Geografski vidiki gospodarskega razvoja Irske

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2016. PRIMOŽ LUŽEVIČ.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. GEOGRAFSKI VIDIKI GOSPODARSKEGA RAZVOJA IRSKE ŠTUDIJSKI PROGRAM: GEOGRAFIJA ZGODOVINA. Mentor: izr. prof. dr. DEJAN REBERNIK. LJUBLJANA, 2016. PRIMOŽ LUŽEVIČ.

ZAHVALA Zahvala, da je lahko pričujoče diplomsko delo nastalo, gre predvsem staršem, katerih materialna in moralna podpora ter potrpežljivost sta bili neprecenljivi. Prav tako bi se rad zahvalil prof. dr. Dejanu Reberniku za mentorstvo, strokovne napotke in potrpežljivost pri izdelavi diplomskega dela. Za koristne napotke in članke se zahvaljujem tudi prof. Niamh Moore Cherry z geografskega oddelka univerze University College Dublin. Hvala Urši za spodbudo in podporo..

IZJAVA Študent Primož Luževič izjavljam, da sem v celoti avtor tega diplomskega dela.. Ljubljana, april 2016. Podpis:.

GEOGRAFSKI VIDIKI GOSPODARSKEGA RAZVOJA IRSKE IZVLEČEK: Diplomska naloga se ukvarja z nekaterimi pojavi, ki so ob gospodarskem razvoju Republike Irske postali zanimivi z geografskega vidika. Gospodarski razvoj je sprožil določene odmevne pojave na področju gospodarstva, demografije in stanja okolja, ki so v popolnem nasprotju s tradicionalno podobo Irske, ki je dobila vzdevek ''Keltski tiger''. Vstop tujih investicij in podjetij v državo je povzročil večje potrebe po delovni sili, kar je sprožilo povečano priseljevanje tujih državljanov, še posebej po širitvi EU leta 2004. Obenem so se z razvojem in povečanim številom prebivalstva povečali pritiski na okolje. To obdobje je trajalo približno od 1994 do 2007, ko se je začela svetovna gospodarska kriza, ki je prizadela tudi Irsko. Težave v gradbenem sektorju so povzročile močno zadolženost bank, pri čemer je Irska morala sprejeti pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Močno se je povečala nezaposlenost, znižala pa sta se bruto družbeni proizvod in življenjski standard, državo pa so zapuščali tudi tuji investitorji. Zaradi teh razmer se je ponovno začelo odseljevanje prebivalstva. Gospodarstvo se je še bolj obrnilo v storitvene dejavnosti, okoljski pritiski pa so se znižali. Zadnji podatki kažejo, da gospodarstvo okreva, v državo se vračajo tuja podjetja in nezaposlenost se je skoraj prepolovila. Število izseljencev se počasi manjša, trendi pa nakazujejo ponovno priseljevanje v prihodnosti. Ponovno pa se povečuje pritisk na okolje, ki ga poskuša država blažiti z različnimi ukrepi, razlog pa je naraščajoč pomen turizma. Ključne besede: Irska, geografski vidiki, gospodarstvo, migracije, okolje, Keltski tiger, gospodarska kriza. GEOGRAPHICAL ASPECTS OF IRISH ECONOMIC DEVELOPMENT ABSTRACT: The thesis deals with certain phenomena which in light of recent economic development of Republic of Ireland became increasingly interesting from a geographical point of view. Economic development has triggered certain phenomena in nations economy, demographics and the environment, which are in stark contrast to the traditional image of Ireland, giving it label ''Celtic tiger''. Inflow of foreign investment produced increasing demands in labour force, which triggered immigration process of foreign nationals, especially after 2004 EU expansion. Along with economic and population growth increasingly bigger pressures on environment appeared. This period lasted roughly from 1994 to 2007, when the global economic crisis started. Problems in construction sector have led to severe indebtedness of banks and Ireland had to accept help from EU and International Monetary Fund. Unemployment was rampant and GDP and standard of living fell. All this let to resurgence of emigration. There was a marked shift in economy structure as percentage of services sector rose and environmental pressures decreased. However, recent data show an economic recovery and return of foreign investors, along with decreasing number of unemployed. The number of emigrants is also decreasing and projections show another cycle of immigration in the future. There are however renewed environmental pressures because of increasing importance of tourism, which are being curbed by Irelands’ environmental policies. Keywords: Ireland, geography, economy, migration, environment, Celtic Tiger, economic crisis.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 1 Namen in cilji diplomskega dela ............................................................................................ 1 Metodologija .......................................................................................................................... 2 2. SPLOŠNI PODATKI O IRSKI ........................................................................................... 3 2.1 Osnovna izkaznica Irske................................................................................................... 4 3. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IRSKE ..................................................... 5 3.1. Geološki razvoj Irske ...................................................................................................... 5 3.2 Relief Irske ....................................................................................................................... 6 3.3 Podnebje ........................................................................................................................... 8 3.4 Vodovja ............................................................................................................................ 9 3.5 Prsti................................................................................................................................. 11 3.6 Rastje .............................................................................................................................. 11 4. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IRSKE................................................. 13 4.1 Prebivalstvo .................................................................................................................... 13 4.1.1 Pregled poselitve Irske skozi zgodovino ................................................................. 13 4.1.2 Današnja poselitev Irske .......................................................................................... 15 4.2 Gospodarstvo Irske ......................................................................................................... 20 4.2.1 Gospodarsko-politični razvoj .................................................................................. 20 4.2.2 Pregled gospodarstva po sektorjih........................................................................... 22 5. GEOGRAFSKI VIDIKI GOSPODARSKEGA RAZVOJA IRSKE ............................. 27 5.1 Migracije ........................................................................................................................ 27 5.1.1 Izseljevanje .............................................................................................................. 27 5.1.2 Priseljevanje ............................................................................................................ 30 5.2 Gospodarski vidik .......................................................................................................... 34 5.2.1 Keltski tiger ............................................................................................................. 34 5.2.2 Gospodarska kriza ................................................................................................... 37 5.3 Okoljski vidiki ................................................................................................................ 42 5.3.1 Stanje zraka ............................................................................................................. 43 5.3.2 Stanje voda .............................................................................................................. 45 5.3.3 Energetski položaj ................................................................................................... 46 5.3.4 Odpadki ................................................................................................................... 48 6. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................... 50 7. SUMMARY......................................................................................................................... 52 8. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................... 54 9. SEZNAM SLIK, TABEL, ZEMLJEVIDOV IN GRAFOV ........................................... 59.

1. UVOD Irska je majhna otoška država, ki leži na robu Evrope ob Atlantskem oceanu. Več stoletij je bila del Velike Britanije in praktično britanska kolonija, kar je imelo dolgoročne posledice za njen razvoj. V svoji burni zgodovini je postala znana kot dežela uporov, revščine in izseljevanja. Kljub temu je država ohranila svojevrsten značaj, ki jo v evropskem prostoru dela nekaj posebnega. Moje zanimanje za Irsko se je porodilo iz njihove glasbe, ki je neločljiv del irske kulture, pri spoznavanju irske zgodovine pa me je pritegnilo znano dejstvo, da je Irska dežela emigracije, saj naj bi po nekaterih ocenah svetu živelo več kot 55 milijonov ljudi z irskimi koreninami, kar je pravzaprav neverjeten podatek za tako majhno državo z nekaj manj kot petimi milijoni prebivalcev, ki v svetovni politiki nikoli ni igrala pomembne vloge. Posebno pozornost pa so pritegnile tudi njene geografske značilnosti, tako z vidika narave kot družbe. Irska je namreč znana kot ''smaragdni otok'', kjer je po tradicionalnem izročilu mogoče najti kar 40 odtenkov te barve, obenem pa je znana tudi po svojih naravnih znamenitostih, ki so eden glavnih adutov turizma. Tudi z vidika družbene geografije je država zanimiva zaradi določenih posebnosti, ki jih v drugih evropskih državah ne najdemo. Pozornost pa vzbuja tudi njen gospodarski razvoj, ki je nekakšen evropski fenomen, saj je takšen preporod v evropskih državah neke vrste unikum. Ko se je Irska leta 1973 vključila v Evropsko unijo, je še vedno bila majhna, revna in pretežno nerazvita država na evropski periferiji, katere gospodarstvo je temeljilo na kmetijstvu. Članstvo v Evropski Uniji je pozitivno vplivalo na njen gospodarski razvoj, saj se je njen BDP med leti 1987 in 2000 povečal kar za 140 odstotkov, zaradi česar se je je oprijel vzdevek ''Keltski tiger''. Konec devetdesetih je bila njena rast kar dvakrat višja od ZDA. V tem času se je Irska preobrazila iz zaostale agrarne države, ki se je je držal vzdevek ''evropski revež'', v moderno visokotehnološko gospodarstvo, ki temelji na znanju. Postala je ena izmed najbolj naprednih držav v Evropski Uniji, ki se je osredotočila na ustvarjanje in ohranjanje gospodarskega in poslovnega okolja, ki bi bilo ugodno za rast tako večjih kot manjših podjetij, ki temeljijo na znanju. Takšna politika je privabila številne tuje investitorje in korporacije, gospodarski razvoj pa je močno preobrazil Irsko in njeno podobo v svetu, zato je zanimiva tudi z geografskega vidika.. Namen in cilji diplomskega dela Namen tega diplomskega dela je predstaviti geografske vidike irskega gospodarskega vzpona, pri čemer bo poudarek na demografskih, gospodarskih in okoljskih kazalcih države. Z demografskega vidika je Irska zanimiva zaradi dolgotrajnega izseljevanja, trenda, ki se je v zadnjem času obrnil. Z gospodarskega vidika bom poskušal predstaviti razvoj irskega gospodarstva do krize in po njej, ter določene posledice in spremembe tega razvoja, na kratko pa tudi zadnje trende. Pri okoljskih vidikih pa bom poskušal ugotoviti, kakšne spremembe v okolju so nastale ob gospodarskem razvoju, ter kakšna je ekološka slika Irske danes. Zato sem si za cilje diplomskega dela zadal: 1. Predstaviti naravno in družbeno geografske značilnosti Irske; 2. Povzeti gospodarsko-politični razvoj države; 3. Prikazati geografske vidike gospodarskega razvoja (demografija, gospodarstvo, okolje);. 1.

Na podlagi raziskovanja bom preveril tudi dve hipotezi: 1. Irska ni več država emigracije; 2. Okoljski pritiski so se z razvojem gospodarstva bistveno povečali kljub sodobnim industrijam.. Metodologija Izdelava diplomskega dela je temeljila na kabinetni metodi, pri čemer je največ časa odpadlo na iskanje, zbiranje in pregledovanje virov o tematiki, pri čemer sem se v precejšnji meri oprl na spletne vire, saj je literatura na to temo zelo skopa, kljub vsemu pa sem uspel pridobiti nekaj knjig in člankov, ki so mi pomagali pri osnovni obravnavi in služili za podlago. Skoraj vsa uporabljena literatura je v angleškem jeziku, prav tako spletni viri. Pri delu mi je bila v pomoč tudi stran Statističnega urada Republike Irske (CSO), za določene nasvete pa sem se obrnil tudi na profesorico geografije Niamh Moore-Cherry z University College v Dublinu. Terenska metoda zaradi narave diplomskega dela ni bila uporabljena.. 2.

2. SPLOŠNI PODATKI O IRSKI Irska je otok, ki leži na skrajnem severozahodu Evrope v zmernih geografskih širinah med 51.5º in 55.5º severne geografske širine ter med 6° in 10.5° zahodne geografske dolžine. Je skrajni severozahodni del Evrazijske plošče in del Britanskega otočja, geografsko gledano pa sodi na področje Zahodne Evrope. Na severni, zahodni in južni strani Irsko obdaja Atlantski ocean, na vzhodu pa je od Velike Britanije ločena z Irskim morjem, ter kanalom Svetega Jurija in Severnim kanalom, južno obalo pa obliva Keltsko morje. Irsko morje ima največjo globino približno 200 metrov, medtem ko je od severnih, zahodnih in južnih obalah kontinentalna polica dokaj ozka in se globina hitro veča v Atlantski ocean. Skupna dolžina obale znaša 3172 kilometrov (Facts abour Ireland, 2001). Irska je tretji največji otok v Evropi, za Veliko Britanijo in Islandijo, ter dvajseti največji otok na svetu, katerega površina znaša 84.421 kvadratnih kilometrov. Razdalja med najsevernejšo in najjužnejšo točko znaša 486 kilometrov, razdalja med najzahodnejšo in najvzhodnejšo točko otoka pa 275 kilometrov (Encyclopaedia Britannica, 2015). Otok je politično razdeljen na dve entiteti, in sicer Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske s površino 14,139 kvadratnih kilometrov, in Republiko Irsko s površino 70,282 kvadratnih kilometrov (Facts about Ireland, 2001). V diplomskem delu bo obravnavana le Republika Irska, v nadaljnjih poglavjih označena okrajšano kot Irska. Zemljevid 1: Splošna karta Irske. Vir: Media Maps, 2015.. 3.

2.1 Osnovna izkaznica Irske                    . Uradno ime: Republic of Ireland (angleško), Poblacht na hÉireann (irsko) Državna ureditev: parlamentarna republika Uradni jezik: angleščina, irščina Predsednik države: Michael D. Higgins Predsednik vlade: Enda Kenny Leto ustanovitve: 1921 kot Free Irish State, 1949 kot Republic of Ireland Teritorialna razdelitev: Provincialna, s štirimi provincami: Leinster, Munster, Connacht, in Ulster (del, ki ne sodi v Severno Irsko), ki imajo skupaj 31 občinskih okrajev Glavno mesto: Dublin Površina: 70.282 km2 (Natek, Natek, 2006) Najvišja točka: Carrauntoohil, 1038 metrov Število prebivalcev: 4.588.252 (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012) Gostota poselitve: 65,3 prebivalcev/km2 (Central Statistics Office, StatBank, 2016) Rast prebivalstva: 1,25 % (CIA World Factbook, Ireland, 2016) Delež urbanega prebivalstva: 62,2 % (ocena 2014)(Kumer, Milost, 2015) Prevladujoče religije: Katoliška (84,7%), anglikanska (2,7%), ostale krščanske (2,7%), islam (1,1%), Največja mesta: Dublin (1.110.627 prebivalcev), Cork (198.582 prebivalcev), Limerick (91.454 prebivalcev), Galway (76.778 prebivalcev), Waterford (51.519 prebivalcev), Drogheda (38,578 prebivalcev) (2011) BDP (celotni): 203,5 milijarde evrov (2015) (Central Statistics Office, StatBank, 2016) BDP na prebivalca: 54,300 (CIA World Factbook, Ireland, 2016) Gospodarska rast: 9,2 odstotka (2015) (Central Statistics Office, StatBank, 2016) Valuta: Evro (EUR) Slika 1: Zastava Republike Irske. Vir: Education.ie, Flag of Ireland, 2015. 4.

3. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IRSKE 3.1. Geološki razvoj Irske Obdobje, v katerem se je geološko začela razvijati Irska, postavljamo v čas paleozoika pred približno 600 in 450 milijoni let. V tistem času irski otok še ni obstajal, kakor ga poznamo danes, saj je bil razdeljen na 2 dela. Severovzhodni del današnje Irske je pripadal kopenski gmoti Lavrenciji, ki je s tektonskega vidika danes del Severne Amerike, preostali del pa mikrokontinentu Avalonija, ki pa je danes del severozahodne Afrike. Zaradi gibanja tektonskih plošč sta se oba dela približevala drug drugemu in se med okrog 440 in 400 milijoni let zaletela, s čimer je nastal otok, ki ga danes poznamo kot Irska. Hkrati je gibanje tektonskih plošč povzročilo proces nastanka gorovij – orogeneze, ki ga po današnji klasifikaciji imenujemo kaledonska orogeneza in datira v obdobje med silurjem in devonom. Posledice kaledonskega gubanja so še danes dobro vidne, ker slemenitev gora na Irskem poteka v smeri severovzhod – jugozahod, kar se ujema tudi s smerjo stika obeh tektonskih plošč. Kasneje se je območje Irske premikalo proti severu in pred približno 300 do 350 milijoni let doseglo ekvator (Kumer, Milost, 2015). V tem obdobju je območje Irske prelilo toplo morje, ki je povzročilo sedimentacijo apnencev, hkrati pa je po oblikovanju morskih skrilavcev in drugih kamnin, to območje postalo kopno. V močvirnatih tropskih pogojih so se nabirale usedline organskih materialov, ki so začele tvoriti premog. Med drugim velikim obdobjem orogeneze je to območje zajelo variskično gubanje, ki je povzročilo močno nagubanost njegovega južnega dela, kjer slemenitev gorovij poteka v smeri vzhod – zahod, rezultati tega gubanja pa so še danes dobro vidni v južnem predelu Munstra (Ask about Ireland. Ireland and Plate Tectonics, 2015). Pred približno 65 milijoni let je severni del Irske zajel močan vulkanizem, ki je povzročil nastanek magmatskih kamenin. Zaradi procesa denundacije so bile te kamnine kasneje večinoma odstranjene, del pa se jih je ohranil na območju Antrima na Severnem Irskem. Pomemben vpliv na izoblikovanost površja pa so v tem času imeli tudi ledeniki, ki so z erozijskim in akumulacijskim delovanjem temeljito preoblikovali pokrajino (Rebernik, 2009). Ledeniki so imeli velik vpliv pri preoblikovanju površja Zahodne Evrope, pri čemer je ledeni pokrov ponekod meril več kot tisoč metrov. Takrat je bila pod ledom večina Irske, razen nekaterih delov na jugu. Z ledom je povezana tudi značilnost nizko ležečih območij na Irskem, drumlini, nizki hribčki ki so nastali kot posledica delovanja ledenikov, pojavljajo pa se v širokem pasu znanem kot Drumlin Belt. Ta sega od južnega Ulstra na vzhodu do Donegalskega zalivana zahodu. Ko se je po nekaj zaporednih obdobjih poledenitev v zadnjem milijonu let led pred okrog 11-12 tisoč leti umaknil in so se ostanki topili, so se sprostile ogromne količine vode, ki so še dodatno preoblikovale površje. Posledice odtekanja voda se še danes odražajo v reliefu kot kanali, spremenjene struge rek in dvignjena barja, pri čemer so slednja nastala kot posledica slabšega odtekanja vode (Ask about Ireland,The Work of ice, 2015). Geološka slika Irske je zaradi dogajanj v preteklosti precej pestra. Na Irskem tako lahko najdemo tako sedimentne (skrilavec, apnenec, peščenjak) in magmatske (bazalt, granit) kot tudi metamorfne kamnine (kvarcit, skril, gnajs, bestnik) (Ask about Ireland, Rock Types, 2015). Večji del Irske sestavljajo sedimentne kamnine, pomemben delež pa tudi metamorfne in magmatske. Sedimentne kamnine v največji meri predstavljajo apnenci, ki sestavljajo večji del osrednje Irske, medtem ko peščenjaki in skrilavci z prevladujejo na jugovzhodu in vzhodu. Od magmatskih kamnin bazalt na jugovzhodu prekriva peščenjake in skrilavce, medtem ko v osrednjem delu Irske prekriva apnence. Granit je prisoten na posamičnih 5.

območjih na jugovzhodu, vzhodu, zahodu in severozahodu Irske. Od metamorfnih kamnin so najpogostejši gnajsi, ki se nahajajo v severozahodnih in jugovzhodnih delih Irske (Geological Survey of Ireland, 2015).. 3.2 Relief Irske Relief Irske je tesno povezan s pestro geološko zgodovino. Relief je podoben skledi, saj so na obrobju in ob obalah hribovja, ki se nato spuščajo v osrednji, gričevnat del. Ta hribovja pa niso visoka in če pogledamo fizični zemljevid, opazimo, da večina Irske leži v pasu pod 200 m. Kot je pokazala geografska raziskava, niti eden od 45 vrhov ki merijo nad 750 metrov nadmorske višine ni dlje kot 56 kilometrov stran od obale (Ask about Ireland, Facts about Physical Landscape, 2015). Najvišji vrh je s 1038 metri Carrauntoohil in je del hribovja Macgillycuddy Reeks v okrožju Kerry v Munstru. Vsaka od štirih provinc ima svoje gorato območje. Tako je Lugnaquilla v okrožju Wicklow z 924 metri najvišji vrh v Leinstru, Slieve Donard v okrožju Down je z 850 metri najvišji vrh Ulstra, in Mweelrea v okrožju Mayo je z 814 metri najvišji vrh Connachta. Značilno za hribovja na Irskem je, da so precej raztresena in marsikje pripadajo manjšim hribovskim verigam, velikokrat pa jih v prečnem prerezu sestavlja le en sam hrib. Obsežnejša hribovja se nahajajo le v nekaj okrožjih. Na zahodu so to višavja Donegala, hribovje Ox v Sligu, Twelve Bens v Connemari in hribovje polotokov v Kerryju in Corku, še posebej na polotokih Iveragh in Dingle. Na vzhodu se najobsežnejša hribovja raztezajo v okrožjih Down in Louth, kjer se nahajata hribovji Carlingford in Mourne, poleg njiju pa sta tukaj še hribovje Wicklow, ki se razteza jugozahodno proti Mount Leinster, ter hribovje Blackstairs v okrožju Wexford. Na jugu pa se nahaja skupina manjših hribovij, ki se raztezajo proti vzhodu skozi Boggeragh, Derrynasaggart in hribovje Knockmealdown do hribovja Comeragh zahodno od Waterforda (Ask about Ireland, Facts about Physical Landscape, 2015). Osrednji del Irske gradi nizek plato zgrajen iz sedimentnih kamnin. Zaradi ledeniškega delovanja ga v večji meri prekrivajo kvartarni ledeniški nanosi (Rebernik, 2009). Platoji zaznamujejo tudi nekatera dvignjena območja, ki večinoma ležijo v pasu med 150 in 400 metrov nadmorske višine, od katerih je najbolj slikovit plato Antrim na severovzhodu države. Na osrednjem platoju pa so številni nanosi moren in večjih kupov ledeniškega materiala povzročili oblikovanje značilne pokrajine s številnimi jezeri in obsežnimi barji. Barja zavzemajo okrog 12.000 kvadratnih kilometrov irskega ozemlja. V osrednji Irski v nižinskih predelih prevladujejo visoka barja, nizka barja pa so značilnost zahodnih in višje ležečih predelov Irske. Nizka barja so posledica človeških dejavnosti že iz časov neolitika, ko so prebivalci krčili gozd za obdelavo zemlje. Ko so zemljo prenehali obdelovati, je postala zakisana, kar je nudilo ugodne pogoje za rast rogoza in vresja. Iz odmrlih rastlin se je nato ustvarila plast šote. Visoka barja so posledica umika ledu po zadnji poledenitvi, ko so ledeniki in vodotoki pod njimi oblikovali površje. Kotanje, ki so jih pustili za sabo je napolnila voda. Odmrle rastline so se nabirale na dnu jezer in jih počasi popolnoma zapolnile, kar je povzročilo nastanek visokega barja. Šota, ki je produkt takih barij, se je v irskih gospodinjstvih uporabljala za kurivo že od 17. stoletja, sredi 20. stoletja pa so jo začeli izkoriščati v komercialne namene. Pretirano izkoriščanje je v zadnjih letih sprožilo okoljsko zaskrbljenost, zaradi česar nameravajo zaščititi preostala šotišča v visokih barjih (Irish Peatland Conservation Council, 2013). Ker ledeniški nanosi sedimentnih kamnin ne prekrivajo v celoti, se je zato na apnenčastih predelih, ki z njimi niso prekriti, razvilo kraško površje (Rebernik, 2009). To je omejeno na severozahod okrožja Clare, kjer se nahaja najbolj znan predel irskega krasa območje Burren, ki obsega površino približno 200 kvadratnih kilometrov. Na kraškem površju so se tekom milijonov let razvili dokaj obsežni jamski 6.

sistemi, ki v dolžino merijo med 10 in 15 kilometrov. Danes so tisti lažje dostopni jamski sistemi turistične atrakcije z velikim številom turistov, na primer jama Aillwee v Burrenu, jama Dunmore v okrožju Kilkenny, jama Crag Cave v okrožju Kerry in jama Mitchelstown v okrožju Tipperary (Ask About Ireland. Carboniferous limestone, 2015). Zemljevid 2: Reliefna karta Irske. Vir: Physical map of Ireland, 2015. Irska obala je v celoti dolga okrog 3172 kilometrov, pri čemer je 2797 kilometrov pripada Republiki Irski. Je zelo razgibana, kar lahko vidimo s številnimi klifi ob zahodni obali, kot na primer Cliffs of Moher v okrožju Clare in Croaghaun v okrožju Mayo. Tukaj je potrebno omeniti tudi razliko med zahodno obalo, ki leži ob Atlantskem oceanu in je podvržena močnim tokovom in vetrovom, ter vzhodno obalo, ki leži v zavetrju zemeljskih mas Irske in Velike Britanije. Medtem ko je zahodna obala zaradi vpliva Atlantskega oceana podvržena nenehni eroziji, je vzhodna obala manj razgibana, njena glavna značilnost pa so dolge peščene plaže, ki se raztezajo po večjem delu njene dolžine. Močnejša erozija omejena na le nekaj krajev, in sicer na Killiney v okrožju Dublin, Blackwater v okrožju Wexford in hrib Bray head v okrožju Wicklow. Ob obalah Irske se nahaja 228 otokov, med katerimi jih je naseljenih le kakšnih 20, med njimi zelo znani Aran Islands v zalivu Galway, ki so eden redkih predelov, kjer prebivalci v vsakdanjem življenju govorijo irski jezik (Facts about Ireland, 2001).. 7.

3.3 Podnebje Podnebje Irske je po svojih značilnostih milo, vlažno in spremenljivo. To pomeni, da je izrazito oceansko in ga po Köppenovi klasifikaciji uvrstimo v skupino Cfb, kar pomeni, da povprečna temperatura najtoplejšega meseca ne preseže 22°C, temperatura štirih najtoplejših mesecev pa je v povprečju višja od 10°C. Na podnebje Irske imajo pomemben vpliv oceanske zračne gmote, zahodna zračna cirkulacija ter Atlantski ocean oziroma Severnoatlantski tok (Rebernik, 2009). Blagi jugozahodni vetrovi in tople vode Severnoatlantskega toka pripomorejo k zmernemu podnebju, največji vpliv pa imajo na zahodnem delu Irske, proti notranjosti države pa slabijo. Vzrok za to je venec hribovij, ki obdaja obale Irske in slabi vpliv Atlantskega oceana v notranjosti države (The Irish Meteorological Service Online. Climate of Ireland, 2015). Temperatura je po vsej Irski večinoma enakomerna. Najhladnejša meseca sta januar in februar, ko temperatura znaša med 4°C in 7°C. Najtoplejša meseca sta Julij in avgust, ko temperatura znaša med 14°C in 16°C, občasno pa namerijo tudi višje vrednosti. (Encyclopædia Britannica, 2015). Najbolj sončna meseca sta maj in junij, ko osončenost znaša 5,5 do 6,5 ur na dan, ta podatek pa velja za večino države. Najvišja izmerjena temperatura v Irski je bila 33.3°C v Kilkennyju 26. junija 1887, najnižja izmerjena temperatura pa je bila -19.1°C na gradu Markree, 16. januarja 1881. Ekstremne temperaturne vrednosti so v Irski zelo redke, se pa občasno pojavlja zmrzal, ki pa je redkejša ob obali, v urbanih območjih ter v južnih in zahodnih delih države. (The Irish Meteorological Service Online. Climate of Ireland, 2015). Slika 2: Temperaturna karta Irske. Vir: The Irish Meteorological Service Online, 2015. Na leto na Irskem pade povprečno okrog 1200 milimetrov padavin, ki se zmanjšujejo od zahoda proti vzhodu. Večina vzhodnega dela Irske ima povprečje med 750 in 1000 milimetrov, medtem ko ima zahodni del države med 1000 in 1400 milimetri padavin na leto. 8.

V marsikateri hriboviti regiji pa lahko količina dežja preseže 2000 milimetrov na leto. Najbolj deževna meseca sta v večini delov države december in januar. Najbolj suh mesec je po večini države april, ponekod na jugu pa junij. Povprečno število mokrih dni na leto variira: od 150 dni na vzhodu in jugovzhodu, pa do 225 dni v nekaterih delih na zahodu. Z izjemo najvišjih predelov je sneg redek, prav tako ne prispeva bistveno h količini padavin (The Irish Meteorological Service Online. Climate of Ireland, 2015). Slika 3: Povprečna količina padavin. Vir: Irish Weather Online, 2015.. 3.4 Vodovja Vodovje v Irski je zanimivo in pestro zaradi oblike otoka in njegovih reliefnih značilnosti. Zaradi njih delimo irske reke v dve skupini. V prvi so reke, ki izvirajo na hribovitem obroču na obalni strani in so posledično hitre in kratke, ker je padec strm, oddaljenost do morja pa kratka. V drugi pa so reke, ki izvirajo na celinski strani hribovij, kjer pa je strmec nižji in so zato počasne. Te reke na svoji poti do morja tečejo skozi številna jezera in barja, izlivi pa so navadno v obliki brzic (Encyclopædia Britannica, 2015). Kadar je v njihovem zaledju obilica padavin, s spodnjem toku marsikdaj poplavljajo. Najdaljša irska reka je Shannon, ki izvira v hribovju Cuilcagh v okrožju Cavan, s svojimi pritoki Suck, Inny in Brosna, ter pritokoma Fergus in Maigue, ki se izlivata v njen estuarij, pa tvori največje povodje na Irskem veliko več kot 15.700 kvadratnih kilometrov. Dolga je 360 kilometrov, v morje pa se izliva pri Limericku na jugozahodu države. Reka Shannon se prvih deset kilometrov strmo spusti za okrog 500 metrov višinske razlike, nato pa v srednjem delu, dolgem 120 kilometrov le za okrog devet metrov. Poleg tega ji vodo prispevajo še omenjeni 9.

trije glavni pritoki, zaradi česar je ta del povodja nagnjen k poplavam (Ask About Ireland. Rivers, 2015). Zemljevid 3: Glavna povodja v Irski. Vir: Irish Rivers and Lakes Data, 2015. Vse ostale irske reke so krajše kot 200 kilometrov, med pomembnejše pa sodijo še Barrow, Nore in Suir na jugovzhodu, Slaney, Liffey in Boyne na vzhodu, Blackwater Lee in Bandon na jugu, ter Clare in Moy na zahodu države. Ker reke tečejo po porozni apnenčasti podlagi, je nastal razvejan podzemni vodni sistem, ki povezuje številne reke in jezera, s tem pa povečuje nevarnosti poplav (Encyclopædia Britannica, 2015). Irska ima več kot 12.000 jezer. Zaradi delovanja ledenikov so locirana predvsem v zahodnem obmorskem pasu in v osrednjem delu države, medtem ko jih je na vzhodu relativno malo. So pretežno plitka, s povprečno globino manj kot 5 metrov. Zaradi vpliva Atlantskega toka so zaščitena pred ekstremnimi temperaturami, z ekološkega vidika pa je voda relativno visoke kakovosti (Environmental Protection Agency, Lakes, 2015). Vzrok za nastanek naravnih jezer pa je poleg ledeniške aktivnosti še ugrezanje površja, ter raztapljanje apnenčaste podlage. Od naravnih jezer je največje Corrib v okrožju Galway s površino 175 kvadratnih kilometrov, sledijo pa mu Lower Lough Erne, ter Dern in Ree na reki Shannon. Ostala pomembna jezera so še Mask, Conn, Mayo, Allen, Macnean, Owel, Ennel, Derravaragh in Killarneyska jezera. Med umetna jezera štejemo tista, ki so nastala kot posledica zajezitev rek za potrebe hidroelektrarn, kot na primer Poulaphouca, Cathleen's Falls in Iniscarra, ter tista, ki so bila narejena kot vodna zajetja za zaloge vode. Od umetnih jezer je 10.

največje Poulaphouca z velikostjo 12 kvadratnih kilometrov, ki je danes med drugim tudi vodni rezervoar Dublina (Ask About Ireland. Lakes, 2015).. 3.5 Prsti Prsti v Irski so nastale večinoma kot posledica spiranja zaradi relativno velike vlažnosti in neprestane namočenosti, pri čemer je vektor gibanja vode predvsem vertikalen, kar pa povzroča zakisanost (Ask About Ireland. Soils in Ireland, 2015). Najpogostejše prsti v Irski so rjave rodovitne prsti, ki pa so dokaj plitke. Kljub temu so zelo rodovitne, zaradi česar je kar 64 odstotkov površja Irske, kar znaša okrog 44.000 kvadratnih kilometrov, primernih za kmetijstvo. Med te štejemo luvisole, ki jih najdemo predvsem v osrednji in vzhodni Irski. Kljub kislosti so te prsti primerne za kmetijstvo. Druga največja skupina so glejsoli, glinaste prsti, ki niso primerne za obdelovanje. Ker pa na njih dobro uspevajo travniki, so zelo primerne za pašno živinorejo. V višjih predelih v hladnejših in bolj vlažnih razmerah se nahajajo histosoli, šotne prsti, ki so nastale z nalaganjem odmrlega organskega materiala. Na osnovi tega so kasneje nastala visoka in nizka barja, pri čemer je nastajala tudi šota. Najti jih je mogoče po vsej Irski, vendar jih je manj na vzhodu, so pa za kmetijstvo neprimerne (Ask About Ireland. Soils in Ireland, 2015). Med ostalimi prstmi so tukaj še podzoli, leptosoli umbrisoli. Podzoli so kisle prsti z izpranim zgornjim horizontom, pod katerimi leži z rudninami bogat spodnji horizont, so pa neprimerne za kmetijstvo. Leptosoli so plitve prsti, ki prekrivajo kamninsko osnovo ali grušč, najdemo pa jih predvsem v gorskih predelih, ter tam, kjer je bila prisotna močna erozija in je ostal le še tanjši sloj prsti. So zelo neprimerni za kmetijsko rabo. Umbrisoli pa so kisle in z organskimi snovmi bogate prsti z globokim horizontom, ki jih najdemo predvsem na jugu, jugozahodu in jugovzhodu, za kmetijsko rabo pa so manj primerne. (Soil Atlas of Europe, 2005).. 3.6 Rastje Med zadnjo ledeno dobo je bila Irska skoraj popolnoma prekrita z ledenim ščitom, zato je večina prisotnih rastlinskih (kot tudi živalskih) vrst posledica migracij z drugih območij, ko se je led umaknil. Večina vrst izvira iz Severne Evrope, kjer je dolgo časa obstajal kopenski most med Irsko in Veliko Britanijo (Encyclopædia Britannica, 2015). Ko je ta kopenska pot z naraščanjem voda izginila in je Irsko oblilo morje. Posledično ima Irska manj raznotero rastlinstvo kot drugi deli Evrope (Facts about Ireland, 2001). Kljub temu pa najdemo nekaj rastlinskih vrst, ki so po kopenskem mostu verjetno prišle iz Sredozemlja, pa tudi iz Severne Amerike, najverjetneje preko kopenskega mostu čez Islandijo in Grenlandijo (Encyclopædia Britannica, 2015). Večino Irske so nekoč pokrivali obsežni pragozdovi hrasta, od ostalih drevesnih vrst pa so se v združbah pojavljali še brest, jesen in tisa. Že od naselitve ljudi na Irsko v mezolitiku so nastajale spremembe v rastju zaradi kmetijskega obdelovanja, posledica pa je bila izginjanje gozdov oziroma deforestacija. Izsekavanje se je stopnjevalo do te mere, da je gozd na Irskem konec 19. stoletja skoraj izginil. Območja z gozdom so takrat predstavljala le še 1 odstotek površja (Encyclopædia Britannica, 2015). Program pogozdovanja in ohranjanja obstoječih gozdov je pripomogel, da je odstotek gozdnih površin na Irskem znašal nekaj več. 11.

kot 10 odstotkov (Environmental Indicators Ireland, 2014). Kljub temu je Irska danes še vedno ena najmanj gozdnatih držav v Evropi (The Flora of Ireland, 2015). Večino Irske sestavljata dva glavna habitata, travniki in barja. Travnate površine prekrivajo okrog 55 odstotkov površine Irske. Na Irskem je tudi okrog 200.000 hektarjev aktivno rastočih barij, ki so vključena v evropsko zaščito (Environmental Indicators Ireland 2014, 2014). Med ostalimi habitati pa so tukaj še šotišča, resave, habitati živoskalnih predelov, obalni habitati in sladkovodni habitati. Posebnost pa so umetni oz. urbani habitati, ki se pojavljajo v območjih človekovega delovanja, kot so kamnolomi, njive, smetišča, železniški nasipi, idr. (Fossitt, 2000).. Irska ima tudi 6 nacionalnih parkov, ki so večinoma locirani ob zahodnih obalah, to pa so Wicklow Mountains, Burren, Killarney, Glenveagh, Conemara, ter Ballycroy (National Parks & Wildlife Service, National Parks in Ireland, 2015). Slika 4: Razširjenost barij v Irski. Vir: Irish Peatland Conservation Council, 2015.. 12.

4. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IRSKE 4.1 Prebivalstvo 4.1.1 Pregled poselitve Irske skozi zgodovino Najstarejša znana poselitev Irske datira v čas okrog leta 6.000 pred našim štetjem, ko so se iz Britanije naselili neolitski lovci. Ukvarjali so se pretežno z ribolovom in lovom, deželo pa so zaznamovali tudi z gradnjo kamnitih hiš in obrambnih zidov. iz tistega časa segajo tudi materialni ostanki o prvi proizvodni dejavnosti na Irskem, saj arheološke najdbe kažejo na množično proizvodnjo sekir. Bronasta doba se je na Irskem začela okrog leta 2.500 pred našim štetjem, iz tistega časa pa izvirajo tudi izdelki iz zlata in kamniti spomeniki in svetišča (Atlas of Irish History, 2000). Okrog leta 300 pred našim štetjem so na Irsko prišli Kelti, ki so s sabo prinesli tehniko obdelovanja železa (Bateman, 1993). Bili so med nosilci latenske kulture, ki se je razširila , s sabo pa so prinesli irski jezik in lončeno umetnost, iz tega časa pa izvirajo tudi gradbena dela, kot sta utrdbi Tara in Emain Macha, in značilne hiše na kolih, crannogi. Rimska invazija na Britanijo se Irske ni dotaknila, je pa pospešila medsebojno trgovino, hkrati pa so se na Irsko zatekali begunci pred Rimljani. Ko je rimska nadvlada nad Britanijo začela slabeti, se je začela povratna kolonizacija območij v Walesu, Cornwallu in zahodni Škotski, kjer so iz tistega časa še vedno vidni ostanki krožnih utrdb, imenovanih ring-fort (Atlas of Irish History, 2000). Iz časov keltske naselitve je znana tudi prva omemba Irske. Aleksandrijski geograf Ptolemej je na podlagi informacij britanskih in rimskih mornarjev opisal vzhodno obalo in navedel 15 rek, ter opisal tamkajšnje prebivalce. Iz njegovih zapisov so dokumentirana plemena Dál Riata v Antrimu, Dál Fiatach v Downu in Ulaid, prav tako v Antrimu. Iz obdobja Keltov izvira delitev Irske na tradicionalne province. Teh je bilo najprej pet, vendar se je provinca Meath združila z Leinstrom, ostale tri pa so Ulster, Connacht in Munster. Konec 4. in v začetku 5. stoletja so na Irsko prišli prvi krščanski misijonarji, med katerimi je bil najbolj znan Sveti Patrick ki je leta 432 tam začel širiti krščanstvo (Kumer, Milost, 2015). Takrat je začela cveteti samostanska kultura iz katere izhajajo prve knjige na Irskem. Nosilci politične ureditve so bili lokalni poglavarji, oz. 'kralji', ki so vodili pašno-poljedelske skupnosti, imenovane tuath. V določenih obdobjih so kralji izvolili tudi 'nadkralja', poglavarja celotne Irske (Atlas of Irish History, 2000). V to kulturo so okrog leta 800 vstopili Vikingi, ki so z roparskimi pohodi prekinili bogato tradicijo samostanske kulture. Sčasoma je roparske pohode nadomestila trajna naselitev, ki je pustila močan vpliv na irsko družbo. Vikingi so ustanavljali prva večja mesta v Irski, med njimi tudi Dublin. Sčasoma so se pokristjanili in skupaj tvorili irsko-skandinavsko kulturo, katere zapuščina je najbolj razvidna iz skandinavskih imen mest, na primer Wexford in Waterford. Vikinški dobi je sledila normanska, saj je leta 1169 vojska normanskega kralja Henrika II. zavzela Waterford po sporu z lokalnimi poglavarji. Normani so v naslednjih letih zavzeli precejšen del otoka in najboljšo obdelovalno zemljo, irske poglavarje in njihove skupnosti pa so potiskali na zahod. Višek so normanska gospostva doživela konec 13. stoletja, nato pa so pomanjkanje trgovine z Evropo, epidemije kuge in slabše letine privedli do počasnega padca normanske nadvlade. Prihajalo je do mešanih zakonov, ki so izoblikovali anglo-irsko kulturo in do konca srednjega veka so bili Normani omejeni le na območje okrog Dublina, imenovano Pale (Atlas of Irish History, 2000). V času angleškega kralja Henrika VIII. v 16. stoletju se je ponovno okrepil angleški nadzor nad Irsko. Henrik je irski parlament prisilil, da ga razglasijo za kralja Irske. S politiko 13.

aktivnejšega naseljevanja je v deželo prišlo veliko prišlekov iz Anglije, ki so dobivali dobro zemljo za obdelovanje. Okrepil je administrativni nadzor nad ozemljem, hkrati pa je v svoji vojni proti papežu ukinil samostane. Ko je Henrika na angleškem prestolu nadomestila Elizabeta I., je zatrla upore, ki so se pojavljali proti angleški nadoblasti, in do konca 16. stoletja je bila celotna Irska pod angleško nadvlado. Leta 1585 so iz Amerike v Irsko prinesli krompir, ki je kmalu postal osnovno živilo večine prebivalcev. Zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo in priseljevanja Škotov in Angležev se je prebivalstvo močno povečalo. Politična trenja v Angliji konec 17. stoletja pa so se prenesla tudi v Irsko. Katoliški kralj Jakob II., ki ga je angleški parlament nadomestil s protestantskim kraljem Viljemom Oranžnim, je s podporo Ircev neuspešno poskušal pridobiti nazaj prestol. Skozi 18. stoletje je vpliv irskega parlamenta nenehno padal, kar je konec stoletja ob vplivu ameriške in francoske revolucije privedlo do zahtev po katoliški emancipaciji, enakostjo pri delitvi zemlje in lastno irsko vlado. Po neuspelem uporu leta 1798 je britanski parlament tri leta kasneje sprejel zakon o zvezi med Veliko Britanijo in Irsko (Act of Union). Ta je imel porazne učinke za podeželje in Dublin, kjer sta industrija in obrt močno nazadovala, pozitivne pa za mesta v Ulstru, na primer za Belfast in Derry. Prebivalstvo je do '40-ih leti 19. stoletja prebivalstvo skokovito naraslo, hkrati pa je revščina bila vedno večja. Cenzus za Republiko Irsko iz leta 1841 kaže, da je takrat na irskem živelo 6.528.799 prebivalcev. V tem času so se pojavila posamične slabe letine krompirja, ki jih je povzročila krompirjeva plesen. Ker je bil osnova prehrane večine revnih prebivalcev, je to pomenilo potencialno katastrofo. Vrsta slabih letin se je zgodila v letih 1845-1847, kar je privedlo do hude lakote, imenovane Great Famine. Umrlo je okrog milijon ljudi, v naslednjih letih pa se jih je odselilo približno 2 milijona. Do lakote je iz Irske že potekala emigracija, pri čemer so prednjačili Ulstrski Škoti, ki so se odseljevali v Severno Ameriko. Zaradi lakote pa so se množično odseljevali tudi Irci, največ prav tako v Severno Ameriko, ta trend pa se je nadaljeval do konca stoletja (Atlas of Irish History, 2000). Graf 1: Gibanje prebivalstva v Republiki Irski med 1841 in 2011. Gibanje prebivalstva Republike Irske med 1841 in 2011 7000000 6000000 5000000 4000000 3000000 2000000 1000000 0. Vir: Population of Ireland, CSO, 2015.. 14.

V Irski se je že od sredine 19. krepilo gibanje za osamosvojitev, ki pa se je zgodila šele po britansko-irski vojni med leti 1919-21. Ustanovljena je bila prehodna država Free Irish State, vendar brez province Ulster, katerga 6 okrožij je ostalo pod irsko oblastjo (Kumer, Milost, 2015). Ulster se je priključil Veliki Britaniji kot Severna Irska. Do takrat se je prebivalstvo zmanjšalo na približno 3 milijone ljudi, emigracija pa se še vedno ni ustavila. Leta 1948 je izstopila iz Britanske skupnosti narodov, naslednje leto pa je spremenila ime v Republic of Ireland. Težka povojna leta in stagnacija gospodarstva v '50-ih letih sta privedla do nadaljnjega zmanjševanja prebivalstva. V popisu prebivalstva iz leta 1961 je navedeno najnižje število prebivalcev, 2.818.341. Po korenitih gospodarskih reformah v '60-ih letih se je odseljevanje upočasnilo, po vstopu v Evropsko skupnost leta 1973 pa se je število prebivalstva počasi začelo večati, čeprav je še vedno emigriralo znatno število ljudi. Prebivalstvo Irske je tako leta 1986 štelo 3.54 milijona prebivalcev, v '80-ih letih pa je zaradi stagnacije in politične nestabilnosti spet nekoliko upadlo, leta 1991 je namreč popis zabeležil 3.52 milijona prebivalcev. Po novih gospodarskih reformah in socialnem konsenzu se je prebivalstvo začelo hitro večati. Število prebivalstva se je do sedaj večalo na račun visoke rodnosti, medtem ko je emigracija še vedno ostala relativno visoka. Leta 1996 pa je priseljevanje prvič preseglo odseljevanje, Irska pa je uradno postala država priseljevanja, saj je hitra gospodarska rast je sprožila potrebo po delovni sili. Popis prebivalstva iz leta 2002 tako kaže že 3.91 milijona prebivalcev, naslednji popisa iz 2006 kaže 4.23 milijona prebivalcev, popis iz 2011 pa že 4.58 milijona prebivalcev, od katerih jih je 88 odstotkov Ircev, med ostalih 12 odstotki pa so največja skupina migrantov državljani Poljske in Velike Britanije (Atlas of Irish History, 2000).. 4.1.2 Današnja poselitev Irske Na Irskem je po popisu iz leta 2011 živelo 4.588.252 prebivalcev. Glede na popis iz leta 2006 se je prebivalstvo zvišalo za 348.404 prebivalce, kar je 8,2 odstotni prirastek, letno pa to znaša 1,6 odstotka. V intervalu med popisoma 2002 in 2006 je letni prirastek 2.1 odstotka, kar je najvišji zabeležen prirastek. Skupaj je od leta 1991 število prebivalstva naraslo kar za 30,1 odstotka, kar pomeni čez 1 milijon prebivalcev. Glede na gospodarsko krizo med popisoma iz let 2006 in 2011 in posledično okrepljenim izseljevanjem je nekoliko presenetljivo, da se je ohranila tako visoka rast prebivalstva. V tem času se je rast prebivalstva višala predvsem zaradi visokega števila rojstev, ki jih je bilo 365.000, ter zaradi znižanja števila smrti, ki jih je bilo 140.000. Naravni prirastek je znašal 225.000 prebivalcev, kar je najvišja vrednost v popisih (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Rodnost v Irski se je medtem povečala na račun priseljencev. Leta 2009 je bila četrtina otrok, rojenih na Irskem, rojenih priseljenskim materam (Irish Journal, 2015). Najvišjo rast med okrožji je zabeležil Laois, in sicer 20 odstotkov. Na provincialni ravni je najvišjo rast prebivalstva beležil Leinster z 9,1 odstotka, ki ima tudi največ prebivalcev, 54.6 odstotka. Pomemben delež pri rasti prebivalstva imajo tudi imigranti, ki se jih je v obdobju med popisoma 2002 in 2006 povprečno priselilo kar 48.000 na leto, medtem ko se jih je v obdobju med popisoma 2006 in 2011 priselilo okrog 25.000 na leto, čemur je botrovala svetovna gospodarska kriza leta 2008. Priseljenci so eden izmed razlogov za močno povišanje prebivalstva v Leinstru (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Irska je imela glede na popis prebivalstva iz leta 2011 povprečno gostoto poselitve 67 prebivalcev na kvadratni kilometer, pri čemer se je gostota poselitve v primerjavi s prejšnjim popisom iz leta 2006, ko je bilo na kvadratni kilometer 62 prebivalcev, precej dvignila (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Vseeno ima Irska med evropskimi 15.

državami eno najnižjih gostot poselitve, vendar pa ima tudi najhitrejšo rast v tej kategoriji. Najbolj gosto naseljena območja najdemo na širšem območju Dublina, to pa so mesto Dublin, Fingal, Južni Dublin, Dún Laoghaire-Rathdown, Meath, Kildare in Wicklow, kjer je gostota 3.498 prebivalcev na kvadratni kilometer. Najgosteje naseljeno urbano območje je bilo Kinsealy-Drinan, ki je imelo gostoto 5.101 prebivalca na kvadratni kilometer, sledita pa mu Lusk s 3.662 prebivalci na kvadratni kilometer in Swords s 3.615 prebivalci na kvadratni kilometer. Izven širšega območja Dublina so le tri izmed ostalih najgosteje poseljenih območij, Cobh, Carrigaline in Carrigtwohill, ki so vsa na obrobju Corka. Čeprav ima Irska v primerjavi z Evropsko unijo nizko gostoto prebivalstva, pa ti podatki kažejo, da je razporeditev po državi izredno neenakomerna, saj se kažejo ogromne razlike med širšim območjem Dublina in ostalo državo. V primerjavi z Dublinom, ki ima gostoto 3498 prebivalcev na kvadratni kilometer, imajo mesta Cork, Limerick in Galway skupaj s predmestji povprečno gostoto poselitve le 1.311 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ta mesta so glavni gravitacijski centri na zahodu države, vseeno pa imajo v primerjavi z Dublinom nizko gravitacijsko funkcijo, kar se odraža v poselitvi (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Zemljevid 4: Irska - gostota poselitve v prebivalcih na kvadratni kilometer. Vir: Profile 1. Town and Country, 2012. Razlike med podeželjem in mesti so se z rastjo prebivalstva zelo povečale. Urbano prebivalstvo predstavlja 62 odstotka vsega prebivalstva in živi na le 2,4 odstotka površine, medtem ko delež podeželskega prebivalstva znaša 38 odstotkov. Za primerjavo: leta 1961 je 16.

delež urbanega prebivalstva znašal 46,6 odstotka. Leinster je najbolj urbanizirana provinca s 76 odstotnim deležem urbanega prebivalstva, ki živi le na 4 odstotkih površine. Velik delež k temu prispeva Dublin, ki s predmestji predstavlja največje urbanizirano območje v Irski s 317,5 kvadratnega kilometra površine, zajema pa okrožja Dublin City, Fingal, Južni Dublin ter Dún Laoghaire-Rathdown. Drugo največje urbano območje je bilo mesto Cork s predmestji, ki je obsegal 164,6 kvadratnih kilometrov, tretje pa Limerick s 56,8 kvadratnimi kilometri. (Profile 1. Town and Country, 2012). Povečalo se je število urbanih centrov, v letu 2006 jih je bilo 170, leta 2011 pa že 197. Največjo rast urbanih centrov predstavljajo mesta z manj kot 3.000 prebivalci. Povečalo se je tudi število mest z več kot 10.000 prebivalci, iz 34 leta 2006 na 39 leta 2011, to so bila Ashbourne, Cavan, Bettystown, Tramore in Enniscorthy. V primerjavi s popisom iz leta 1961 se je spremenil tudi delež urbanega prebivalstva v primerjavi med Dublinom in ostalimi mesti. Leta 1961 je delež urbanega prebivalstva v Dublinu znašal 50,9 odstotka po popisu iz leta 2011 pa je ta delež znašal le še 39 odstotkov. Razlika v deležu gre na račun rasti mest z več kot 10.000 prebivalci. Število urbanega prebivalstva je leta 2011 znašalo 2.846.889, v primerjavi z letom 2006 pa je zraslo za 10,6 odstotka. Največji delež jih ima Dublin, in sicer 1.110.627, sledijo pa mu Cork s 198.582 prebivalci, Limerick s 91.454 prebivalci in Galway s 72.729 prebivalci. Število podeželskega prebivalstva je medtem naraščalo, ampak počasneje. Rast je znašala 4,6 odstotka v primerjavi z 10,6 odstotka rasti urbanih območij, povečalo pa se je za 75.828 prebivalcev. V primerjavi z letom 1961 je delež podeželskega prebivalstva upadel iz 53,6 odstotka na 38 odstotka, kar pa je šlo predvsem na račun rasti urbanega prebivalstva in naraščanja prebivalstva, ne pa na račun števila podeželskega prebivalstva, ki z manjšimi nihanji ostaja na pretežno isti ravni (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Starostna sestava prebivalstva postavlja Irsko med države s prevladujočim zrelim prebivalstvom. V demografski piramidi na Sliki 5: Primerjalna starostna piramida za popisa 2006 in 2011, ni večjih odstopanj razen pri deležu prebivalstva nad 65 let, kjer prevladujejo ženske, sicer pa je spolna struktura precej uravnotežena. Slika 5: Primerjalna starostna piramida za popisa 2006 in 2011. Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012. 17.

Število moških v Irski je leta 2011 znašalo 2.272.699, kar pomeni 49,5 odstotka vseh prebivalcev, žensk pa je bilo 2.315.553, kar znaša 50,5 odstotka vseh prebivalcev. Razmerje med moškimi in ženskami je rahlo v prid ženskam, saj je med prebivalci na 100 žensk 98,1 moških. V letu 2006 je to razmerje bilo nekoliko obrnjeno, in sicer je na 100 žensk bilo naštetih 100,1 moških, kar pa je primarno posledica priseljenske spolne strukture. V splošnem je razmerje v rojstvih dečki-deklice v prid dečkom, zato jih je v mlajših starostnih kategorijah več, je pa več žensk v starejših starostnih kategorijah, ker je njihova pričakovana življenjska doba daljša (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). V mlajših starostnih skupinah iz primerjalne piramide lahko razberemo, da se je med leti 2006 in 2011 število ljudi v skoraj vseh kategorijah povečalo. Izjema je starostna skupina med 15 in 29 leti, kjer je razlog za to v manjšem številu rojstev v poznih '80-ih in zgodnjih '90-ih letih in migracijah, še posebej prebivalcev v srednjih dvajsetih letih. Dobro je viden tudi porast v kategoriji od 0 do 4 let, čemur je pripomoglo zvišanje rojstev. Zvišalo se je tudi število starejših oseb v kategoriji nad 65 let, in sicer za 14,4 odstotka. To se še posebej opazi v moški populaciji, kjer se je število dvignilo za 17,5 odstotka, medtem ko se je število žensk v tej kategoriji dvignilo za 12 odstotkov. To pomeni, da se zaradi višanja pričakovane življenjske dobe številčna razlika med spoloma v tej kategoriji manjša. Priseljevanje in večje število rojstev ohranjata zrel demografski režim, kljub temu pa se prebivalstvo Irske stara. Povprečna starost prebivalcev je leta 1996 znašala 34,1 let, kljub intenzivnemu priseljevanju predvsem mlajših ljudi pa je vseeno rasla. Do popisa leta 2006 je tako znašala 35,6 let, ob popisu leta 2011 pa je znašala že 36,1 let. V petnajstih letih se je torej prebivalstvo v povprečju postaralo za 2 leti. Slika 6: Povprečna starost prebivalstva po okrožjih. Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012 Iz Slike 6: Povprečna starost prebivalstva po okrožjih, je razvidno, da je prebivalstvo v povprečju najmlajše v provinci Leinster. Tu so okrožja z najmlajšim prebivalstvom, in sicer 18.

okrožje Kildare (povprečna starost 33,5 leta), okrožje Meath (povprečna starost 33,8 leta), ter okrožje Laois (povprečna starost 34,3 leta). Najstarejše prebivalstvo v povprečju je v provinci Connacht, v kateri so okrožja z najvišjo povprečno starostjo prebivalcev Mayo (povprečna starost 38,6 leta), Leitrim ter Roscommon (v obeh povprečna starost 38,4 leta). Visoko povprečno starost lahko opazimo tudi v nekaterih okrožjih Munstra, kjer je v povprečju najstarejše prebivalstvo okrožij Kerry in Tipperary, ter samo mesto Cork (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Narodnostna sestava prebivalstva Irske je precej homogena, v popisu iz leta 2011 se je za Irce označilo 88 odstotkov prebivalcev. Podoben delež je tudi v etnični sestavi, kjer je med Irci 85 odstotkov belcev. 12 odstotkov prebivalcev je tujih priseljencev, njihovo število pa se je v zadnjih desetih letih močno povečalo zaradi priseljevanja. Tako je leta 2002 v Irski živelo 224.300 tujcev, do leta 2006 pa se je njihovo število skoraj podvojilo na 419.733, predstavljali pa so 10,1 odstotka irskega prebivalstva. Po gospodarski krizi se je porast števila tujcev zmanjšal, vendar še vedno raste s počasnejšim tempom. Leta 2011 se je število tujcev zvečalo za 124.624 oseb na 544.357 oseb, kar znaša 29,7 odstotka. Največja skupina tujih priseljencev so Poljaki, katerih število se je iz leta 2006, ko jih je bilo 63.276, do 2011 skoraj podvojilo na 122.585. Poljaki so v teh letih predstavljali skoraj polovico priseljencev. Večjo skupino priseljencev predstavljajo tudi državljani Velike Britanije, ki jih je 112.259. Ostale skupine predstavljajo manjši delež priseljencev, nad 10.000 prebivalcev imajo še Litva Latvija, Nigerija, Romunija, Indija, Filipini, Nemčija, ZDA, Kitajska in Slovaška (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Irska po popisu iz leta 2011 ostaja večinsko katoliška država, kljub porastu drugih religij v zadnjih letih. Za katolike se je izreklo 84 odstotkov prebivalstva, kar je manj kot v popisu iz leta 2006, ko je ta delež znašal 86.6 odstotka. Število katolikov se je sicer povečalo za 179.889 oseb na račun priseljevanja, hkrati pa se je zaradi tega zvišal tudi delež ostalih religij. Izmed teh imajo najpomembnejši delež različne krščanske veroizpovedi (6,3 odstotka) in anglikanska Church of Ireland (2,8 odstotka). Med najpomembnejšimi nekrščanskimi veroizpovedmi je islam, ki predstavlja 1,1 odstotka ljudi. Muslimani in ortodoksni kristjani beležijo tudi največji porast vernikov. Večji je tudi delež versko neopredeljenih, oz. nevernih. Med letoma 2006 in 2011 se je povečal za 45 odstotkov. Za ateiste se je izreklo 6 odstotkov ljudi, za neopredeljene pa 1,6 odstotka ljudi (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Uradna jezika v Irski sta dva: angleščina in irščina (Gaelic), ki je keltskega izvora. Irski jezik je bil na začetku 20. stoletja ogrožen zaradi upadanja števila govorcev, zato so ga ob osamosvojitvi leta 1922 uvedli v osnovne šole. Po popisu iz leta 2011 ga govori okrog 1,77 milijona ljudi, večinoma v starostni skupini od 10-19 let, kar je posledica aktivne šolske politike. Irščina prevladuje na nekaterih območjih imenovanih gaeltacht, gre pa za predvsem obalna območja v okrožjih Donegal, Mayo, Connemara, West Muskerry in polotok Dingle (Kumer, Milost, 2015).. 19.

4.2 Gospodarstvo Irske 4.2.1 Gospodarsko-politični razvoj Gospodarstvo Irske je vse od neolitika do začetka 20. stoletja temeljilo na kmetijstvu. Kot del Velike Britanije je Irska s kmetijskimi proizvodi zalagala britanski trg, industrijski razvoj pa se je ni dotaknil. Po vojni in osamosvojitvi od Velike Britanije leta 1922 je oblast prevzela stranka Cumann na nGaedheal na čelu z ministrskim predsednikom Williamom Cosgraveom, katerega vlada se je odločila sprejeti obsežen političen, socialni in ekonomski program, ki bi v Irski vpeljal stabilnost in rast. Odkupili so večino zemlje, ki je bila v lasti veleposestnikov in modernizirali kmetijstvo, sicer pa so ohranjali nizke davke v gospodarstvu in izvedli nekaj večjih infrastrukturnih projektov, kot pa primer hidroelektrarno na reki Shannon (Atlas of Irish History, 2000). Irska je vseeno ostala pretežno agrarna država, za katero je bil izvoz ključnega pomena, z veliko odvisnostjo od trga Velike Britanije, ki je bila njen najpomembnejši trgovinski partner. Druga svetovna vojna je kljub irski nevtralnosti slabo vplivala na gospodarstvo. Medtem ko sta se v Severni Irski ladjedelništvo in tekstilna industrija še okrepili, je v Irski vladala recesija in pomanjkanje dobrin, državni dolg pa se je močno povečal zaradi intervencije države (Irish Economic Development: past, present, future?, 2015). Po vojni se je Irska politično dokončno odcepila od Velike Britanije, ko je vlada Eamona De Valere leta 1949 izstopila iz britanske skupnosti narodov Commonwealth. istega leta je ustanovila Upravo za industrijski razvoj (IDA – Industrial Development Authority), ki je pospešila industrializacijo (Natek, Natek, 2006). Industrijska proizvodnja je kljub temu ostala na precej nizki ravni, saj je vlada že tako šibko gospodarstvo skušala ščititi s carinami in omejevala dostop tujega kapitala v gospodarstvo. Slabši industrijski razvoj v urbanih predelih in modernizacija kmetijstva sta povzročila znižanje potreb po delovni sili, kar je povzročilo nov val emigracije, predvsem v zahodnih podeželskih predelih, ki se je med leti 1950 in 1960 več kot podvojila (Atlas of Irish History, 2000). Stagniranje gospodarstva je vlada poskušala ustaviti z različnimi davčnimi olajšavami. Najpomembnejša je bila davčna olajšava za izvozni dobiček (Export Profits Tax Relief) iz leta 1956, ki je pritegnila večje tuje investicije in liberalizirala trgovinski sektor (Irish Economic Development: past, present, future?, 2015). Kljub temu pa vlada de Valere ni bila kos izzivom gospodarstva, na političnem področju pa ji je trdnost zamajala ponovna aktivnost Irske Republikanske Armade. Leta 1959 ga je nasledil Sean Lemass, pod katerim se je gospodarstvo z odpravo carin in intenzivnejšim privabljanjem tujega kapitala odprlo zunanjim investitorjem. S programom za ekonomski razvoj (Programme for Economic Expansion) so opustili dotedanjo samozadostno politiko in se osredotočili na privabljanje tujega kapitala in razvoj visokih tehnologij. Program je bil zelo uspešen, nova delovna mesta so povzročila povratne migracije emigrantov iz '50-ih let. Irska se je vse bolj približevala Evropski skupnosti v katero je vstopila leta 1973 (Atlas of Irish History, 2000). Vstop Irske v Evropsko unijo je pomenil velik skok za gospodarstvo. Omogočil ji je črpanje sredstev iz Evropskega regionalnega sklada za razvoj (European Regional Development Fund) in sredstev za izvajanje Skupne kmetijske politike (Common Agricultural Policy) (Kumer, Milost, 2015). Irski so se tudi odprli tudi trgi evropskih držav, kar je pomenilo znatno zmanjšanje odvisnosti od trga Velike Britanije. Z ugodno davčno politiko in stabilno vlado je postala zanimiva za investicije iz drugih delov sveta, posebej iz Združenih Držav Amerike. Kratko obdobje je prekinila svetovna gospodarska kriza leta 1973, ki se je zaradi naraščajočih cen nafte povzročila vrsto gospodarskih nazadovanj. Zaradi krize se je zmanjšala pomoč Evropske skupnosti, kar je prizadelo predvsem podeželje. Kriza je Irsko 20.

zajela leta 1975, povzročila pa je močno zadolževanje države, inflacijo in upad izvoza. To je povzročilo politično nestabilnost in hitro menjavo vlad, med leti 1973 in 1989 pa se je zvrstilo sedem splošnih volitev (Atlas of Irish History, 2000). Do konca '70-ih let je državo zapustilo precej vlagateljev, državni dolg pa se je povečeval. Leta 1981 je državni dolg znašal 65 odstotkov BDP, leta 1986 pa že 142 odstotka BDP. V tem desetletju se je zaradi slabih gospodarskih razmer ponovno okrepila emigracija. Konec '80-ih se je po stabilizaciji vlade začela sanacija gospodarstva in državnega proračuna. S socialnim konsenzom so se vlada in socialni partnerji zavezali razvoju in zmanjševanju javnega dolga. Temu je sledila visoka rast gospodarstva v '90-ih letih, ko se je Irske prijel vzdevek Keltski tiger, na Grafu 2: Irski javni dolg, pa je viden močan upad javnega dolga v tem obdobju. (The Irish Story, 2015). Graf 2: Irski javni dolg. Vir: Understanding Ireland's Economy, 2015. V '90-ih letih 20. stoletja je Irska beležila visoko rast gospodarstva. Vlada Charlesa Haugheya je že konec prejšnjega desetletja začela z reformami, namenjenimi ureditvi javnih financ, zmanjševanju javnega dolga in spodbujanju gospodarstva. Najpomembnejša ukrepa za to sta bila: spodbujanje tujih investicij z znižanjem davka na dobiček (davek na dobiček za korporacije se je znižal na 12,5 odstotkov), ter investicije v izobraževanje. Poleg tega se je močno zmanjšala javna poraba. Investicije v izobraževanje so tujim delodajalcem ponudile dobro izobraženo delovno silo po relativno nizki ceni plač, kar je v Irsko privabilo velike tuje vlagatelje (The Irish Story, 2015). V obdobju med 1994 in 2004 je Irska beležila zelo visoko rast gospodarstva. Na leto je znašala povprečno 8,4 odstotka in Irska se je znašla med srednje razvitimi članicami Evropske unije, otresla pa se je tudi prevelike gospodarske navezanosti na Veliko Britanijo in ZDA ter zmanjšala tradicionalno visoko brezposelnost. Ta je leta 1997 znašala 10,8 odstotka, leta 2005 pa le še 4,2 odstotka (Natek, Natek, 2006). To obdobje je zaradi hitrega gospodarskega uspeha poimenovano tudi Keltski Tiger, po analogiji rastočih azijskih gospodarstev. Irska se je preobrazila v močno izvozno naravnano gospodarstvo, temelječ na zelenih industrijah in storitvah. Med industrijami, ki so jih spodbujali za vstop v državo so bile računalniška, strojna, finančna, potrošniška in nekoliko kasneje še farmacevtska. Na višku Keltskega Tigra je bilo v Irski prisotnih več kot 1.000 multinacionalk, 21.

ki so neposredno zaposlovale okrog 153.000 ljudi, še veliko več pa jih je kot podizvajalcev bilo navezanih na njih. Navezanost na visokotehnološke panoge pa je imela tudi slabe strani. Leta 2002 je sledil zlom tehnoloških podjetij, ki je prizadel tudi Irsko. V tem času se je njena rast prepolovila, še vedno pa je dosegala 4,2 odstotka (Ask about Ireland, Irish Trade and Foreign Direct Investment, 2015). Velik vzpon je doživel tudi gradbeni sektor, ki je leta 2008 predstavljal 25 odstotkov irskega BDP in 20 odstotkov zaposlitev. V tem času so zgradili približno 700.000 novih stanovanj. Rast gradbenega sektorja je spodbujala gospodarska rast in posojila bank. Te so prevzemale vedno večja tveganja pri posojilih, kar je zaradi krize imelo globoke posledice (Irish economic summary, 2014). Obdobje Keltskega Tigra se je končalo z globalno ekonomsko krizo, ki je imela hude posledice tudi za Irsko. Ko je leta 2008 prišlo do kreditnega krča, se je irski nepremičninski trg zlomil. Rast nepremičninskega sektorja in gradbene panoge je povzročila nenadzorovano rast cen nepremičnin, za kar je bila deloma odgovorna tudi vlada Bertieja Aherna, ki je spodbujala investicije v novogradnje, a ni vpeljala nikakršnega nadzora (The Irish Story, 2015). Gospodarska rast se je v enem letu spremenila v nazadovanje. Leta 2007 je gospodarska rast znašala 4,7 odstotka, medtem ko je leta 2008 znašala negativnih -1,7 odstotka. Še večji padec je sledil leta 2009, ko je gospodarska rast znašala negativnih -7,1 odstotka, nezaposlenost pa je zaradi zloma gradbeništva v naslednjih letih poskočila na 15 odstotkov. Leta 2010 je Irska morala zaprositi za približno 85 milijard evrov mednarodne pomoči in se obvezati strogim varčevalnim ukrepom, zaradi posojila pa se je močno povečal javni dolg, ki so ga v letih Keltskega Tigra vztrajno zniževali. Ko so bile izvedene obsežne reforme in je vlada spodbudila zaposlovanje, je Irska leta 2013 izstopila iz programa pomoči (Kumer, Milost, Irska, 2015).. 4.2.2 Pregled gospodarstva po sektorjih 4.2.2.1 Kmetijstvo Kmetijstvo je bila skozi stoletja tradicionalna panoga v Irski. Z razvojem gospodarstva v zadnjem obdobju pa se njegov pomen zmanjšuje na račun sekundarnega in storitvenega sektorja. Kljub temu so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo leta 2010 še vedno predstavljali 6,3 odstotka BDP, od tega je delež kmetijstva 2,5 odstotka, kar pa je še vedno dvakrat več od povprečja v Evropski uniji (Kumer, Milost, 2015). Število kmetij se je med letoma 1991 in 2000 zmanjšalo s 171.000 na 142.000 (Natek, Natek, 2006). Do leta 2014 je število kmetij še dodatno upadlo na 139.860. Velikost kmetij se je medtem zvečala iz 26 hektarjev leta 1991 na 32,7 hektarjev leta 2014. Glede na upravljanje je velika večina družinskih kmetij. Izboljšuje se tudi starostna struktura kmetov, saj se delež starejših od 55 let zmanjšuje. Kmetijska zemljišča zavzemajo skoraj dve tretjini irskega ozemlja, skupaj kar 4,6 milijona hektarjev. Od tega predstavljajo njivske površine in trajni nasadi okrog 10 odstotkov, 11 odstotkov predstavljajo nekultivirani travniki, 79 odstotkov pa travniki in pašniki (DAFM, Fact Sheet on Irish Agriculture – July 2014, 2014). Najrodovitnejša območja so v nižinskih delih vzhodnega in južnega dela Irske, kjer so okrog večjih mest obsežni rastlinjaki (Natek, Natek, 2006). Glavni kmetijski pridelki so ječmen, pšenica, oves, krompir in sladkorna pesa. Še pomembnejša pa je živinoreja. Glavne veje živinoreje pa so mesna in mlečna govedoreja, ovčereja, manjši delež pa imata perutninarstvo in prašičereja. V osrednji Irski prevladuje mesna govedoreja, medtem ko je na jugu in jugozahodu razširjena mlečna govedoreja. Ovčereja prevladuje predvsem v hribovitih predelih. Živinoreja na Irskem ima veliko prednost v tem, da se živina zaradi milega podnebja lahko pase na odprtem vse leto (Natek, Natek, 2006). Zaradi intenzivne in izvozno naravnane živinoreje je v Irski ta panoga leta 2010 prispevala kar 29,1 odstotka izpustov toplogrednih plinov, medtem ko je povprečje v 22.

Evropski uniji 9 odstotkov. Večji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi kmetijstva je le na Novi Zelandiji (Kumer, Milost, 2015). Glavni proizvodi živinorejske panoge so mesni izdelki, predvsem govedina, ter mleko. 4.2.2.2 Gozdarstvo Gozdovi predstavljajo 10,5 odstotkov površine Irske, primerjavi z Evropsko unijo pa ima precej nižji delež, saj je povprečje gozdne poraslosti v EU-27 33 odstotkov. V preteklosti je bila Irska močno zaraščena predvsem s hrastovimi gozdovi, izsekavanje pa je povzročilo skorajšnje uničenje gozdov, ki so konec 19. stoletja predstavljali le še 1 odstotek, ali 70.000 hektarov površine. Danes je v veljavi politika aktivnega pogozdovanja, gozdarska industrija pa zaposluje okrog 5.500 ljudi. Pogozdovanje je sprva vodila irska vlada, sredi '80-ih let pa sta vlada in Evropska unija začeli skupaj financirati in izvajati programe pogozdovanja za zasebni sektor, ki je zaradi tega znatno več prispeval k pogozdovanju. Večinoma se zaradi hitre rasti in dokaj velikega deleža kiselkaste zemlje uvajajo borovci ter sitka (Natek, Natek, 2006). V zadnjem času se seznam dreves za pogozdovanje veča zaradi spodbujanja biodiverzitete, zaradi česar so na seznam vrst dodali cero in primorsko sekvojo. Skupna površina gozdov je 731.652 hektarjev. V letu 2013 je lesna industrija procesirala 3,04 milijona kubičnih metrov lesa, kar je rekordna količina. Vrednost lesnih proizvodov v tem letu je znašala 339 milijonov evrov. (DAFM Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine – July 2014, 2014). 4.2.2.3 Ribištvo Ribištvo zaposluje okrog 4.987 prebivalcev Irske, še dodatnih 5.781 pa jih je zaposlenih v storitvah povezanih z ribolovom. Skupaj je v ribištvu in povezanih industrijah zaposlenih 10.768 ljudi (DAFM Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine – July 2014, 2014). Morja okoli Irske so ena izmed najbolj naseljenih in hkrati najbolj občutljivih območij v Evropski uniji. Poglavitne vrste v ulovu so skuše, slaniki, moli, polenovke in vahnji. Glavna ribolovna območja so pred zahodno irsko obalo, v okrožjih Mayo, Sligo, Clare, Donegal, Cork, Galway in Kerry, kjer so tudi glavna ribiška pristanišča, Kilybegs, Dunmore, Rathmullan, Castletownbere in Rossaveal. Zaradi prelova se ribištvo preusmerja v marikulturo (Kumer, Milost, 2015). Marikulture so pomemben vir hrane za številne obalne skupnosti po vsej Irski. Glavne vrste v marikulturah so jastogi, rakovice, pokrovače in morski polži. Ribiške kvote za leto 2014 za Irsko znašajo 314.079 ton, ribiško floto pa je leta 2014 sestavljalo 2.014 ladij (DAFM Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine – July 2014, 2014). 4.2.2.4 Rudarstvo in energetika Rudarstvo ima v Irski dolgo zgodovino, ki sega še v bronasto dobo okoli leta 2.000 pred našim štetjem. Jugovzhod Irske je takrat bil pomembno središče izkopavanja bakra in rečnega zlata. Irska nima veliko vrst rudnin, med tistimi, ki pa jih ima, pa sta zelo pomembna tudi v svetovnem merilu svinec, katerega proizvodnja znaša 250.000 ton, ter cink, katerega proizvodnja znaša 50.000 ton (Natek, Natek, 2006). Svinčevo-cinkovo rudo pridobivajo v rudniku Navan, kjer so izmerjene velike zaloge, poleg tega pa v rudnikih Lisheen in Galmoy. V proizvodnji cinka je Irska največji evropski proizvajalec, ter drugi evropski proizvajalec svinca. Od ostalih industrijskih mineralov ki jih pridobivajo so pomembni še sadra in opečni skrilavec. Zaradi povečanih potreb gradbenega in prometnega sektorja je pomembno tudi izkopavanje v kamnolomih, ki jih je po Irski čez 400 (Mining in Ireland, 2015).. 23.

V energetiki Irske ima tradicionalno mesto šota, ki jo uporabljajo tako za ogrevanje gospodinjstev kot za gorivo termoelektrarn. Zaradi intenzivnega izkoriščanja in uničevanja šotišč jo počasi nadomeščajo drugi viri energije. Relativno nespremenjen ostaja delež premoga v energetiki. Predvsem narašča poraba zemeljskega plina in nafte, medtem ko obnovljivi viri predstavljajo manjši del energetske proizvodnje, se pa njihov delež počasi veča Še vedno pa največji delež k proizvodnji energije prispevajo termoelektrarne (Ask about Ireland, Energy in Ireland, 2005). Irska ima tudi manjše zaloge zemeljskega plina, ki ga črpajo na nahajališčih Ballycotton in Kinsale pred južno obalo, ter Corrib ob zahodni obali. Iz Škotske po podmorskem plinovodu od leta 1994 uvažajo zemeljski plin, kar sovpada s povečanimi potrebami v obdobju gospodarskega vzpona (Natek, Natek, 2006). Edina rafinerija v Irski je pri Whitegateu v Corku, ki povprečno rafinira 75.000 sodov nafte na dan (Facts about Ireland, 2001). 4.2.2.5 Industrija V zadnjih desetletjih so se tradicionalne živilska, tekstilna, steklarska in obutvena industrija v Irski posodobile in preusmerile v izvoz. Kljub temu pa se je njihov pomen relativno zmanjšal. To je posledica razvoja novih delovno in tehnološko zahtevnih industrijskih panog, ki so večinoma v lasti tujih, predvsem ameriških, britanskih, nemških in japonskih družb. Velik del industrije je lociran na širših območjih Dublina in Corka, v manjših mestih v notranjosti države pa je prav tako načrtno zraslo večje število tovarn (Natek, Natek, 2006). Če je nekdaj bilo gonilo irskega gospodarstva kmetijstvo, je to danes visokotehnološka industrija, ki je v Irsko gospodarstvo vstopila na račun ugodnih poslovnih pogojev in izobraženega trga dela. Irske vlade so si v pomanjkanju lastnega kapitala za razvoj industrije prizadevale z različnimi davčnimi ugodnostmi privabiti tuje vlagatelje. Pri tem je Irski pomagal tudi vstop v Evropsko Unijo, ko so se ji odprli novi trgi in priložnosti. Irska je danes zaradi nizkega korporativnega davka na dobiček in izobraženega trga dela vhodna točka evropskih multinacionalk na trg Evropske unije. Med bolj znanimi elektronskimi korporacijami, ki so si ustvarile sedež ali podružnice v irski so Intel, Dell, Apple, Amazon, Facebook, Google, Pay Pay in Microsoft. Med farmacevtskimi korporacijami so najbolj znane Allergan, Wyeth Merck, Pfizer, GlaxoSmithKlein in Bristol-Myers Squibb (Ask about Ireland, Irish Trade and Foreign Direct Investment, 2015). Elektronska industrija velja za eno najhitreje razvijajočih se industrijskih panog na Irskem. Do konca '90-ih je država v svetovnem merilu izvozila okrog 5 odstotkov računalnikov in 6 odstotkov računalniških komponent. Takrat je bila tretjina vseh osebnih računalnikov, prodanih po Evropi, sestavljenih v Irski. Proizvodnja je doživela hud padec po selitvi industrije na vzhod, predvsem na Kitajsko ter v srednjo in vzhodno Evropo. Podjetja s sedeži v Irski pa so večinoma ostala in svojo poslovno strategijo le spremenila, saj so se iz proizvodnje strojne opreme preusmerile v programske storitve z višjo dodano vrednostjo. V programski opremi je Irska v zadnjih letih postala vodilna v Evropski uniji. Jugovzhodni del Dublina se preobraža v tehnološki park, kjer imajo sedež vse pomembnejše računalniške in internetne korporacije, kot so Google, Facebook, Zynga, Twitter, Dropbox in Amazon. Samo Google na Irskem zaposluje okrog 2.000 ljudi. Farmacevtska industrija je začela nastajati šele pred tridesetimi leti, danes pa zaposluje več kot 20.000 ljudi. Največ je je v Corku z okolico, ter Dublinu. Deloma je v okvirih tujih multinacionalk, deloma pa v okviru domačih podjetij (Kumer, Milost, 2015). Pomembno vlogo ima tudi kemična industrija, predvsem proizvodnja organskih spojin ter predelava plastičnih mas za embalažo in plastičnih avtomobilskih in računalniških komponent. Tekstilna industrija je raztresena po manjših krajih, pomembni pa sta tudi gumarska industrija v Corku in steklarska industrija v Waterfordu. Z globalno 24.