša vrednost SAR pomeni tudi manjše sevanje telefona (Mobitel d.d., Elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov, 2003, str. 24). Ali uporaba mobilnih telefonov za človeško zdravje pomeni še kaj več, kot lahko z današnji znanjem potrdimo ali ovržemo, bodo nekoč pokazali izsledki raziskav, ki še vedno potekajo.. 2.5 Izračuni in meritve. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 26 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. 2.5.1 Izračuni EMS V Slovenskem primeru so osnova za izdelavo ocen sistemi mobilne telefonije NMT, GSM 900, DCS 1800 in UMTS. Vsak od sistemov lahko stoji na samostojni lokaciji ali pa sta na isti lokaciji dva, trije ali celo štirje sistemi. Za vsakega od njih so možne različne konfiguracije tipov baznih postaj, oddajne moči, števila celic, število kanalov na celico, tipov anten, električnih ali mehanskih naklonov anten, višine pritrditve anten od tal, izgube do antene, okolje, v katerem se nahaja. Osnovnih kombinacij med sistemi, ki se razlikujejo vsaj v enem od zgoraj naštetih primerov, je več kot petdeset. Če nas zanimajo le posamezni viri, drugih možnih sistemov (radio, televizija, drugi mobilni sistemi) ne obravnavamo. Pri realni obravnavi skupne obremenitve okolice splošne oddajniške točke pa je treba upoštevati vse vire. Za izračune elektromagnetnega sevanja imamo več možnosti (ročni izračun, izračun s uporabo programa Microsoft Excel, program EMS/VF – 1.2, program Radpro). Pri teoretičnem izračunu mejnih vrednosti za konkreten primer strokovnjaki potrebujejo naslednje podatke: – frekvenčno območje delovanja bazne postaje; – število in tipe posameznih anten ter njihove karakteristike; – maksimalno moč, dovedeno anteni; – maksimalno število oddajnikov na posamezni sektor; – tip antenskih kablov in njihovo slabljenje; – osnovne podatke o postavitvi bazne postaje (višino anten, situacijsko risbo ipd.). V spodnji tabeli bom pokazal izračun lokacije z vsemi štirimi sistemi z uporabo programa Microsoft Excel. Vrsta število kanalov P (W) Antena Izgube na kablu (dB) Mejna vrednost po slovenski uredbi Sref (W/m2) R=5 R = 10 R = 15 R = 30 R = 50 Varna razdalja Varna razdalja – skupaj. NMT 12 1 usmerjena (G = 7 dBi) 0,86. Sistem GSM 900 DCS 1800 6 4 8 8 usmerjena usmerjena (G = 18 dBi) (G = 18 dBi) 1,21 1,96. 0,21 0,475 0,92 Gostota pretoka moči S (W/m2) na razdalji R od antene 0,16 7,23 4,06 0,04 1,81 1,01 0,02 0,8 0,45 0,004 0,27 0,11 0,002 0,1 0,04 4,32m 19,51m 10,51m. UMTS 1 20 usmerjena (G = 19 dBi) 1,96. 1 3,21 0,8 0,36 0,09 0,03 8,96m. 24,3 m. Tabela 4: Izračun elektromagnetnega sevanja na izbrani lokaciji (EMS, 2004, str. 125). Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 27 od 70.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede programa. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega. Model za daljno polje (izračun S in r): S = (Po G/4π x R2) x F2(Θ,Φ). G = 10G(dB)/10. Po = Ps – Ak. Po(W) = 10-3 x 10Po(dBm)/10. Ak = Akv – Akon. Po(dBm) = 10log (Po(W)/10-3). Legenda: F(Θ,Φ)… karakteristike smernega diagrama antene Po… oddajna moč na vhodu v oddajno anteno bazne postaje v (W) Ps… oddajna moč na sponkah omarice bazne postaje v (dBm) G… dobitek oddajne antene R… razdalja od antene, na kateri merimo gostoto pretoka moči v (m) Akv… izgube na koaksialnih vodnikih v (dB) Akon… izgube na konektorjih v (dB) Ak… izgube na poti med sponkami omarice in anteno v (dB) Primer obrazca za izračunavanje je prikazan na tabeli. Kot vidimo, je na razdalji 20 metrov od vira sevanja (če so vsi viri na istem mestu in stoji opazovalec točno v snopu vseh virov) vsak vir posebej pod mejo, ki je predpisana s slovensko uredbo, kar pa ni dovolj, ker mora biti vsota vseh virov glede na njihove referenčne vrednosti manjša od 1. V takem primeru, ki pa v praksi redko nastopa, mora operater teh virov zagotoviti, da ljudem okolica virov, kjer so presežene mejne vrednosti, ni dostopna. Pravzaprav operater že pri postopku načrtovanja, kam in kako postaviti vire sevanja, izloči situacije, kjer bi antena gledala neposredno v sosednjo stavbo, ali pa bi bila prenizko nad tlemi. Iz tabele lahko razberemo v zadnji vrstici, da k odstotku obremenitve okolice pri dani konfiguraciji in če so prisotni vsi viri sevanja, največ prispeva GSM 900, dokaj enakovredno DCS 1800 in UMTS in nazadnje NMT. Ta razmerja se lahko precej spremenijo, če zamenjamo konfiguracijo posamezni virov (EMS, 2004, str. 126). 2.5.2 Prikaz sevalnih obremenitev na primeru Ko dobimo od strokovnjaka teoretičen izračun vpliva sevanja bazne postaje na okolje, moramo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja predložiti pristojnemu organu poročilo o opravljenih meritvah na terenu. Zato bom v nadaljevanju povzel podatke poročila o vplivih na okolje bazne postaje Šmarje pri Jelšah (številka poročila: ITK-EMS-SO-VF-2005-Mob-042). V strokovni oceni je ocenjen vpliv elektromagnetnega sevanja bazne postaje mobilnega sistema Mobitel UMTS/GSM na lokaciji Šmarje pri Jelšah. Ocena je narejena s stališča visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja. Pri oceni je upoštevana konfiguracija bazne postaje, ki je bila podana v dokumentu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na tej lokaciji ni drugih virov sevanja. Strokovna ocena vrednosti gostote pretoka moči (S) v zaščiteni in nezaščiteni okolici radijskih virov je narejena s programom RadPro.. Sašo Lepojić: Ekološki vplivi EMS v mobilni telefoniji. stran 28 od 70.