Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000 : magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo Program: Management informacijskih sistemov. IZGRADNJA GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NATURA 2000. Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Somentor: doc. dr. Darij Krajčič Kranj, maj 2008. Kandidat: Tilen Smolnikar.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Robertu Leskovarju in somentorju doc. dr. Dariju Krajčiču za pomoč in nasvete pri izdelavi magistrske naloge. Zahvaljujem se podjetju LUZ, d. d., in Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, da so mi omogočili izdelavo magistrske naloge. Največja zahvala pa gre moji soprogi Tini za moralno podporo v času študija in mojim otrokoma Titu in Tomu, da sem smel zopet biti študent..

NASLOV: IZGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NATURA 2000 POVZETEK: Raziskava obravnava izgradnjo informacijskega sistema Natura 2000. Projekt izgradnje je trajal 30 mesecev. Analiziral sem obstoječe stanje procesov in podatkov. Ugotovil sem, da so podatki zaradi različnega časa nastanka in takratnih tehničnih zmožnosti ločeno vodeni po različnih tematskih sklopih in še dodatno po območni enoti, ki je pristojna na določenem področju. Poleg tega so podatki v različnih formatih zapisa. Zato sem izdelal nov model podatkov, ki vsebuje 122 tabel in 700 atributnih polj. Vanj sem prenesel podatke iz 58 podatkovnih tabel in 308 atributnih polj. Končni rezultat je delujoč geografski informacijski sistem Natura 2000. KLJUČNE BESEDE: -. informacijski sistem, geografski informacijski sistem (GIS), Natura 2000, reverzni inženiring.. TITLE: CONSTRUCTION OF THE NATURA 2000 INFORMATION SYSTEM ABSTRACT: The study focuses on the construction of the Natura 2000 information system. The construction project took a total of 30 months of work. The existing status of processes and data was analysed. It was established that data, due to the different times of origin and technical possibilities available at that time were managed seperately according to various thematic sets, and additionally by regional units competant for defined areas. Furthermore, the data were contained in various record formats. Thus a new data model was created which contains 122 tables and 700 attribute data fields. The data from 58 data tables and 308 attribute data fields were transferred. The final result is the operational geographic information system Natura 2000. KEY WORDS: -. information system Geographic Information System (GIS) Natura 2000 reverse engineering.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................. 1. 2. METODOLOGIJA............................................................................................................... 2 2.1 2.2 2.3 2.4. 3. ANALIZA STANJA ............................................................................................................ 4 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 3.8. 4. APLIKACIJA STRUP ............................................................................................................................. 4 ANALIZA OBSTOJEČIH PODATKOVNIH BAZ Z OPREDELITVIJO MEDSEBOJNIH POVEZAV.......................... 11 ANALIZA ŠIFRANTOV IN ZALOG VREDNOSTI POSAMEZNIH ATRIBUTOV .................................................. 15 ANALIZA PROCESOV MED POSAMEZNIMI BAZAMI .................................................................................. 15 ANALIZA UPORABLJENIH POSTOPKOV IN POTREB TRENUTNIH UPORABNIKOV PODATKOVNIH BAZ ........ 15 ANALIZA PODATKOVNIH KOMUNIKACIJ IS N2K ..................................................................................... 17 OCENA IZVEDLJIVOSTI PODATKOVNIH KOMUNIKACIJ IS N2K NA PODLAGI PODANIH IZHODIŠČ ............. 17 PRIČAKOVANI DELOVNI PROCESI ......................................................................................................... 19. PROJEKT IZGRADNJE IS ...............................................................................................21 4.1 4.2 4.3 4.4. 5. DEFINICIJA PROBLEMA .......................................................................................................................... 2 CILJI ...................................................................................................................................................... 2 METODE DELA ....................................................................................................................................... 2 PRIČAKOVANI REZULTATI....................................................................................................................... 3. IZHODIŠČA PROJEKTA .......................................................................................................................... 21 PROJEKTNA NALOGA ........................................................................................................................... 27 PARTNERJI V PROJEKTU ...................................................................................................................... 28 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................................................. 33. RAZVOJ IS NATURA 2000 ..............................................................................................35 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6. METODOLOGIJA DELA .......................................................................................................................... 35 PRIPRAVA POSTOPKOVNEGA MODELA ................................................................................................. 43 PRIPRAVA PODATKOVNEGA MODELA ................................................................................................... 52 POSEBNI PRIMERI ................................................................................................................................ 61 PRETVORBA PODATKOV ...................................................................................................................... 61 KONČNI PRODUKT IZGRADNJE IS ........................................................................................................ 62. 6. DISKUSIJA IN UGOTOVITVE ..........................................................................................72. 7. LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................75. 8. PRILOGE ...........................................................................................................................77.

KAZALO SLIK Slika 1: Aplikacija STRUP – izbirno okno................................................................................. 5 Slika 2: Aplikacija STRUP – urejanje obstoječih tabel. ............................................................ 6 Slika 3: Aplikacija STRUP – urejanje obstoječih polj. .............................................................. 6 Slika 4: Aplikacija STRUP – poročilo za tabele in poročilo za polja. ........................................ 7 Slika 5: Aplikacija STRUP – vnos novih tabel. ......................................................................... 8 Slika 6: Aplikacija STRUP – vnos novih polj. ........................................................................... 8 Slika 7: Tabela rezultatov meritev časa prenosa podatkov.................................................... 19 Slika 8: Skica podatkovnih slojev. .......................................................................................... 36 Slika 9: Skica strukture podatkov. .......................................................................................... 37 Slika 10: Shematski prikaz pogledov (materializiranih viewov) različnih tipov uporabnikov. . 42 Slika 11: UML diagram vnosa novih predlogov ali sprememb v podatkovno bazo NV. ........ 43 Slika 12: Diagram UML vnosa terenskih opazovanj v podatkovno bazo NV. ........................ 44 Slika 13: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo EPO. .................................... 45 Slika 14: Diagram UML vnosa terenskih opazovanj v podatkovno bazo EPO. ..................... 45 Slika 15: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo N2k. ...................................... 46 Slika 16: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo ZO. ....................................... 47 Slika 17: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo HT. ....................................... 48 Slika 18: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo UV. ....................................... 49 Slika 19: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo NS. ....................................... 50 Slika 20: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo IS N2k. ................................. 51 Slika 21: Diagram UML vnosa sprememb v podatkovno bazo ZB. ....................................... 52 Slika 22: Shematski prikaz relacij baze IS N2k. ..................................................................... 60 Slika 23: Aplikacija za avtomatsko generiranje podatkovne baze. ........................................ 62 Slika 24: Izbirno okno uporabniških vmesnikov. .................................................................... 63 Slika 25: Uporabniški vmesnik za izdajo mnenj oziroma soglasij. ......................................... 64 Slika 26: Uporabniški vmesnik N2k. ....................................................................................... 65 Slika 27: Uporabniški vmesnik EPO....................................................................................... 66 Slika 28: Uporabniški vmesnik NV. ........................................................................................ 67 Slika 29: Uporabniški vmesnik ZO. ........................................................................................ 68 Slika 30: Uporabniški vmesnik UV. ........................................................................................ 69 Slika 31: Uporabniški vmesnik NS. ........................................................................................ 70 Slika 32: Uporabniški vmesnik HT. ........................................................................................ 71. KAZALO TABEL Tabela 1: Spisek popisanih atributov za TABELE v aplikaciji STRUP. .................................... 9 Tabela 2: Spisek popisanih atributov za POLJA v aplikaciji STRUP. .................................... 10 Tabela 3: Podatkovni sklopi. .................................................................................................. 11 Tabela 4: Število tabel, razvrščeno po podatkovnih sklopih. ................................................. 12 Tabela 5: Število tabel glede na vrsto obstoja. ...................................................................... 12 Tabela 6: Število tabel glede na vrsto obstoja. ...................................................................... 13 Tabela 7: Število tabel glede na vrsto obstoja. ...................................................................... 13 Tabela 8: Število tabel glede na vrsto obstoja. ...................................................................... 14 Tabela 9: Podatkovni sklopi novega informacijskega sistema in njihov obstoj v stari podatkovni bazi. ..................................................................................................................... 35 Tabela 10: Podatkovni sklopi novega informacijskega sistema. ............................................ 37 Tabela 11: Primer tričrkovnega označevanja polj. ................................................................. 38.

Tabela 12: Sklicevanje na druge tabele. ................................................................................ 39 Tabela 13: Tipi grafičnih slojev............................................................................................... 39 Tabela 14: Vrste šifrantov informacijskega sistema............................................................... 40 Tabela 15. Vrste relacijskih tabel. .......................................................................................... 40 Tabela 16: Primer zapisa relacijske tabele. ........................................................................... 41 Tabela 17: Poimenovanje podatkovnih tabel glede na podatkovni sklop. ............................. 41 Tabela 18: Število tabel glede na podatkovni sklop. .............................................................. 53 Tabela 19: Število tabel glede na podatkovni sklop in obstoj. ............................................... 53 Tabela 20:Število tabel glede na tip tabele. ........................................................................... 53 Tabela 21: Število tabel glede na tip tabele in podatkovni sklop. .......................................... 54 Tabela 22: Število polj glede na podatkovni sklop. ................................................................ 55 Tabela 23: Število polj glede na podatkovni sklop in obstoj................................................... 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 1 UVOD V svetu se pojavlja vedno večja potreba po vodenju in vzdrževanju podatkov v digitalni obliki. Na področju prostorskih podatkov gre predvsem za povezavo geografskih objektov z njihovimi lastnostmi oziroma atributi. Informacijski sistemi (v nadaljevanju IS), ki se ukvarjajo z geografskimi podatki in njihovimi atributi ter relacijami med njimi, so t. i. geografski informacijski sistemi – GIS. S hitrim razvojem tehnologije GIS in pripadajoče programske opreme se pojavljajo velike poslovne možnosti za razvijalce in uporabnike sistemov GIS. V današnjem času je konkurenca na trgu zelo velika, zato je treba biti pri izbiri in načrtovanju izgradnje sistema GIS zelo previden in temeljit. Projekti GIS predstavljajo velik potencial za velike zaslužke, vendar pa se pojavljajo tudi ovire, ki pripeljejo do propada sistema in podjetja, če projekt GIS ni pravilno zasnovan in voden. Vsaka izgradnja sistema GIS predstavlja enkraten, neponovljiv projekt. Mnogi sistemi GIS nastanejo v akademskem in znanstvenem okolju ali javnem sektorju ter so razviti brez uporabe formalnih tehnik za modeliranje oziroma brez predhodne sistemske analize in načrtovanja. Mnogi obstoječi informacijski sistemi delujejo tudi brez formalno opredeljenih modelov (podatkovni, procesni, organizacijski, poslovni itd.). Verjetno je prevladujoči problem za takšno stanje predvsem v dejstvu, da je uporaba metodoloških pristopov za modeliranje softverskih sistemov na tehnološkem področju GIS težavna in neraziskana, še zlasti, če mora biti hkrati stroškovno učinkovit informacijski sistem operativen v kratkem razpoložljivem obdobju ter z nezadostno upravljavsko in finančno podporo (Šumrada, 2005). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) in Agencija republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) v svojih zbirkah podatkov vzdržujeta veliko geografskih objektov in njihovih atributov. Podatki so zaradi različnega časa nastanka in takratnih tehničnih zmožnosti ločeno vodeni po različnih tematskih sklopih (Naravne vrednote, Ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), na ZRSVN pa še dodatno po območni enoti, ki je pristojna na določenem področju (Ljubljana, Piran, Maribor, Celje, Nova Gorica, Novo mesto in Kranj). Poleg tega so podatki v različnih formatih zapisa. Posebnost večine podatkov je biodiverziteta oziroma biološka raznolikost. To pomeni, da se podatki o obstoju posameznih entitet dokaj hitro spreminjajo. Za lažje, hitrejše in preglednejše vzdrževanje podatkov sta se organizaciji odločili, da bosta skupaj vzpostavili enoten geografsko informacijski sistem (GIS), v katerem bodo v enotnem formatu zbrani vsi tematski podatkovni sklopi vseh območnih enot. Na ta način bodo podatki shranjeni na enotni lokaciji in dostopni vsem pooblaščenim uporabnikom. S tem bo zagotovljena tudi ažurnost podatkov. Podatke različnih podatkovnih sklopov bo možno med seboj tudi povezati in se s tem izogniti nepotrebnemu podvajanju podatkov po različnih podatkovnih bazah.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 1.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 2 METODOLOGIJA 2.1 Definicija problema Problemi zaradi katerih sta se ZRSVN in ARSO odločila za izgradnjo IS N2k so naslednji: –. velika količina podatkov,. –. ločeno vodeni podatki po tematskih sklopih,. –. ločeno vodeni podatki po območnih enotah,. –. nepovezani grafični in atributni podatki,. –. različni formati zapisa atributnih in grafičnih podatkov,. –. podvajanje podatkov in. –. neažurnost podatkov.. Zaradi naštetih problemov so bili pregledovanje, analiziranje, izdelava predlogov in poročil ter izdaja soglasij oteženi. Za izvedbo naštetih operacij je bilo pri atributnih in grafičnih podatkih treba predhodno izvesti veliko število zapletenih zaporednih operacij. Izvedba teh operacij je bila zamudna, pri prihajalo pa je tudi do napak pri obdelavi podatkov, ker se je vse operacije izvajalo ročno.. 2.2 Cilji Cilj naloge je: –. izdelava celovitega podatkovnega modela za potrebe vodenja podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah ter območjih z varstvenim statusom,. –. prenos obstoječih podatkov o območjih z varstvenim statusom in habitatnih tipih v novo bazo podatkov in. –. izdelava postopkov in pravil za posodabljanje baze podatkov.. 2.3 Metode dela Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni naslednje metode in postopki: –. intervju,. –. analiza procesov in podatkov,. –. temeljita sprememba (reinženering),. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 2.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. –. reverzni inženiring in ponovna uporaba (reuse),. –. modeliranje prenovljenih procesov in podatkov in. –. programiranje.. Magistrsko delo. 2.4 Pričakovani rezultati Pričakovani rezultati raziskave so: –. izdelan postopkovni model,. –. izdelana nova baza podatkov in. –. v novo bazo podatkov preneseni prečiščeni podatki o območjih z varstvenim statusom ter habitatnih tipih.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 3.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3 ANALIZA STANJA Obstoječe stanje podatkovnih baz in procesov bo predstavljeno s podrobno analizo podatkovnih baz procesov in uporabnikov ter z analizo podatkovnih komunikacij. Na trgu pojavlja veliko orodij CASE za izvedbo reverznega inženirstva, vendar smo se v podjetju odločili, da bomo za namen tega projekta izdelali posebno aplikacijo, ki bo v celoti ustrezala vsem zahtevam izvedbe tega projekta in jo bo možno uporabiti tudi za naslednje projekte.. 3.1 Aplikacija STRUP Za podrobno analizo baz, procesov in uporabnikov je bila razvita aplikacija STRUP (STRUktura Podatkov), preko katere je izvajalec v sodelovanju z naročnikom popisal vse obstoječe tabele in podatkovna polja. Izvajalec je aplikacijo STRUP napolnil s tehničnimi podatki o obstoječih poljih in tabelah, naročnik pa je podatke opremil z vsebinskimi opisi, predlogi za spremembe, obstojem polj in datotek in dostopom različnih tipov uporabnikov do podatkov. Tabele so razporejene glede na podatkovni sklop (NV, EPO, N2k, ZO, HT, UV, NS) in glede na tip tabele (atributna, grafična oziroma relacijska tabela, šifrant). Aplikacija je bila izdelana z orodjem MS Access s pomočjo dodatnih funkcionalnosti, ki so bile izdelane v programskem okolju Visual Basic. Osnovni del aplikacije predstavlja »izbirno okno«, ki je razdeljeno na tri podatkovne sklope: –. izbira,. –. poročila in. –. novo.. Preko teh podatkovnih sklopov se lahko vnaša, pregleduje in analizira podatke o obstoječi podatkovni bazi. Na sliki 1 je prikazano izbirno okno aplikacije.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 1: Aplikacija STRUP – izbirno okno.. 3.1.1 Izbira V sklopu Izbira se lahko izbere želen podatkovni sklop, tabelo iz podatkovnega sklopa in polja, ki se nahajajo v izbrani tabeli. Na podlagi izbire se lahko pregleduje podrobne podatke o posameznih tabelah in poljih (slika 2 in 3).. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 2: Aplikacija STRUP – urejanje obstoječih tabel.. Slika 3: Aplikacija STRUP – urejanje obstoječih polj.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.1.2 Poročila V sklopu Poročila se lahko izbere poročilo o tabelah oziroma poročilo o posameznih poljih. Na poročilu se nahajajo vneseni podatki o posamezni podatkovni tabeli oziroma podatkovnem polju (slika 4).. Slika 4: Aplikacija STRUP – poročilo za tabele in poročilo za polja.. 3.1.3 Novo V sklopu Novo se lahko vnese novo tabelo oziroma novo polje v tabeli. Podatkovni sklop je namenjen načrtovanju nove podatkovne baze oziroma vnosu sprememb v obstoječo podatkovno bazo (slika 5 in 6).. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 5: Aplikacija STRUP – vnos novih tabel.. Slika 6: Aplikacija STRUP – vnos novih polj.. V tabeli 1 je prikazan spisek vseh popisanih atributov za podatkovne tabele, v tabeli 2 pa spisek vseh popisanih atributov za podatkovna polja.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Tabela 1: Spisek popisanih atributov za TABELE v aplikaciji STRUP. Šifrant (zaloge vrednosti) Naziv atributa ID sklop. Naziv sklopa Ime sklopa ID tabele Naziv tabele Ime tabele Obstoj. Opis atributa enolični identifikator obstoječega podatkovnega sklopa naziv obstoječega sklopa okrajšava (ali kratica) naziva obstoječega sklopa enolični identifikator obstoječe tabele naziv obstoječe tabele okrajšava (ali kratica) naziva obstoječe tabele obstoj tabele. Naziv zaloge vrednosti. Staro Novo Staro in Novo. Opis Opombe. vsebinski opis tabele opombe (vsebinske, tehnične). Tip. tip tabele. Tabela Šifrant Grafika Relacija. Predlog za novo ime tabele Predlog za nov naziv tabele Status. Opis. obstaja samo v stari verziji obstaja samo v novi verziji obstaja v obeh verzijah. tabela atributnih podatkov tabela zalog vrednosti grafični podatkovni sloj relacijska tabela za povezavo n:m. predlagano novo ime (okrajšava/kratica) tabele predlagan nov naziv tabele stanje usklajenosti opisnih podatkov. Registrirano V delu Tehnično usklajeno Vsebinsko usklajeno Usklajeno. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. registriran tehnični vidik v usklajevanju tehnično usklajeno vsebinsko usklajeno dokončno usklajeno. stran 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Tabela 2: Spisek popisanih atributov za POLJA v aplikaciji STRUP. Šifrant (zaloge vrednosti) Naziv atributa ID sklop. Naziv sklopa Ime sklopa ID tabele Naziv tabele Ime tabele ID polja Naziv polja Ime polja Tip polja. Dolžina polja Število decimalnih mest Povezano polje Predlog za novo ime polja Predlog za nov naziv polja Predlog za tip polja Predlagana dolžina polja Predlagano št. dec. mest Obstoj. Opis atributa enolični identifikator obstoječega podatkovnega sklopa naziv obstoječega sklopa okrajšava (ali kratica) naziva obstoječega sklopa enolični identifikator obstoječe tabele naziv obstoječe tabele okrajšava (ali kratica) naziva obstoječe tabele enolični identifikator obstoječega polja naziv obstoječega polja okrajšava (ali kratica) naziva obstoječega polja podatkovni tip polja. Naziv zaloge vrednosti. 1 2 3. Byte Data/Time Double. 4 5. Integer Long Integer. 6 7 8. Text Yes/No Memo. bajt datum/čas decimalno število celo število dolgo celo število besedilo da/ne zapisek. dolžina polja število decimalnih mest povezava na polje predlagano novo ime (okrajšava/kratica) polja predlagan nov naziv polja predlagan podatkovni tip polja predlagana dolžina polja predlagano št. dec. mest obstoj tabele. Staro Novo Staro in Novo. Opis polja Vsebinska opomba Tehnična opomba. Opis. obstaja samo v stari verziji obstaja samo v novi verziji obstaja v obeh verzijah. vsebinski opis polja vsebinske opombe tehnične opombe. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Privzeta vrednost Zahtevano polje Dostop. privzeta vrednost ali je vrednost zahtevana tip dostopa različnih skupin do podatkov. Magistrsko delo. Brez Samo branje. ni dostopa omogočeno je samo branje omogočeno je branje in pisanje. Branje in pisanje. Opombe Register. opombe dostopa ali je polje vključeno v uradni (javni) register stanje usklajenosti opisnih podatkov. Status. Registrirano. registriran tehnični vidik v usklajevanju. V delu Tehnično usklajeno Vsebinsko usklajeno Usklajeno GOOGLE iskanje. tehnično usklajeno vsebinsko usklajeno dokončno usklajeno. iskanje o polju na podoben način kot deluje iskalnik Google. 3.2 Analiza obstoječih podatkovnih medsebojnih povezav. baz. z. opredelitvijo. IS N2k je sestavljen iz sedmih tematskih podatkovnih sklopov, ki so medsebojno povezani preko določenih vsebin. Ti sklopi so naslednji (tabela 3): Tabela 3: Podatkovni sklopi.. Kratica NV EPO N2k ZO HT UV NS. Ime sklopa Naravne vrednote Ekološko pomembna območja Natura 2000 Zavarovana območja Habitatni tipi Ukrepi varstva Naravovarstvene smernice. Med samo fazo podrobne analize je bilo ugotovljeno, da sklopi HT, UV in NS trenutno nimajo obstoječe podatkovne baze, oziroma da bo podatkovna baza z vzpostavitvijo celotnega sistema šele vzpostavljena. V analizi je bilo ugotovljeno naslednje število tabel s statusom »staro« po posameznih sklopih (statusi tabele so obrazloženi v tabeli 2):. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Tabela 4: Število tabel, razvrščeno po podatkovnih sklopih.. Sklop NV EPO N2k ZO Skupaj. Število tabel 19 24 28 27 98. 3.2.1 Naravne vrednote (NV) Za podatkovni sklop NV obstajajo grafični in atributni podatki. Grafični sloji so zapisani v obliki datoteke *.shp, atributni podatki pa se nahajajo v Accessovi datoteki *.mdb. Grafika in atributi so med seboj povezani preko enoličnih identifikatorjev. Glede na to, da delo s podatki naravnih vrednot poteka po območnih enotah, obstaja toliko atributnih datotek in grafičnih slojev, kolikor je območnih enot. ZRSVN je proizvajalec in avtor podatkov za NV (zadolžen za produkcijo NV), za vodenje registra NV in distribucijo pa je zadolžen ARSO. REZULTATI ANALIZE: Število tabel: 19 Glede na vrsto obstoja je število tabel naslednje: Tabela 5: Število tabel glede na vrsto obstoja.. Obstoj Število STARO 11 STARO IN NOVO 8 Skupaj 19. 3.2.2 Ekološko pomembna območja (EPO) Za podatkovni sklop EPO obstajajo grafični in atributni podatki. Grafični podatki so zapisani v obliki datoteke *.shp, atributni podatki pa se nahajajo v Accessovi datoteki *.mdb. Grafika in atributi so med seboj povezani preko enoličnih identifikatorjev. Glede na to, da delo s podatki EPO poteka po območnih enotah, obstaja toliko atributnih datotek in grafičnih slojev, kolikor je območnih enot. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Avtor in proizvajalec podatkov za EPO je ZRSVN, ARSO pa je zadolžen za distribucijo. REZULTATI ANALIZE: Število tabel: 24 Glede na vrsto obstoja je število tabel naslednje: Tabela 6: Število tabel glede na vrsto obstoja.. Obstoj Število STARO 18 STARO IN NOVO 6 Skupaj 24. 3.2.3 Natura 2000 (N2k) Podatkovni sklop N2k sestavlja več grafičnih slojev (Spa, pSCI, Natura vsebina, conacija) v obliki datoteke *.shp in podatkovna baza SDF (Standard data form), ki se nahaja v MS Accessovi datoteki. Poleg slojev N2k se v podatkovnem sklopu nahajajo tudi podatki o conaciji. Pri conaciji so bile pri analizi obstoječih podatkov odkrite nekatere napake v geometriji podatkovnih slojev. Napake so se pojavile pri direktnem uvozu podatkov v podatkovno bazo Oracle (ArcSDE). Napake smo odpravili s pomočjo vmesne faze. Izvorne podatke v formatu *.shp smo uvozili v datoteko PersonalGeodatabase (*.mdb) in šele nato v podatkovno bazo. V preteklosti je bil avtor podatkov Natura 2000 posebna projektna skupina, formirana na MOP-u, proizvajalec podatkov pa ARSO. Sedaj je ZRSVN proizvajalec in avtor sprememb podatkov ARSO pa skrbi za distribucijo podatkov. REZULTATI ANALIZE: Število tabel: 28 Glede na vrsto obstoja je število tabel naslednje: Tabela 7: Število tabel glede na vrsto obstoja.. Obstoj Število STARO 8 STARO IN NOVO 20 Skupaj 28. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.2.4 Zavarovana območja (ZO) Podatkovni sloj ZO je sestavljen iz grafičnih slojev v formatu *.shp in atributne baze v Accessovih datotekah. Med analizo je bilo ugotovljeno, da se v točkovnem podatkovnem sloju pojavljajo nepotrebni centroidi. Proizvajalec in avtor podatkov je ARSO, ki skrbi tudi za distribucijo. Po novem bo avtorstvo in proizvajanje podatkov razdeljeno med ARSO in ZRSVN. REZULTATI ANALIZE: Število tabel: 27 Glede na vrsto obstoja je število tabel naslednje: Tabela 8: Število tabel glede na vrsto obstoja.. Obstoj Število STARO 10 STARO IN NOVO 17 Skupaj 27. 3.2.5 Habitatni tipi (HT) Podatkovni sklop HT nima izdelane produkcijske podatkovne baze in poenotenega grafičnega sloja. Obstajajo nekateri šifranti Habitatnih tipov in kartiranja Habitatnih tipov, ki so jih izvedli različni zunanji izvajalci. Zato je bilo skupaj z naročnikom odločeno, da se obstoječega stanja podrobno ne analizira, ampak se ga uporabi samo kot pomoč pri načrtovanju nove podatkovne sheme. Pri podrobni analizi grafike so bile ugotovljene nekatere napake v grafičnih podatkovnih slojih. Skrbnik in distributer podatkovne baze (kartiranja) Habitatnih tipov je ZRSVN. Kot je navedeno že zgoraj, se podrobne analize ni izvajalo.. 3.2.6 Ukrepi varstva (UV) Podatkovni sklop UV nima izdelane produkcijske podatkovne baze in poenotenega grafičnega sloja. Obstajajo pa še neobdelani podatki v tekstovni obliki. Za potrebe vodenja evidence UV bo treba na novo vzpostaviti podatkovno bazo in grafični sloj.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Avtor in proizvajalec podatkov UV je ZRSVN v sodelovanju z ARSO. Baza podatkov je interne narave.. 3.2.7 Naravovarstvene smernice (NS) NS so specifičen podatkovni sklop, ker nimajo lastnih podatkov, ampak se jih izdeluje s pomočjo podatkov drugih tematskih sklopov (NV, Natura 2000, EPO, ZO, predlogi NV). Trenutno se evidenco o izdelanih smernicah vodi v MS Excelovi datoteki brez povezave z grafiko. Obstoječa evidenca bo služila kot pomoč pri načrtovanju nove podatkovne baze za NS, ki bo vsebovala tudi grafični podatkovni sloj izdelanih smernic. Smernice se izdeluje po območnih enotah ZRSVN. Baza smernic je interne narave, njen skrbnik pa je osrednja enota ZRSVN.. 3.3 Analiza šifrantov in zalog vrednosti posameznih atributov V podatkovnih zbirkah (NV, Natura 2000, EPO in ZO) se nahaja 14 šifrantov, ki bodo preneseni v novo podatkovno bazo. Pri ostalih tematskih sklopih (HT, UV, NS) pa obstaja nekaj šifrantov v MS Excelovih datotekah, ki bodo prav tako preneseni v novo strukturo baze. Po analizi šifrantov, ki je bila izvedena skupaj z naročnikom, smo ugotovili, da bo treba nekatere šifrante dopolniti, nekatere pa na novo izdelati in dodati. Nekatere izmed šifrantov, ki so vezani na posamezen tematski sklop, bo treba prestaviti na nivo celotnega projekta, saj bodo uporabni pri več sklopih.. 3.4 Analiza procesov med posameznimi bazami V fazi analize procesov je bilo ugotovljeno, da so podatki v posameznih podatkovnih bazah sicer vsebinsko povezani, vendar procesi med posameznimi bazami niso vzpostavljeni. Pri načrtovanju nove podatkovne baze bo treba veliko pozornosti posvetiti povezavi med posameznimi podatkovnimi sklopi. Posebej pazljivo bo treba načrtovati bazo v primerih, ko se bodo podatki enega podatkovnega sklopa sklicevali na podatke drugega podatkovnega sklopa.. 3.5 Analiza uporabljenih postopkov in potreb trenutnih uporabnikov podatkovnih baz Po izvedeni analizi je bilo ugotovljeno, da se pojavlja več tipov uporabnikov, različni tipi uporabnikov pa imajo tudi različen dostop do podatkov. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Skupaj z naročnikom so bile definirane naslednje uporabniške skupine: –. JAVNOST (zainteresirana javnost),. –. ZRSVN (zaposleni na ZRSVN, ki imajo dostop do podatkov),. –. ZRSVN_ADMINISTRATOR (administrator podatkov ZRSVN),. –. ARSO (zaposleni na ARSO, ki imajo dostop do podatkov),. –. ARSO_ADMINISTRATOR (administrator podatkov ARSO).. Za zgoraj navedene uporabniške skupine so bili v aplikaciji STRUP definirani tudi tipi dostopov do podatkov: –. brez dostopa,. –. samo branje,. –. branje in pisanje.. 3.5.1 Naravne vrednote (NV) Polnitev baze in spreminjanje grafike poteka preko programske opreme ESRI ARCGIS 8.0 in boljše in maske, narejene v programu MS Access, za spreminjanje atributnih podatkov. Posebnost pri NV so predlogi za NV, ki so vodeni v ločenem podatkovnem sloju, ki ima atributni in grafični del.. 3.5.2 Ekološko pomembna območja (EPO) Grafični sloj je bil narejen s programsko opremo ESRI in z masko, narejeno v programu MS Access, za spreminjanje atributnih podatkov, od takrat ni bilo sprememb. Polnitev baze in spreminjanje grafike poteka preko programske opreme ESRI ARCGIS 8.0 in boljše in maske, narejene v programu MS Access, za spreminjanje atributnih podatkov.. 3.5.3 Natura 2000 (N2k) Sklop Natura 2000 je dokaj statičen podatkovni sklop, ki se ga spreminja oziroma dopolnjuje periodično (na dve leti ali tri).. 3.5.4 Zavarovana območja (ZO) Za povezavo med grafičnimi in atributnimi podatki je bila izdelana aplikacija na osnovi ArcVIEW 3.1 v programskem jeziku AVENUE.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.5.5 Habitatni tipi (HT) Ker podatkovni sklop Habitatni tipi zaenkrat nima izdelane produkcijske podatkovne baze in poenotenega grafičnega sloja, se podrobne analize ni izvajalo.. 3.5.6 Ukrepi varstva (UV) Ker podatkovni sklop Ukrepi varstva nima izdelane produkcijske podatkovne baze in poenotenega grafičnega sloja, se podrobne analize ni izvajalo.. 3.5.7 Naravovarstvene smernice (NS) Smernice se izdeluje s pomočjo programske opreme ESRI ArcGIS 8.0 in boljše. Smernice se izdeluje po območnih izpostavah in se jih arhivira na CD-jih.. 3.6 Analiza podatkovnih komunikacij IS N2k Prostrano omrežje ARSO je del omrežja HKOM. Sestavlja ga lokalno omrežje na Vojkovi 1b (ARSO LAN) ter omrežja na 24 dislociranih enotah. Povezava omrežja ARSO na Vojkovi v omrežje HKOM je 10 Mbps. ARSO ima dodatno tudi svojo vstopno točko v splet in povezave do nekaterih privatnih omrežij. Povezava v splet preko ARNES-a je (trenutno) 100 Mbps. Osrednja enota ZRSVN uporablja optično povezavo s hitrostjo 100 Mbps. Območne enote za dostop do spleta uporabljajo SiOL ADSL ali VDSL z naslednjimi hitrostmi: Celje 10M/10M bit/s, Kranj 10M/0,768M bit/s, Ljubljana 10M/10M bit/s, Maribor 10M/2M bit/s, Nova Gorica 10M/10M bit/s, Novo mesto 10M/10M bit/s in Piran 10M/0,768M bit/s. Preko te povezave se območne enote povezujejo tudi z osrednjo enoto s pomočjo protokola VPN.. 3.7 Ocena izvedljivosti podatkovnih komunikacij IS N2k na podlagi podanih izhodišč Osrednja in območne enote ZRSVN bodo potrebovale dva načina dostopa do IS N2k. Prvi način je klasični način spletnega dostopa preko protokola http. Ta način bo najpogosteje uporabljen, saj bodo aplikacije, ki bodo nastale pri izgradnji IS N2k, večinoma spletne aplikacije, ki bodo omogočale pregledovanje in urejanje vsebin preko spleta. Drugi način pa zaradi opravil v IS N2k, ki jih ni mogoče izvesti preko spleta (neposredna povezava s podatki iz baze ArcSDE, neposredni dostop do. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. konfiguracijskih datotek IS N2k, itn.), zahteva neposredni dostop do strežnika na ARSO. Na sestankih med ARSO in ZRSVN ter med ZRSVN, LUZ in ARNES je bilo ugotovljeno, da bo možno vzpostaviti povezavo VPN med ZRSVN in ARSO. Zaposleni na ZRSVN bodo z uporabo kartice SecureID dostopali do omrežja ARSO. Ker gre za povezavo VPN v omrežje HKOM je treba pridobiti ustrezna dovoljenja Direktorata za e-upravo in upravne procese pri Ministrstvu za javno upravo. Za neposreden dostop do podatkov v bazi ArcSDE na ARSO je možna še ena izvedba povezovanja. Do vsake baze ArcSDE je možno dostopati tudi neposredno preko spleta. Da to ne bi bilo dostopno vsem uporabnikom spleta se lahko definira, točno s katere lokacije (s katerega IP-ja) se bo dostopalo. V tem primeru bi določili, da se lahko dostopa samo iz osrednje enote ZRSVN. Ker ima ARSO poleg HKOM-a še dodatno linijo za splet (ki je med drugim tudi 10 x hitrejša), bi se z uporabo le-te izognili tudi omrežju HKOM. Tak način povezovanja ima več prednosti: –. povezava VPN med osrednjo enoto ZRSVN in ARSO ni več potrebna (govorimo le o neposrednem dostopu do ArcSDE; potreba po VPN pa ostane v primeru dostopa do datotečnega sistema na ARSO);. –. poenostavi se licenčna politika za izdelke ArcGIS, kajti uporabnik na ZRSVN uporablja svoje licence za zagon npr. aplikacije ArcMAP, znotraj aplikacije pa se poveže na bazo ArcSDE, ki je v tem primeru na ARSO; uporabnik ZRSVN ne uporablja nobenih licenc od ARSO;. –. hitrost dodatne ARSO-ve linije je 10 x večja kot v omrežju HKOM.. Takšno povezovanje smo testno izvedli med LUZ-om in ARSO-om. LUZ je odigral vlogo ARSO (imata enake pogoje dostopa do spleta, na LUZ-u pa je bilo lažje izvesti zaklepanje baze ArcSDE na IP in nastavitev požarnega zidu, kot če bi to v tem trenutku storil ARSO na svoji strani), ARSO pa je odigral vlogo ZRSVN, ki bo imel po nadgradnji spletnih povezav enake hitrosti dostopa do spleta, kot jih ima sedaj ARSO. Na ARSO so merili čas dostopa do različnih vrst podatkov (poligoni in rastri) v obeh bazah ArcSDE. Prenašalo se je podatke za različno velika območja, do nivoja celotne Slovenije. Končna ugotovitev je, da je ne glede na vrsto in količino podatkov ter ne glede na velikost območja čas, potreben za prenos podatkov iz oddaljene baze ArcSDE na LUZ-u, le za faktor 1,5 večji od časa, potrebnega za prenos podatkov iz lokalne baze ArcSDE na ARSO. Takšna povezava je torej preverjeno izvedljiva in tudi dovolj hitra za udobno delo iz osrednje enote ZRSVN. Na sliki 7 so prikazani rezultati merjena časa.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 7: Tabela rezultatov meritev časa prenosa podatkov.. Iz slike je razvidno, da je bilo za prenos istega grafičnega sloja CLC2000, ki ima 14148 grafičnih elementov na relaciji ARSO–LUZ potrebnih 12,84 sekund, na relaciji ARSO–ZRSVN pa 7,93 sekund. Na relaciji ARSO–LUZ so se podatki prenašali s hitrostjo 1101 grafičnih elementov na sekundo, na relaciji ARSO–-ZRSV pa s hitrostjo 1784 grafičnih elementov na sekundo.. 3.8 Pričakovani delovni procesi Iz izpolnjenega vprašalnika o pričakovanih delovnih procesih, ki ga je vrnil naročnik, so razvidne zahteve ZRSVN o kvaliteti storitev. Vprašalnik so soglasno izpolnili predstavniki ZRSVN in ARSO, zato se z vsebino strinjata obe strani. V vprašalniku so bili zbrani podatki o delovnem času uporabnikov, številu uporabnikov in odzivnem času za vse tri procesne sklope: pregledovanje preko spleta, urejanje preko spleta in neposredni dostop do baze ArcSDE. Iz analize izpolnjenega vprašalnika ugotovimo naslednje: –. –. delovni čas: –. ob delavnikih morajo delovati vsi trije procesni sklopi IS N2k (pregledovanje preko spleta, urejanje preko spleta, neposredni dostop do baze ArcSDE) od 7:00 do 18:00, zaželeno je, da delujejo do 23:00, ni pa treba da delujejo med 23:00 in 7:00;. –. ob sobotah mora delovati le pregledovanje preko spleta, in sicer od 8:00 do 14:00, zaželeno pa je delovanje vseh treh procesnih sklopov med 8:00 in 20:00;. –. ob nedeljah in praznikih je le zaželeno delovanje vseh treh sklopov med 8:00 in 20:00.. število uporabnikov: –. ob delavnikih bo predvidoma 50–100 uporabnikov istočasno izvajalo pregledovanje preko spleta, 10–15 uporabnikov bo istočasno opravljalo urejanje preko spleta, 15–30 uporabnikov pa bo istočasno dostopalo do ArcSDE;. –. ob sobotah bo 20–100 uporabnikov istočasno opravljalo pregledovanje preko spleta, 1–2 uporabnika bosta istočasno. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. opravljala urejanje preko spleta, 1–5 uporabnikov pa bo istočasno neposredno dostopalo do ArcSDE; – –. ob nedeljah in praznikih bo predvidoma 20–50 uporabnikov istočasno opravljalo pregledovanje preko spleta;. odzivni čas: –. za vse tri procesne sklope velja, da mora biti sistem v primeru, da ne deluje, ponovno usposobljen v največ osmih urah ob delavnikih ter v največ 24 urah ob sobotah, nedeljah in praznikih.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 4 PROJEKT IZGRADNJE IS 4.1 Izhodišča projekta V tem poglavju bodo predstavljene teoretične osnove, ki so pomembne za razumevanje celotne izgradnje informacijskega sistema Natura 2000. V poglavju 4.1.1 je predstavljena vsebina projekta Natura 2000, poglavje 4.1.2 predstavlja eno od posebnosti, ki ji mora biti informacijski sistem prilagojen. Poglavje 4.1.3 opisuje področje projektov in sistemov GIS, ki je tudi končni produkt vzpostavitve projekta. Poglavje 4.1.4 opisuje enega izmed ključnih postopkov pri vzpostavitvi informacijskega sistema Natura 2000.. 4.1.1 Natura 2000 Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja habitatne direktive in direktive o pticah. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv. Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovolji potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale. (www.zrsvn.si, februar 2008). 4.1.1.1 Natura 2000 v Sloveniji Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določila območja Natura 2000 v Sloveniji. Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 % površine Slovenije. Območja se pretežno prekrivajo, saj je 60 % površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 % skupne površine območij Natura 2000. (www.zrsvn.si, februar 2008). Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 4.1.1.2 LIFE Ohranjena narava ter varovanje redkih in ogroženih vrst je ena pomembnejših nalog Evropske unije. Z mrežo evropsko pomembnih življenjskih prostorov ogroženih in redkih rastlin in živali, znanih pod imenom Natura 2000, so vse države članice EU zavezane k njihovemu ohranjanju. 6. člen Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki poleg Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic predstavlja pravno osnovo za Naturo 2000, namreč jasno nalaga vsaki državi članici, da je dolžna izvesti vse potrebne ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja, po potrebi tudi z izdelavo upravljavskih načrtov za ta območja. Projekt »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem«, katerega prijavitelj je Zavod RS za varstvo narave, se loteva sistemskega reševanja vprašanj v zvezi z učinkovitim in trajnostnim upravljanjem območij Natura 2000. V okviru projekta je izbranih tudi pet pilotnih območij Natura 2000, kjer se bo za reševanje konkretne naravovarstvene problematike izvajalo različne akcije. Projekt je s sredstvi finančnega programa LIFE III – Narava finančno podprla EU. Sofinancer projekta je Ministrstvo za okolje in prostor. Podporo projektu in sodelovanje pri njegovem izvajanju so potrdili tudi naslednji partnerji: Ministero dell’ Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za vode Republike Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Notranjski muzej Postojna, Občina Šentjur pri Celju in Krajevna skupnost Kapele. Projekt »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« (LIFE04NAT/SI/000240) je bil pripravljen z namenom reševanja kompleksne problematike upravljanja območij Natura 2000. V ta namen bomo v okviru projekta skupaj s projektnimi partnerji pregledali obstoječe sektorske načrte upravljanja ter za območja, kjer bo to mogoče, predlagali vključevanje vsebin Natura 2000 v obstoječe načrte. Če pa bo za določeno območje zaradi kompleksnosti treba izdelati samostojen načrt upravljanja, načrtujemo izdelavo t. i. Smernic za pripravo upravljavskih načrtov, ki bodo služile kot priročnik vsem pripravljavcem načrtov upravljanja ter hkrati določile enotno vsebinsko obliko le-teh. Ustreznost in primernost omenjenih Smernic se bo preverjalo ob pripravi načrtov upravljanja za pet pilotnih območij (Boletina, Jelovica, Jovsi, Petelinjek, Snežnik), ki se razlikujejo tako po velikosti in naravovarstvenih vsebinah kot tudi po kompleksnosti problematike. Na izbranih pilotnih območjih se bo za reševanje konkretnih naravovarstvenih problemov izvajalo različne akcije (košnja, čiščenje zaraščenih površin, postavitev ptičje opazovalnice). Ker je trajnostni razvoj območij Natura 2000 tesno povezan s tem, kako bodo te vsebine sprejeli lokalno prebivalstvo in lastniki zemljišč, bomo v času trajanja projekta posebno pozornost namenili prav njim ter jim z izdajo različnih zloženk, s postavitvijo informacijskih tabel, pripravo delavnic oziroma povabil h konkretnemu sodelovanju na terenu poskušali te vsebine čim bolj približati. (www.zrsvn.si, februar 2008). 4.1.1.3 IS Natura 2000 V okviru projekta: »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« je predvidena tudi izgradnja informacijskega sistema. Vedno več podatkov spreminjamo iz analogne v digitalno obliko. Tovrstna organizacija podatkov je pri današnji veliki in pogosto nepregledni možici podatkov. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. skorajda nujna, med drugim tudi zaradi težnje po večji produktivnosti in lažjem delu. Tudi Zavod si je v svoji viziji zastavil cilj vzpostavitve informacijskega sistema, v katerem bodo združeni podatki in podatkovne zbirke, ki jih mora voditi in upravljati (ZON). Nekaj teh podatkov že obstaja, druge bodo zaposleni na Zavodu pridobili s terenskim ogledom, tretjo skupino pa predstavljajo podatki, ki jih bodo partnerji projekta prispevali v skupno bazo informacijskega sistema. Osnovna podatkovna zbirka je SDF (standard data form) »Natura 2000«, na katero se vežejo vsi preostali podatki. Od tod tudi ideja za ime Informacijski sistem Natura 2000 ali okrajšavo IS N2k. Pomen vzpostavitve informacijskega sistema je v sistematizaciji podatkov o mreži območij Natura 2000 (habitatih in vrstah) v Sloveniji in zbiranju novih ali že obstoječih podatkov v specifični bazi podatkov. Pregled in vnos podatkov bo omogočala posebej za to izdelana aplikacija, ki bo dosegljiva preko spleta. (www.zrsvn.si, februar 2008). 4.1.2 Biodiverziteta Biotska pestrost ali raznovrstnost – ali kratko biodiverziteta – je strokovni izraz za raznolikost življenja na Zemlji (rastlin, živali in mikroorganizmov) in naravne vzorce, ki jih ustvarja. Biodiverziteta je rezultat več kot 3,5 milijarde let trajajoče evolucije, ki so jo oblikovali naravni procesi, kot so spremembe v skorji našega planeta, ledene dobe, ogenj, vzajemno delovanje med vrstami in, v novejšem času, vpliv človeka. Biodiverziteta vključuje tudi genetske razlike znotraj posameznih vrst, saj genetsko gradivo določa svojevrstnost vsakega živega bitja. Eden izmed vidikov biodiverzitete je raznolikost ekosistemov. V vsakem ekosistemu živa bitja, torej tudi ljudje, z medsebojnim delovanjem in povezovanjem v interakciji z okoljskimi elementi, ki jih obkrožajo, oblikujejo skupnost. Z vse večjim trošenjem naravnih virov je človek v nekaterih pogledih resda dosegel razcvet, vendar se je treba zavedati, da potrošništvo pogosto spremlja čedalje večja degradacija okolja. Do danes je bilo identificiranih približno 1,75 milijona vrst, predvsem žuželk. Toda znanstveniki ocenjujejo, da naš planet v resnici naseljuje kakih 13 milijonov vrst (čeprav se ocene gibljejo med tremi in stotimi milijoni). Leta 1999 je svetovno prebivalstvo doseglo šest milijard, danes pa izvedenci v Združenih narodih napovedujejo, da bo moral svet v naslednjih 50 letih poiskati vire za kar devet milijard ljudi. Globalno gospodarstvo raste celo hitreje, toda dejstvo je, da njegove koristi niso enako porazdeljene po celem svetu. Ker skoraj polovica prebivalstva živi v mestih, se s tem spreminja tudi naš odnos do okolja. Varstvo okolja je v interesu nas samih. Biološki viri so stebri, na katerih gradimo civilizacije. Proizvodi narave podpirajo celo vrsto industrij, kar pomeni, da izguba biodiverzitete ogroža naše zaloge hrane, možnosti za rekreacijo in turizem, a tudi vire lesa, zdravil in energije. Naše osebno zdravje in hkrati zdravje našega gospodarstva in družbe so odvisni od nenehnega zagotavljanja različnih ekoloških »storitev«. Njihova izguba bi nas zelo drago stala, lahko pa bi jih bilo celo nemogoče nadomestiti. »Blago in storitve«, ki jih zagotavljajo ekosistemi, vključujejo:. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. –. preskrbo s hrano, gorivom in vlakni;. –. zagotavljanje zavetišč in gradbenih materialov;. –. čiščenje zraka in vode;. –. razstrupljanje in razkroj odpadnih snovi;. –. stabilizacijo in zmernost svetovnega podnebja;. –. zmernost poplav, suš, temperaturnih ekstremov in moči vetrov;. –. ustvarjanje prsti in obnovo njene plodnosti, vključno s kroženjem hranilnih snovi;. –. opraševanje rastlin, vključno z mnogimi kulturnimi rastlinami;. –. nadzor nad mrčesom in boleznimi;. –. vzdrževanje genetskih virov, ki so ključnega pomena pri uvajanju različnih sort;. –. kulturne rastline in pasme domačih živali, zdravila in druge proizvode;. –. kulturne in estetske koristi;. –. sposobnost prilagajanja različnim spremembam.. (www.zrsvn.si, februar 2008). 4.1.2.1 Ogrožena biodiverziteta Vse manjše število različnih živali – in s tem problem ogroženih vrst – je pritegnilo pozornost vsega sveta. Dejstvo je namreč, da vse od naravne katastrofe pred 65 milijoni let, ko so izginili dinozavri, mi sami ustvarjamo največjo krizo izumiranja vrst, ki je kratko malo ni mogoče več zaustaviti ali preobrniti. Vrste izumirajo od 50- do 100 krat hitreje, kot bi bilo naravno, znanstveniki pa napovedujejo, da se bo ta stopnja še dramatično povečala. Glede na današnje trende ocenjujejo, da izumrtje v veliki meri grozi 34.000 rastlinam in 5.200 živalim ter celo 30 % pasem glavnih vrst domačih živali. Biotsko raznovrstnost pa v največji meri ogroža uničevanje tradicionalnih ekosistemov, kot so na primer gozdovi, koralni grebeni, obalne mangrove itd. Splošno klavrno stanje pa globalne atmosferske spremembe, kot na primer siromašenje ozona in klimatske spremembe, samo še slabšajo. Mnoge vrste in našo proizvodnjo hrane lahko močno ogrozi globalno segrevanje, ki destabilizira ekosisteme in slabi njihovo sposobnost, da bi se postavili po robu naravnim nesrečam, kot so poplave, suše in orkani, in pritiskom, ki jih povzroča človek, kot npr. onesnaževanje in klimatske spremembe. Manjšanje biodiverzitete škodi tudi nam samim, in sicer v smislu naše kulturne identitete, ki je v tesni povezavi z našim biotskim okoljem. (www.zrsvn.si, februar 2008). 4.1.3 GIS Informacijski sistemi, ki se ukvarjajo z geografskimi podatki in njihovimi atributi ter relacijami med njimi, so geografski informacijski sistemi – GIS. (Kvamme et al., 1997). Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Različne definicije GIS: –. FIG (Federation Internationale des Geometres) GIS je poseben prostorski IS, v katerem je baza podatkov sestavljena iz opazovanj prostorsko razporejenih pojavov, dejavnosti in dogodkov, ki so opredeljeni kot točke, linije in območja. GIS upravlja te osnovne topološke elemente, jih shranjuje, analizira, prikazuje in odgovarja na naključna poizvedovanja.. –. Tehnološka GIS je zbirka tehnoloških orodij za zbiranje, shranjevanje, iskanje, pretvorbo in prikazovanje prostorskih podatkov stvarnega sveta v določene namene. Tehnologijo GIS (GIT – Geographic Information Technology) tvorita metodologija ter ustrezna računalniška strojna in programska orodja za njeno izvedbo.. –. Procesna Geografski informacijski sistem je računalniško podprt prostorski informacijski sistem, ki omogoča upravljavsko, organizacijsko in poslovno osnovo za zajemanje, shranjevanje, iskanje, obdelavo, analiziranje, prikazovanje in posredovanje prostorskih podatkov.. –. Vsebinska Geografski informacijski sistem sestavlja več sestavin: splošna in posebna strojna oprema, sistemska in posebna strojna oprema, sistem uporabniških programov, integrirana baza prostorskih podatkov ter vzdrževalci in uporabniki sistema.. –. Funkcionalna (kombinirana opredelitev GIS – ESRI) Geografski informacijski sistem (GIS) je kombinacija izkušenega osebja, uporabnikov, lokacijskih in opisnih podatkov, analitičnih metod, programske, strojne in komunikacijske opreme, ki so organizirani za upravljanje ter avtomatsko obdelavo podatkov s ciljem zagotavljanja geografskih informacij z raznimi predstavitvami prostorskih podatkov. Potrebne funkcionalnosti sistema GIS so predvsem naslednje: –. sposobnost zajemanja in vzdrževanja sestavljenih prostorskih podatkov,. –. sposobnost podatkov,. –. sposobnost izvajanja vektorskih območnih in mrežnih analiz ter rastrskega modeliranja s tehniko prekrivanja podatkov (tematskih) slojev,. –. sposobnost prikazovanja geokodiranih prostorskih podatkov.. povezovanja. geokodiranih. lokacijskih. in. opisnih. 4.1.3.1 Razlogi za uvedbo sistema GIS Geografski informacijski sistemi niso namenjeni samo digitalnemu prikazu in pregledovanju kart.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 25.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Glavna razloga za uvedbo sistema GIS v podjetjih sta (www.gis.com, februar 2008): –. Izboljšava organizacijske povezanosti Ena glavnih koristi uvedbe sistema GIS je izboljšanje vodenja podjetja oziroma organizacije in virov. Sistem GIS lahko poveže različne skupine podatkov in jih veže na skupno lokacijo, npr. naslov, zaradi česar lahko različni oddelki uporabljajo iste podatke in si jih med seboj izmenjujejo. Z vzpostavitvijo skupne baze podatkov lahko en oddelek uporablja podatke, ki jih je ustvaril drug oddelek – podatke se zbere samo enkrat, in se jih večkrat uporabi.. –. Boljše odločanje Star pregovor, ki se glasi: »Boljše informacije vodijo k boljšim odločitvam,« je resničen za sisteme GIS. Sistem GIS ni samo sistem za avtomatsko odločanje, ampak je tudi orodje za povpraševanje, za analiziranje in kartiranje podatkov kot pomoč pri odločitvenem procesu. Sistem GIS lahko uporabimo npr. kot pomoč za izbiro lokacije novega naselja, ki mora imeti najmanjši možen vpliv na okolje, zgrajeno mora biti na potresno varnem območju, biti pa mora tudi blizu komunalne infrastrukture in centra dogajanja. Informacijo lahko pridobimo na jedrnat in jasen način v obliki karte s spremljevalnim poročilom in tako pustimo, da se odgovorni za izbiro lokacije posvetijo bistvenim vprašanjem, ne pa da skušajo razumeti podatke. Ker rezultate s sistemom GIS dobimo zelo hitro, lahko učinkovito in natančno preučimo več različnih lokacij.. 4.1.4 Reverzni inženering (obrnjeno inženirstvo) V razvojno-življenjskem ciklusu informacijskega sistema sta pomembna in možna dva različna metodološka pristopa k njegovi izvedbi, in sicer (Kvamme et al., 1997): –. normalno napredujoče razvojno inženirstvo in. –. t. i. obrnjeno inženirstvo.. Razvojno inženirstvo proizvede nov sistem in izhaja iz začetnih postavk ter danosti. Obrnjeno inženirstvo pa, nasprotno, izhaja iz sistema, ki obstaja in deluje. Temelji na vnovičnem strukturiranju problemskega področja in ponovitvi razvojnega inženirskega procesa. Obrnjeno inženirstvo je dejansko izdelavi želenih vmesnih rezultatov razvojnega inženirstva nasproten proces. (Kvamme et al., 1997) Osnovna zamisel obrnjenega inženirstva je izdelava izboljšanega načrta določenega sistema. Pri tem izhajamo iz podatkovnih in procesnih lastnosti stvarno obstoječega oziroma delujočega informacijskega sistema. Obrnjeno inženirstvo je proces razstavitve obstoječega fizičnega podatkovnega in procesnega modela informacijskega sistema in njegova vnovična obnovljena ali spremenjena izgradnja, ki je potrebna zaradi uporabe sodobnejše tehnologije ali spremenjenih uporabniških zahtev. Obrnjeno inženirstvo skuša obnoviti analitični razvojni in fizični model sistema neposredno iz obstoječe zgradbe baze podatkov oziroma iz programske kode ter uporabniških aplikacij. Sodobno obrnjeno inženirstvo lahko učinkovito poteka samo z uporabo in ob podpori računalniške avtomatizirane metodologije ter orodij CASE (Computer Aided Systems Engineering) in OOAD (Object Oriented Analysis and Design). (Kvamme et al., 1997) Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 26.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Teoretično ne bi smelo pogosto priti do potrebe po obrnjenem inženirstvu. Vsak obstoječ informacijski sistem bi moral biti celovito opredeljen in dokumentiran, kar pa je v stvarnosti precej redko. Obrnjeno inženirstvo je torej predvsem metodološki pristop za analizo in zajemanje spoznanj o fizični podatkovni ter procesni zgradbi nekega obstoječega sistema. Glavni namen obrnjenega inženirstva je, da lahko informacijski sistem bolje vzdržujemo, izboljšamo, spremenimo oziroma posodobimo zaradi tehnološkega napredka, ali pa ga v celoti nadomestimo z novim sistemom. (Kvamme et al., 1997) Obrnjeno inženirstvo je tehnološki proces, ki je dobil praktično veljavo in povečano uporabnost šele z razvojem avtomatiziranih orodij CASE za podporo celotnemu razvojnemu ciklusu informacijskega sistema. Veliko sodobnih CASE orodij že delno vsebuje postopke in omogoča ročno ali povsem avtomatizirano izvedbo obrnjenega inženirstva. Mehanizmi orodja CASE ponujajo ustrezno podporo pri transformaciji vseh sestavin delujočega informacijskega sistema v njihove logične definicije. (Kvamme et al., 1997). 4.2 Projektna naloga Z vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 je Slovenija sprejela tudi obveznosti sodelovanja v omrežju Natura 2000. Natura 2000 predstavlja omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah Evropske unije, katerega osnovni namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti na osnovi ugodnega ohranitvenega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter Habitatnih tipov. Na predlaganih območjih Natura 2000 je treba izvajati nadzor v smislu ohranjanja in vzdrževanja ali izboljšanja ugodnega ohranitvenega stanja. Pridobivanje podatkov, izvajanje monitoringa in analiza pridobljenih podatkov so potrebni pogoji za spremljanje stanja na teh območjih in poročanje Evropski komisiji. ZRSVN je leta 2003 v okviru razpisa za projekte iz sklopa LIFE III – Narava, ki jih sofinancira Evropska komisija, prijavil projekt z naslovom »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem«. Projekt je bil odobren leta 2004, za obdobje od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2007. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor RS. Naslov ene od projektnih akcij (z oznako F4) se glasi »Izdelava informacijskega sistema Natura 2000«. Ustrezno izdelan informacijski sistem bo organizirano in sistematično združeval raznovrstne osnovne podatke o rastlinskih in živalskih vrstah (v nadaljevanju »vrste«) in območjih z varstvenim statusom (območja Natura 2000, Ekološko pomembna območja, Naravne vrednote, Zavarovana območja, območja izdelanih smernic, območja Ukrepov varstva in območja s kartiranimi habitatnimi tipi) (v nadaljevanju »območja«). V informacijski sistem se bo vključevalo tudi predhodno interpretirane osnovne podatke o vrstah in območjih. Kot pripomoček za analize in interpretacije bodo v informacijski sistem vključeni tudi nekateri podatki, ki jih v svojih informacijskih sistemih vodijo partnerji na projektu LIFE (Zavod za gozdove Slovenije, Inštitut za vode RS, Zavod za ribištvo Slovenije), in potrebne podatkovne osnove iz drugih virov kot npr. Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in ARSO. Pridobivanje in hranjenje potrebnih podatkov in informacij, poizvedbe in izdelava poročil bodo preglednejši in lažje obvladljivi.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 27.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. ARSO in ZRSVN sta ugotovila, da imata skupen interes za izgradnjo in obratovanje informacijskega sistema Natura 2000 (na kratko IS N2k). ARSO ima namreč že vzpostavljen delujoč informacijski sistem, katerega del je tudi IS Narava, ki se vsebinsko povezuje z vsebinami, ki bodo vključene v IS N2k. Na ARSO pa poteka tudi projekt obnove GIS (ki naj bi bil zgrajen po standardih OGC). Novo izgrajen IS N2k bo povzel vsebine in funkcionalnosti IS Narava (nekoliko okrnjena različica – pregledovalnik, ki je na voljo širši javnosti, se imenuje NV atlas in je dosegljiv na spletnem naslovu http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/users/login.asp), dodalo se bo še druge funkcionalnosti za potrebe vnašanja, urejanja in obdelave podatkov ZRSVN, ARSO in tudi MOP. Informacijski sistem IS N2k se bo vodilo centralno in bo lociran na ARSO, ZRSVN bo v sistem vstopal preko spletne povezave (protokol http). Posebno mesto v IS N2k bodo imeli uporabniki, ki smo jih poimenovali inštitucije, NVO in ljubitelji, ki bodo imeli možnost vnašanja podatkov (opazovanj v naravi) preko spleta (na podlagi predhodne registracije). Izvajalec mora pri izgradnji IS N2k upoštevati, da se bo bazo IS, v katero bodo podatke vnašali inštitucije, NVO in ljubitelji, dopolnilo kasneje in ne v okviru tega razpisa. Avtentikacija in avtorizacija uporabnikov bo urejena znotraj aplikacije (z uporabniškimi imeni in gesli oziroma, če bi se pokazale potrebe zaradi občutljivosti podatkov, lahko tudi z digitalnim potrdilom). Po Zakonu o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo ZON-UPB) je ARSO odgovorna za distribucijo, ZRSVN pa za produkcijo vsebin, ki bodo vključene v IS N2k. Prav tako pa je smiselno, da za področje narave in naravovarstva obstaja enoten informacijski sistem, ki združuje vse prej navedene vsebine. S tem se izognemo podvajanju podatkov in dvomu o tem, kateri podatek je dejansko pravi in uporaben. Večina prostorskih podatkov tako na ARSO kot tudi ZRSVN je v obliki datotek *.shp, ki so pripravljene z Esrijevimi orodji, podlaga za vsebine pa so večinoma GURS-ovi rastrski in vektorski podatki. Načrtovano je, da se v bodoče vse prostorske podatke vključi v bazo Oracle. (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 2006) Poudariti velja, da je vključevanje informacijskega sistema v že obstoječe informacijsko okolje ARSO velik prispevek k racionalnemu in učinkovitemu upravljanju s sistemom. Informacijski sistem bi ZRSVN lahko vzpostavil tudi sam, na svoji lokaciji, vendar bi to pomenilo bistveno višje stroške (potreben kader ter programska in strojna oprema).. 4.3 Partnerji v projektu V proces izgradnje informacijskega sistema so vpletena tri podjetja. Na strani izvajalca je to podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., (LUZ, d. d.) na strani naročnika sta to ARSO in ZRSVN.. 4.3.1 LUZ LUZ, d. d. je delniška družba v večinski lasti zaposlenih delavcev. Družba deluje v lastnem poslovnem objektu in redno zaposluje 77, izredno pa 13 strokovnjakov, ter. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 28.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. večje število začasnih sodelavcev. Več kot polovica zaposlenih ima visoko ali višjo izobrazbo. LUZ se je v desetletjih delovanja razvil v podjetje, ki zagotavlja celovite in kakovostne storitve na področju prostorskega, urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega načrtovanja, komunale, prometa, informatike, geodezije in varstva okolja. LUZ začetno usmerjenost v izdelavo prostorske planske in urbanistične dokumentacije dopolnjuje s projektiranjem, informatiko ter projektnim in upravnim inženiringom. Utečeno izdelavo prostorske dokumentacije spremljajo različne strokovne preveritve, analize, razvojno naravnane študije in analize ter aplikativnoraziskovalna dejavnost s področja urejanja prostora. Struktura in izkušenost zaposlenih omogočata uspešno odzivanje na zelo raznolike prostorske probleme. Zaposleni so usposobljeni za individualno in skupinsko strokovno delo. Vodenje velikih projektov, sodelovanje z upravnimi strukturami in javnostjo ter dodatno kvaliteto izdelkov zagotavljajo s pomočjo stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev. Pomembnejši samostojni nosilci nalog so člani posameznih stanovskih strokovnih združenj in društev ter Inženirske zbornice Slovenije Tako je ena od ključnih prednosti podjetja strokovna sestava zaposlenih, ki omogoča usklajeno in racionalno izvedbo zahtevnih strokovnih nalog s področja urejanja prostora in je razlog za veliko sposobnost prilagajanja potrebam naročnikov.. 4.3.1.1 Predstavitev razvoja geografsko informacijskih sistemov (GIS) Začetek razvoja sistemov GIS na LUZ, d. d., sega v obdobje prvih osebnih računalnikov v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem času je bil med drugim na LUZ-u razvit programski paket Prostor, ki je prvenstveno služil za izračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Velik razmah razvoja sistemov GIS se je začel ob koncu prejšnjega stoletja, ko je LUZ pričel načrtno vabiti k sodelovanju mlade strokovnjake s poznavanjem najnovejše tehnologije s področja razvoja sistemov GIS. Danes se lahko pohvali z mladim prodornim timom, ki dolgoletne izkušnje povezuje s hitro razvijajočo se tehnologijo. V svojih vrstah združuje široko paleto interdisciplinarnih strokovnjakov, ki znajo prisluhniti potrebam in željam naročnikov. Skupina v svojih vrstah združuje strokovnjake s področja računalništva, informatike in geodezije. Skupino sestavlja: –. šest strokovnjakov s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe,. –. trije strokovnjaki s šesto stopnjo izobrazbe,. –. trije sodelavci s peto stopnjo izobrazbe in. –. štirje tehnični sodelavci.. Poglavitna prednost skupine, ki se ukvarja s sistemi GIS, pa se kaže v tesnem sodelovanju z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki z obilico znanja o problematiki v prostoru, ki imajo tudi vizijo rešitve. Poleg redno zaposlenih delavcev pri delu sodelujejo tudi štirje stalni zunanji sodelavci s področja računalništva in informatike. Skupina pa sodeluje tudi s svetovalci s področja komunale, geodezije, urbanizma, prometa in zakonodaje.. Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 29.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 4.3.2 ARSO Agencija RS za okolje je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Opravlja strokovne, analitične in regulatorne oziroma upravne naloge s področja okolja na nacionalni ravni. Tako je poslanstvo agencije spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih pojavov in procesov v okolju ter zmanjševanje naravne ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. V sklop nalog na tem področju sodijo nacionalne službe za meteorologijo, hidrologijo in seizmologijo. Poslanstvo agencije je tudi spremljanje onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih okoljskih podatkov. V ta namen agencija razpolaga z ustrezno merilno mrežo in laboratoriji. Izjemno pomembno poslanstvo agencije pa je tudi uresničevanje zahtev varstva okolja, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, ohranjanje naravnih virov, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja države. (www.arso.si, februar 2008) Agencija RS za okolje prispeva k reševanju okoljskih problemov v največji meri z izvajanjem okoljske zakonodaje. Na agenciji vodijo upravne postopke z zavezanci za plačevanje okoljskih dajatev: vodnih povračil, takse za obremenjevanje voda, takse za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida ter takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Okoljske dajatve so izredno učinkovit in dobro domišljen instrument varovanja okolja. Velik del teh sredstev zavezanci sami porabijo za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Na agenciji izdajajo različna okoljevarstvena dovoljenja, med katerimi velja kot posebej zahteven projekt omeniti uvajanje izdaje dovoljenj za povzročitelje onesnaževanj večjega obsega – IPPC dovoljenja. Vodijo tudi evidence emisij, odrejajo in spremljajo izvajanje sanacijskih programov itd. Celovito rešujejo problematiko na področju podnebnih sprememb. Slednje so med drugim posledica prekomernih izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Na agenciji spremljajo te emisije, jih evidentirajo ter z ustreznimi sistemskimi ukrepi vplivajo na njihovo zmanjševanje. Ker se podnebne spremembe v Sloveniji manifestirajo v spremenjenem padavinskem režimu, spremembi temperatur ter pogostejših naravnih ujmah, v naših strokovnih službah hkrati spremljajo posledice podnebnih sprememb ter s posameznimi sektorji pripravljajo programe za zmanjševanje posledic in prilagajanje podnebnim spremembam. Posebno vlogo v tem procesu ima tudi področje upravljanja z vodami. (www.arso.si, februar 2008) V Agenciji RS za okolje posebno pozornost namenjajo ozaveščanju javnosti o okolju in okoljski problematiki. Osveščeno ravnanje lahko zelo veliko stori za varovanje našega okolja. Zato je kakovost storitev za vse uporabnike zelo pomembna. V ta namen je agencija pridobila certifikat za sistem vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001:2000, že pred tem pa so pridobili certifikata za umerjevalni laboratorij in kemijsko analitski laboratorij. K vzpostavitvi sistema kakovosti in posledično pridobitvi certifikata kakovosti so jih vodile tudi posebne zahteve na področju letalske meteorologije, ki jo pokrivajo. Z vzpostavitvijo sistema kakovosti pričakujejo tudi pomembne pozitivne učinke na področju organizacije in racionalizacije poslovanja. (www.arso.si, februar 2008). Tilen Smolnikar: Izgradnja geografskega informacijskega sistema Natura 2000. stran 30.