Vpliv davčnih olajšav na kazalnike poslovanja : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO (Vpliv davčnih olajšav na kazalnike poslovanja). Kandidatka: Tanja Toplišek Študentka rednega študija Številka indeksa: 80009258 Program: visokošolski strokovni/razlika Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Jožica Knez-Riedl Somentor: dr. Majda Kokotec-Novak. Tinsko, februar 2006.

2 PREDSTAVITEV DIPLOMSKEGA DELA Davčna politika postaja zadnje čase vse pomembnejša v podjetjih. V okviru ugotavljanja davčne obremenitve podjetja vsakdo stremi k čim nižjim obveznostim. S tega vidika je poznavanje davčnih olajšav zelo pomembno, saj lahko odločilno vplivajo na poslovanje in sprejemanje odločitev v vsakem podjetju. V diplomskem delu bom obravnavala davek od dobička pravnih oseb z vidika davčnih olajšav in njihovega vpliva na temeljne kazalnike poslovanja. Delo sem razdelila v dva sklopa, v katerih bom najprej obravnavala teoretično in nato še praktično stran zastavljenega cilja. Spoznanja obeh delov bom povezala v sklepne ugotovitve, ki jim bom skušala dodati svoje predloge. V teoretičnim delu bom predvsem s pomočjo različne literature poglobljeno spoznala davčno računovodstvo v okviru davčne politike, znotraj tega pa sam obračun davka od dobička pravnih oseb s poudarkom na davčnih olajšavah. Nadalje se bom posvetila temeljnim kazalnikom poslovanja. Izbrano podjetje bom predstavila v praktičnem delu. Posvetila se bom tudi temeljnim računovodskim izkazom in samemu obračunu davka od dobička. Iz pridobljenih podatkov bom izračunala in pojasnila pomembnejše kazalnike poslovanja. Še zlasti se bom v nadaljevanju lotila tistih, na katere še posebej vplivajo davčne olajšave. Vpliv davčnih olajšav na kazalnike poslovanja bom predstavila z izračuni in dodatnimi pojasnili. Pri nastajanju diplomskega dela bom pridobljeno znanje dopolnila s podatki in informacijami iz različnih virov, kot so knjige, priročniki, članki, posvetovanja in podobno. V praktičnem delu mi bo v veliko pomoč pridobljeno znanje v izbranem podjetju in podatki, ki mi bodo na voljo..

3 KAZALO VSEBINE PREDSTAVITEV DIPLOMSKEGA DELA ................................................................................................ 2 KAZALO VSEBINE ....................................................................................................................................... 3 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 5 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................................................ 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ........................................................................................................ 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKOVANJA .......................................................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ..................................................................................................... 6 2 DAVČNI SISTEM IN DAVČNA POLITIKA PODJETJA ...................................................................... 8 2.1 OPREDELITEV DAVČNEGA SISTEMA ......................................................................................................... 8 2.2 DAVČNA REFORMA V REPUBLIKI SLOVENIJI ............................................................................................ 8 2.3 DAVČNA POLITIKA PODJETJA ................................................................................................................. 10 2.4 DAVČNO RAČUNOVODSTVO IN DAVČNA BILANCA ................................................................................. 10 3 DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB IN DAVČNE OLAJŠAVE................................................ 12 3.1 SPLOŠNO O DAVKU OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB .................................................................................... 12 3.2 OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB ................................................ 14 3.3 DAVČNE OLAJŠAVE................................................................................................................................ 15 3.3.1 SPLOŠNO O DAVČNIH OLAJŠAVAH .................................................................................................... 15 3.3.2 DAVČNE OLAJŠAVE NA PODROČJU INVESTICIJ .................................................................................. 15 3.3.2.1 INVESTICIJSKA VLAGANJA .................................................................................................... 15 3.3.2.2 OBLIKOVANJE INVESTICIJSKIH REZERV ................................................................................ 16 3.3.3 DAVČNE OLAJŠAVE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA ........................................................................... 17 3.3.4 DAVČNE OLAJŠAVE V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB ............... 18 4 KAZALNIKI POSLOVANJA................................................................................................................... 19 4.1 SPLOŠNO O KAZALNIKIH POSLOVANJA ................................................................................................... 19 4.2 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA ........................................................................................ 19 4.3 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA ........................................................................................ 21 4.4 TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA ............................................................... 22 4.5 TEMELJNI KAZALNIKI OBRAČANJA ........................................................................................................ 23 4.6 TEMELJNI KAZALNIKI GOSPODARNOSTI ................................................................................................. 25 4.7 TEMELJNI KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI ............................................................................................. 26 4.8 TEMELJNI KAZALNIKI DOHODKOVNOSTI ................................................................................................ 27 5 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................................................................. 28 5.1 OSNOVNI PODATKI PODJETJA ................................................................................................................. 28 5.2 ZGODOVINA POSLOVANJA PODJETJA ...................................................................................................... 28 5.3 ORGANIZIRANOST PODJETJA .................................................................................................................. 30 5.4 KADROVSKA STRUKTURA V PODJETJU ................................................................................................... 30 6 RAČUNOVODSKI IZKAZI IN OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA ............................................... 31 6.1 BILANCA STANJA ................................................................................................................................... 31 6.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ..................................................................................................................... 33 6.3 IZKAZ FINANČNEGA IZIDA...................................................................................................................... 33 6.4 OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA ............................................................................................................. 34 7 KAZALNIKI POSLOVANJA PODJETJA ............................................................................................. 36 7.1 PREGLED KAZALNIKOV POSLOVANJA .................................................................................................... 36 7.1.1 KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA ................................................................................................... 36 7.1.2 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA .................................................................................................... 37 7.1.3 KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA ........................................................................... 39 7.1.4 KAZALNIKI OBRAČANJA ................................................................................................................... 41.

4 7.1.5 KAZALNIKI GOSPODARNOSTI ........................................................................................................... 42 7.2 PREGLED KAZALNIKOV POSLOVANJA OB UPOŠTEVANJU RAZLIČNIH DAVČNIH OLAJŠAV ........................ 45 8 DAVČNE OLAJŠAVE IN NJIHOV VPLIV NA KAZALNIKE POSLOVANJA............................... 49 8.1 INVESTICIJSKA DEJAVNOST IN VPLIV Z VIDIKA DAVČNIH OLAJŠAV NA KAZALNIKE POSLOVANJA........... 49 8.2 PODROČJE ZAPOSLOVANJA IN VPLIV Z VIDIKA DAVČNIH OLAJŠAV NA KAZALNIKE POSLOVANJA ........... 49 9 SKLEPNE UGOTOVITVE....................................................................................................................... 50 10 POVZETEK.............................................................................................................................................. 52 ZAHVALA..................................................................................................................................................... 54 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE .............................................................................................. 55 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ......................................................................................................... 56 SEZNAM TABEL ......................................................................................................................................... 57 SEZNAM PRILOG ....................................................................................................................................... 58 PRILOGE ...................................................................................................................................................... 59.

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Vsako podjetje ima svojo poslovno politiko, ki se odraža na področju temeljnih poslovnih funkcij in strokovnih področij. Poznamo kadrovsko, tehnično, nakupno, proizvajalno, prodajno in finančno politiko. Razen navedenih politik pa sta zlasti pomembni še računovodska oziroma bilančna in davčna politika. Slednja se v naših podjetjih šele uvaja kot ena od poslovnih politik podjetja. Podlaga za sestavo davčne bilance je poslovna bilanca, sestavljena v skladu z določili Slovenskih računovodskih standardov (Ur. l. RS 107/2001) in Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS 30/1993). Na podlagi davčnih predpisov je potrebno preoblikovati poslovno bilanco v davčno. Posledično nastajajo razlike med računovodsko izkazanim dobičkom in obdavčljivim dobičkom. Cilj davčne politike je čim nižja davčna obremenitev. S pravnega vidika je možno izkazati minimalen poslovni izid, ki pa z ekonomskega vidika za podjetja ni vedno sprejemljiv. Zato davčne cilje opredeljujemo kot doseganje optimalne davčne obremenitve v povezavi z doseganjem finančnih ciljev, rasti podjetja in čistega premoženja. Podjetje torej stremi k plačilu čim nižjega davka od dobička oziroma za odložitev njegovega plačila na kasnejše obdobje. S tem lahko podjetje doseže kratkoročno boljšo plačilno sposobnost, pa tudi poslovno uspešnost. Tako lahko podjetje s sprejetimi poslovnimi odločitvami vpliva na višino davka od dobička. Torej mora biti podjetje pri sprejemanju poslovnih odločitev pozorno tudi na izpolnjevanje zastavljenih ciljev z davčno politiko, in sicer z načrtovanjem davčnih izkazov. Področje raziskovanja diplomske naloge je vpliv davčnih olajšav v okviru obračuna davka od dobička pravnih oseb na kazalnike poslovanja podjetja. Navedeno problematiko bom obravnavala na podlagi podatkov trgovskega podjetja Keros d.o.o.. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je spoznati in prikazati vpliv davčnih olajšav na kazalnike poslovanja podjetja. Za uspešno vodenje davčne politike podjetja je potrebno dobro poznavanje strokovnih pravil, računovodske zakonodaje in davčnih predpisov, da lahko izrabimo ponujene možnosti. Tako lahko na podlagi navedenega pozitivno vplivamo na celotno politiko poslovanja podjetja, na njegovo plačilno sposobnost, likvidnost in ne nazadnje na uspešnost. Cilj obravnavane problematike je najprej teoretična opredelitev davčne politike, davka od dobička pravnih oseb in temeljnih kazalnikov poslovanja. Sledi praktični del, kjer bo najprej predstavljeno obravnavano podjetje. Nadalje bom analizirala računovodske izkaze in temeljne kazalnike poslovanja v podjetju ter obračun davka od dobička..

6 Glavna naloga oziroma zastavljeni cilj je analiza davčnih olajšav, zajetih v davčni bilanci in na podlagi le-te ugotoviti njihov vpliv ne le na kazalnike poslovanja, temveč iz tega izhajajoče tudi na politiko poslovanja podjetja. V končni fazi analiziranja bom podala sklepne ugotovitve, do katerih bom prišla pri nastajanju diplomskega dela. Pri obravnavi izbrane problematike diplomskega dela bom izhajala iz predpostavke oziroma trditve, da lahko vsako podjetje z upoštevanjem davčnih olajšav v okviru obračuna davka od dobička uspešno vpliva na svojo politiko poslovanja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Za analizo poslovanja sem izbrala računovodske podatke za poslovno leto 2003, ki je v izbranem podjetju enako koledarskemu. Pri obračunu davka od dobička pravnih oseb za to leto že veljajo spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS št. 14/2003), ki so se pričele uporabljati s 1. januarjem 2003. V Slovenji smo davek od dobička pravnih oseb uvedli z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS št. 72/1993 s spremembami). Vendar pa s 1. januarjem 2005 velja nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, objavljen v Ur. l. RS št. 17/2005 dne 24.02.2005. Vendar v nadaljevanju uporabljam določila in izraze zakona o davku od dobička pravnih oseb, po katerem se za leto 2003 še sestavlja obračun davka. Davek je proporcionalen ob uporabi 25% davčne stopnje. Pri proučevanju zastavljenega problema je omejitev predstavljalo spoznanje, da v izbranem podjetju razen davčnih olajšav na področju investicij ostalih olajšav nimajo oziroma ne koristijo. Zato predpostavljam, da obstajajo še druge olajšave, ki bi lahko vplivale na nižjo davčno obremenitev podjetja, še zlasti na področju zaposlovanja. Omejitev pri nastajanju diplomske naloge predstavlja tudi pomanjkanje znanja in praktičnih izkušenj na obravnavanem področju, kar pa bom skušala nadomestiti z najrazličnejšimi informacijami iz literature in s pomočjo nasvetov iz računovodske službe obravnavanega podjetja. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Izbrano problematiko diplomskega dela bom z namenom, doseči zastavljene cilje, proučila s poslovno raziskavo, ki bo večinoma statična. Pristop k proučevanju bo analitičen. Uporabila bom tako induktivni (kvantitativni) kot deduktivni (kvalitativni) pristop. Teoretični del diplomske naloge bo zasnovan na podlagi pridobljenih informacij iz domače in tuje literature, strokovnih revij ter zakonskih določb in predpisov. Pri analiziranju v praktičnem delu bom izhajala iz internih virov obravnavanega podjetja. Za analiziranje poslovanja in predstavitev vpliva davčnih olajšav na kazalnike poslovanja bom uporabila kazalnike v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 29 (2002)..

7 Za analizo poslovanja podjetja bom uporabila metodo razčlenjevanja, in sicer za analiziranje in pojasnjevanje posameznih računovodskih izkazov. Z metodo primerjanja bom ugotavljala medsebojne povezave in razmerja med posameznimi elementi samih kazalnikov poslovanja. V primeru, da primerjava med določenimi elementi ne bo možna oziroma bo nesmiselna, bom z metodo elimiranja določene kazalnike poslovanja izločila iz analize. Razen tega mi bo ta metoda v pomoč pri ugotavljanju in izboru tistih kazalnikov poslovanja, ki se nanašajo na obravnavano problematiko. V sklepni fazi bom s pomočjo metode strnjevanja pridobljena spoznanja povezala v zaključno celoto, ki lahko predstavlja osnovo za sprejemanje odločitev..

8 2 DAVČNI SISTEM IN DAVČNA POLITIKA PODJETJA 2.1 Opredelitev davčnega sistema1 Davčni sistem lahko opredelimo kot zbirko pravnih norm, ukrepov in aktivnosti na področju obdavčitve v nekem družbenem okolju. Na oblikovanje davčnega sistema vplivajo politična ureditev, gospodarski sistem, sistem socialne varnosti, denarna politika in drugi družbeni dejavniki. Njihovo delovanje je medsebojno tesno povezano. Davke poznamo, odkar obstaja država kot institucija. Država s pomočjo davčnega sistema posega v prerazporejanje družbenega proizvoda in v delovanje tržnega mehanizma pri oblikovanju ekonomske politike sodobne države. Poseganje države v prerazporejanje družbenega bruto produkta mora biti zasnovano tako, da pospešuje razvoj in hkrati zagotavlja, da se ne poslabša stanje najrevnejših slojev in da se ohranja raven doseženega bogastva na drugi strani socialne lestvice. Država izvaja v okviru davčne politike tri cilje: zadovoljevanje skupnih in javnih potreb, prerazporejanje ustvarjenega bruto družbenega proizvoda in enakomeren ter stabilen gospodarski razvoj. Država je glavna nosilka in oblikovalka davčne politike s svojo davčno suverenostjo, ki ji daje pooblastilo in pravico davčnih oblasti, da določajo in zaračunavajo davke od davčnim zavezancem. Najpomembnejša instrumenta davčne politike so davščine in proračun, s katerima država na eni strani prerazporeja ustvarjeni družbeni proizvod, na drugi strani pa se s proračunskimi izdatki pojavlja kot pomemben kupec na tržišču. 2.2 Davčna reforma v Republiki Sloveniji Vključevanje Slovenije v evropske, pa tudi svetovne gospodarske tokove, je eden pomembnejših ciljev. Za enakopravno gospodarsko sodelovanje je potrebna prilagoditev predpisov gospodarskega, tehnološkega in razvojnega področja tistim predpisom, ki so v veljavi v državah, s katerimi Slovenija sodeluje oziroma želi sodelovati. Eno od pomembnih področij je nenazadnje tudi davčno področje. Davčna politika Evropske unije je usmerjena predvsem v zagotavljanje temeljnih svoboščin – prostega pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala. V tem smislu je davčna politika usmerjena bolj na področje posrednih davkov (davek na dodano vrednost, trošarine), medtem ko na področju neposrednih davkov stremijo predvsem k odpravljanju škodljivih davčnih praks. Eno temeljnih načel, ki ga zasleduje davčna politika Evropske unije na področju posrednih davkov, je spoštovanje pravila fiskalne nevtralnosti. To pomeni zagotovitev enake obdavčitve za blago domače proizvodnje in za blago, ne glede na to, ali je uvoženo iz tujine ali iz drugih članic Evropske unije. To je konec šestdesetih let vodilo v uvedbo davka na dodano vrednost in kasneje trošarin. Davčna reforma se je v Sloveniji začela leta 1991 z uvajanjem novega sistema javnega financiranja, s katerim je bila delno opravljena davčna reforma. V letu 1990 so podjetja poznala kar 47 različnih davkov in prispevkov. Opustili smo prejšnji sistem družbenih 1. povzeto po: Milost, Milunovič 2001 (5-6).

9 javnih financ in uvedli fiskalni sistem, ki je v načelu primerljiv s fiskalnim sistemom držav s tržnim gospodarstvom. Z reformo fiskalnega sistema smo v Sloveniji vpeljali mednarodno dokaj primerljiv davčni sistem predvsem na področju neposrednih dajatev. V sistemu neposrednih dajatev je bila opravljena temeljita revizija in zmanjšanje števila davkov in prispevkov, različnih davčnih in prispevnih osnov ter davčnih virov. Kot glavni podjetniški davek je bil uveden davek od dobička pravnih oseb, in sicer z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb objavljenim v Uradnem listu RS št. 72/1993. To področje je nadalje pravno regulirano spremembami in dopolnitvami, in sicer z objavami v Ur. l. RS 20/1995, 18/1996, 34/1996, 27/1998 in 108/2002. Leta 1992 je bil sprejet nov Zakon o prometnem davku. Zmanjšalo se je število stopenj in razpon med njimi; uvedena je bila širša davčna osnova, kar zagotavlja večjo nevtralnost prometnega davka. Davčna reforma na področju prometnih davkov se je nadaljevala z uvedbo davka na dodano vrednost in trošarin v naš davčni sistem. V letu 1998 sta bila na področju obdavčitve potrošnje sprejeta dva temeljna zakona, in sicer Zakon o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS 89/1998), ki je nadomestil tedanji sistem obdavčevanja s prometnim davkom, in Zakon o trošarinah (Ur. l. RS 84/1998) s katerim se ureja sistem in določa obveznost plačevanja trošarine od trošarinskih izdelkov (alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter mineralnih olj in plina), ki se v uporabo sprostijo na območju Republike Slovenije (Pernek et al. 1999, 2-3). V letu 2003 je bil sprejet spremenjen Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003). V letu 2004 pa je bil sprejet nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS 40/2004 s spremembami). Z novo zakonodajo je obračunavanje in plačevanje davka urejeno z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004). Davčna reforma je vplivala tudi na spremembe drugih zakonov davčnega področja, in sicer na Zakon o dohodnini (Ur. l. RS 54/2004), Zakon o davčni službi (Ur. l. RS 57/2004), Zakon o carinski službi (Ur. l. RS 57/2004) in Zakon o ugotavljanju katastrskaga dohodka (Ur. l. RS 73/2004). Pri pripravi davčne reforme so bili zasledovani naslednji splošni cilji: dokončno uskladiti davčni sistem z zahtevami direktiv Evropske unije, posodobiti sistem obdavčevanja in ga uskladiti z mednarodnimi standardi, zagotoviti enako obravnavanje davčnih zavezancev po materialnih davčnih zakonih, enakomerneje porazdeliti davčno breme ter uvesti sodobne kontrolne mehanizme in omogočiti komuniciranje med zavezancem in davčnim organom z najsodobnejšimi sredstvi (Ministrstvo za finance, 2003). Proti koncu leta 2005 je vlada Republike Slovenije pričela s sprejemanjem nove davčne zakonodaje. V začetku decembra so bile sprejete predlagane spremembe in dopolnitve naslednjih zakonov: Zakona o dohodnini (Ur. l. RS 54/2004), Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS 89/1998), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS 40/2004) in Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004). Spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so povezane z implementiranjem Direktive Sveta 2005/19/ES, z rešitvami v drugih zakonih oziroma na njihovi podlagi sprejetimi zahtevanimi pravili, to je pravili o računovodenju, ki se bodo, v skladu z določbo zakona, ki ureja gospodarske družbe, spremenila oziroma dopolnila. S sprejetjem predlaganih sprememb in dopolnitev so se zlasti preuredile oziroma odpravile določene določbe glede priznavanja odhodkov amortizacije za davčne namene, izboljšala.

10 ureditev priznavanja prihodkov in odhodkov za davčne namene, določilo drugačno obdobje za uveljavljanje ugodnosti prenosa davčnih izgub v naslednja davčna obdobja. Potrebno je upoštevati tudi spremembe in dopolnitve zakonodaje ter novo zakonodajo na drugih področjih, ki narekujejo in dopuščajo določene rešitve, ki imajo vpliv na davčno osnovo in s tem obdavčenje. Zaradi manjšanja razkoraka med Slovenijo in razvitimi državami v zvezi z vlaganji v raziskave in razvoj, z uporabo znanja, glede sodelovanja gospodarstva z raziskovalnimi organizacijami, glede inovativnosti in zaradi skrbi za zagotavljanje nadaljnjega gospodarskega razvoja ter omogočanja doseganja drugih razvojnih ciljev je potrebno na področju davčnih olajšav pristopiti k uvedbi ukrepa, ki bi, dodatno k ukrepom drugih politik, prispeval k prijaznemu okolju za navajane aktivnosti (Ministrstvo za finance, 2005). Cilj sprejetih sprememb in dopolnitev zakona je odpraviti nadaljnje davčne ovire za prost pretok kapitala, to je prilagoditi sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb Direktivi Sveta 2005/19/ES, spremeniti ali odpraviti določene rešitve sedaj veljavnega zakona glede ugotavljanja davčne osnove, določiti primerno davčno obravnavo sprememb, ki bodo nastale zaradi spremenjenih pravil računovodenja in uveljaviti novo razvojno davčno olajšavo (Ministrstvo za finance, 2005). 2.3 Davčna politika podjetja Davčna politika postaja pri nas v zadnjih letih vse bolj pomembna. V podjetjih se že uvaja kot ena od poslovnih politik podjetja. V velikih podjetjih je njeno izvajanje zaupano posebni službi, v srednjih in majhnih podjetjih pa pri njenem izvajanju sodelujejo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki (Milost, Milunovič 2001, 105). Najpomembnejši cilj davčne politike je minimiziranje davčnih izdatkov ob nespremenjenem poteku poslovnega procesa. Davčni cilji so lahko v nasprotju s cilji poslovne politike podjetja. Zato lahko, zlasti v velikih podjetjih, pogosto prihaja do konfliktnih situacij pri izkazovanju poslovnega izida. Z davčnega vidika je namreč smotrno izkazati čim nižji poslovni izid, z vidika vlagateljev kapitala pa je primerneje izkazati ugodnejši poslovni izid. S finančnega vidika je primerno zadržati čim več čistega dobička v podjetju, z vidika pritegnitve novih vlagateljev kapitala pa je primerno večji delež čistega dobička nameniti za razdelitev. 2.4 Davčno računovodstvo in davčna bilanca Davčno računovodstvo (nem. Steuerliches Rechnungswesen, angl. tax accounting) lahko opredelimo kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembne z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance (Kokotec-Novak et al. 1998, 3). Davčno računovodstvo se v okviru računovodstva na sploh ukvarja s pridobivanjem računovodskih informacij, ki so pomembne za odločanje o davkih oziroma za sestavo davčne bilance. Za preglednost davčnih rezultatov poskrbi davčno knjigovodstvo, ki je sestavni del davčnega računovodstva. Davčno knjigovodstvo zajema, zbira in razvršča.

11 poslove dogodke, povezane z davki. Rezultat je priprava in izdelava davčnih bilanc ter obračuni in plačevanje dajatev v zvezi z davčnimi bilancami in drugimi dajatvami. Davčna bilanca je tista vrsta bilanc, ki temelji na pravnih podlagah za opredeljevanje davkov, medtem ko poslovne bilance temeljijo na podlagi podjetniške-poslovne zakonodaje (Kokotec-Novak et al. 1998, 3). Sestavljena je v skladu z davčnimi predpisi in je namenjena davčnim organom. V tej bilanci ugotovimo poslovni izid, na podlagi davčne zakonodaje, ki je osnova za obdavčitev. Z njeno pomočjo uresničuje podjetje kot davčni zavezanec svojo davčno politiko v okvirih, ki jih določajo predpisi. V Sloveniji so podlaga za izdelavo davčne bilance za pravne osebe in zasebnike naslednji davčni predpisi: Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) oziroma Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS 17/2005), Zakon o dohodnini (Ur. l. RS 54/2004) in Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004). Za razliko od davčne bilance se sestavlja poslovna bilanca na podlagi določil zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardov. Osnovo za sestavo davčne bilance predstavljajo poslovne bilance, brez davčne bilance pa ni mogoče zaključiti oziroma dokončno izdelati poslovne bilance. Torej je med poslovno in davčno bilanco velika soodvisnost. Skoraj vsak poslovni dogodek, ki se knjiži v knjigovodstvu, ima vpliv na davke. Posledično ugotovimo potrebo po sodelovanju in povezovanju med poslovno in davčno politiko podjetja. Ugotovimo, da podjetje z davčno bilanco v okvirjih, ki jih dovoljujejo davčni predpisi, uresničuje svojo davčno politiko. Davčna bilanca lahko služi kot dokaj zanesljiv vir informacij nekaterim uporabnikom (bankam, drugim finančnim institucijam in drugim), saj so informacije iz davčne bilance odvisne od predpisov in prekontrolirane s strani davčne revizije, medtem ko ni nujno, da so poslovne bilance vseh podjetij tudi revidirane. Cilj davčnega računovodstva je torej prikaz davčne bilance, pri sestavljanju katere moramo upoštevati veljavne davčne predpise. Naloga davčne bilance je, da na njeni podlagi podjetje ugotovi svojo davčno obveznost. Pri sestavljanju davčne bilance upoštevamo, da je davčno leto enako koledarskemu letu. Tako sestavljamo davčno bilanco za obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta in jo je potrebno oddati na davčno upravo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Priložiti je potrebno izkaz poslovnega izida, bilanco stanja, izkaz uporabe dobička oziroma kritja izgube ter potrdila o plačilu davka od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku. Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo verjetno na računovodsko funkcijo, in s tem tudi na davčno področje, najbolj vplival v letu 2005. Na podlagi temeljnega pravila, da zakon ne sme učinkovati za nazaj, bi morali biti vsi predpisi, ki bi vplivali na računovodenje v letu 2005, sprejeti do konca leta 2004. Slovenija je kot polnopravna članica Evropske unije večino zahtev iz direktiv, uredb in drugih pravnih aktov že vgradila v svojo zakonodajo. Temeljna direktiva, ki v Evropski uniji ureja računovodenje je 4. direktiva2. 2. Direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25.06.1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (OJ L 222, 14.08.1978). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivo evropskega parlamenta in Sveta 2003/51/ES, pa je bila objavljena v OJ L 178/16, 17.07.2003)..

12 3 DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB IN DAVČNE OLAJŠAVE 3.1 Splošno o davku od dobička pravnih oseb Dobiček od poslovanja je predvsem odvisen od uspešnosti poslovanja gospodarskih družb, višina davka pa je odvisna tudi od razumevanja zakona o davku od dobička pravnih oseb in predpisov, ki posredno določajo osnovo, od katere se obračuna davek. Davek od dobička pravnih oseb se po svojih značilnostih uvršča med neposredne osebne davke in pomeni temelj obdavčitve dohodkov oziroma dobička gospodarskih subjektov. Zakon o davku od dobička pravnih oseb se je začel uporabljati leta 1994, objavljen je bil v Uradnem listu RS 72/1993. Sprejet je bil zaradi sprememb gospodarskega sistema in statusnih vprašanj gospodarskih družb, ki so bile uveljavljene z zakonom o gospodarskih družbah. Ta zakon je na novo uredil statusna vprašanja pravnih oseb, določil je, da morajo pravne osebe voditi poslovne knjige in izdelati letna poročila z upoštevanjem računovodskih standardov. Od začetka leta 1997 je obračunavanje in plačevanje davka od dobička pravnih oseb urejeno z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS 18/1996), tako da od takrat zakon o davku od dobička ureja le tri osnovna področja: davčnega zavezanca, davčno osnovo in davčno stopnjo. Obveznost plačevanja davka od dobička pravnih oseb je uvedena tako za pravne osebe, ki so rezidenti Republike Slovenije, kot tudi za pravne osebe, ki niso rezidenti Republike Slovenije, vendar dosegajo dobiček s trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije. Po posebni določbi Zakona o davku o dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) so bile davka od dobička oproščene Banka Slovenije, javna podjetja in javni gospodarski zavodi v lasti Republike Slovenije oziroma občin, invalidska podjetja, investicijski skladi po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, če do 30. novembra razdelijo najmanj 90% dobička preteklega leta, javni zavodi, razen za pridobitno dejavnost, društva, verske skupnosti, javni in zasebni skladi ter druge organizacije in zavodi, ustanovljeni za ekološke, humanitarne, dobrodelne in druge nepridobitne namene, razen za pridobitno dejavnost. Za namene ugotavljanja obveznosti davka od dobička pravnih oseb, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi v davčnem obračunu tako, da se od ustvarjenih prihodkov davčnega zavezanca odštejejo odhodki določeni z zakonom. Pri tem se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ki jih davčni zavezanec ugotovi v izkazu poslovnega izida na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov in odhodkov, za katere zakon o davku od dobička pravnih oseb predpisuje drugačen način ugotavljanja. Glede na posebnosti, ki jih določa Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) za ugotavljanje prihodkov in odhodkov oziroma dobička v davčnem obračunu v primerjavi z računovodskimi standardi, je razumljivo, da se tako imenovani davčni dobiček praviloma tudi razlikuje od dobička, ugotovljenega v izkazu poslovnega izida za poslovne namene..

13 Davčna osnova se poveča za: ¾ Prejeto dividendo oziroma izplačilo deleža v dobičku in za plačano posebno akontacijo za davek od dobička, ki jo je plačal davčni zavezanec, izplačevalec udeležbe v dobičku. Pri davčnem zavezancu, ki je povečal davčno osnovo za prejeto dividendo in plačano posebno akontacijo, pa se plačilo davka od dobička zmanjša za plačano akontacijo. Izplačevalec deleža v dobičku mora prejemniku izdati potrdilo o plačanem davku, na podlagi katerega prejemnik poveča znesek prejetega deleža, hkrati pa upošteva plačani davek kot plačano akontacijo. ¾ Obresti, če je davčni zavezanec zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam dal posojilo brez obresti ali po obrestni meri, ki je nižja od zadnje ob času posojila znane skupne ponderirane medbančne letne obrestne mere. Davčna osnova se tako poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri, in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec. ¾ Obresti, če je banka ali druga finančna organizacija dala lastnikom ali drugim povezanim osebam posojilo brez obresti ali po obrestni meri, nižji od povprečne obrestne mere, ki jo je ob času odobritve posojila zaračunavala tretjim osebam. Davčna osnova se tako poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po povprečni obrestni meri, in obrestmi, ki jih je zaračunala lastnikom ali povezanim osebam. ¾ Neporabljeni del investicijskih rezerv in za izkoriščene davčne olajšave za prodana oziroma odtujena opredmetena osnovna sredstva. Davčna osnova se zmanjša za: ¾ Dobiček, ki ga je davčni zavezanec prinesel iz tujine, če je bil od tega dobička plačan ustrezni davek v tujini, za kar pa mora davčni zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezno potrdilo o plačanem davku v tujini. ¾ Davčno izgubo iz preteklih let, na račun katere lahko davčni zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v davčnem obračunu v naslednjih 5 letih od ugotovitve izgube. ¾ Že obdavčene neporabljene dolgoročne rezervacije stroškov, ki jih je davčni zavezanec izkazal v prihodkih (iz obdavčitve se izvzame že obdavčeni del neporabljenih oziroma odpravljenih in v prihodke prenesenih rezervacij, to je 30 % zneska odpravljenih rezervacij stroškov iz preteklih let). ¾ Za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale Republika Slovenija, občine ali javna podjetja, katera so ustanovile Republika Slovenija ali občine. ¾ Del presežka, ki ga je zadruga dosegla v poslovanju s člani (ristorno). Navedeno zmanjšanje uveljavlja zadruga pod pogojema, da članu izplača ristorno glede na njegovo poslovanje z zadrugo in da izplačilo temelji na njegovi pravici, zagotovljeni v zadružnih pravilih in na sklepu upravnega odbora zadruge. Če je razlika med prihodki, vključno s povečanjem davčne osnove, in odhodki, vključno z zmanjšanjem davčne osnove, negativna, davčni zavezanec izkaže izgubo v davčnem izkazu. Tako izkazano izgubo lahko davčni zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih 5 letih. V posameznem letu se lahko pokriva davčna izguba iz preteklih let le do višine tekoče ugotovljene davčne osnove, kar pomeni, da zaradi pokrivanja davčne izgube iz preteklih let ne sme nastajati tekoča davčna izguba. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma. Vendar pa tudi takrat, ko davčni zavezanec iz.

14 pozitivne tekoče davčne osnove pokriva izgube več let, najstarejša izguba, ki jo lahko pokrije iz davčne osnove, ne sme biti starejša od 5 let. Določbe o ugotavljanju, pokrivanju davčne izgube in zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let pa ne veljajo v primeru združitve davčnih zavezancev in za obdavčevanje na podlagi skupinskega davčnega izkaza. Davek od dobička pravnih oseb se glede na način ugotavljanja in plačevanja davčne obveznosti uvršča med obvezne dajatve, za katere velja načelo samoobdavčitve. To pomeni, da je davčni zavezanec dolžan sam opraviti (sestaviti in predložiti) davčni obračun in izpolniti obveznost, ki jo ugotovi v davčnem obračunu. 3.2 Obračunavanje in plačevanje davka od dobička pravnih oseb Davčni zavezanec zagotavlja podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti, na način in v obsegu, kot je to določeno z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004), z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) in s Slovenskimi računovodskimi standardi (2002). V skladu z določili Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004), ki urejajo obračunavanje in plačevanje davka od dobička, se davčna obveznost ugotavlja in plačuje na podlagi letnega davčnega obračuna. Kot obračunsko obdobje (davčno leto) se šteje poslovno leto, ki pa je enako koledarskemu letu. Na navedeno morajo biti še posebej pozorni davčni zavezanci, pri katerih se sicer poslovno leto razlikuje od koledarskega. Zavezanci za davek od dobička morajo v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS 54/2004) pristojnemu davčnemu uradu predložiti davčni obračun skupaj s prilogami, ki so določene kot sestavni del davčnega obračuna, do 31. marca, skupinski davčni obračun pa do 15. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Zavezanci predlagajo obračun davka od dobička na obrazcu ali na magnetnem mediju. Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in obračunanim davkom (obveznost za doplačilo davka po davčnem obračunu) plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Navedeni rok je splošno veljaven ne glede na višino ugotovljene obveznosti za plačilo davka. Davčni zavezanec je dolžan plačevati obroke akontacije davka v tekočem letu sorazmerno z višino davčne osnove po zadnjem predloženem obračunu davka do predložitve novega davčnega obračuna, ki je podlaga za določitev nove višine akontacije. Davčni zavezanec mora plačati tudi akontacijo za januar in februar tekočega leta, četudi v davčnem obračunu za predhodno leto ne bo ugotovljena pozitivna davčna osnova. Davčni zavezanec vračilo razlike med preveč plačano akontacijo in obračunanim davkom zahteva ob predložitvi davčnega obračuna. Davčni organ vrne preveč plačani znesek najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka. V skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) se davek od dobička pravnih oseb obračunava po splošni stopnji 25 %..

15 3.3 Davčne olajšave 3.3.1 Splošno o davčnih olajšavah Vsem davčnim olajšavam je skupno to, da lahko davčni zavezanci z njimi znižajo davčno osnovo in s tem zmanjšajo obveznost za plačilo davka. Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) pozna dve vrsti davčnih olajšav: olajšave za vlaganja in olajšave za zaposlovanje. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS 20/2004) pa omogoča tudi uporabo davčne olajšave za plačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih za svoje delavce plačuje delodajalec (Horvat et al. 2004, 68). Davčne olajšave se priznajo skupaj največ do višine davčne osnove, kar pomeni, da vsota vseh olajšav skupaj (investicijskih, za zaposlovanje) ne sme preseči višine davčne osnove. 3.3.2 Davčne olajšave na področju investicij 3.3.2.1 Investicijska vlaganja Razvrstitev sredstev med opredmetena osnovna in neopredmetena dolgoročna opredeljujejo Slovenski računovodski standardi (2002), in sicer standarda 1 in 2. Gre za sredstva, ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu in jih uporablja pri opravljanju dejavnosti. Za vlaganja lahko uveljavljamo davčno olajšavo takrat, ko lahko neko sredstvo v računovodskih izkazih prepoznamo, to pa je takrat, ko je verjetno, da bodo od sredstva v prihodnosti pritekale gospodarske koristi in je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Drugi pogoj pa je, da mora podjetje razpolagati z dokumentom, iz katerega je razvidna vrednost sredstva, na primer račun, pogodba in podobno. Davčni organ torej ne bo priznal davčne olajšave za vlaganje v nepremičnino, ki jo bo davčni zavezanec prevzel (v posest oziroma v last) šele v letu 2004, ne glede na to, da je bila pogodba sklenjena, kupnina pa delno ali v celoti plačana že v letu 2003. Pri nepremičnini kot opredmetenem osnovnem sredstvu je pomembna lastninska pravica. Glede na spremembe zakonodaje in na poslovno leto, v katerem je davčni zavezanec uveljavljal davčno olajšavo, je treba upoštevati povezana predpisa, ki opredeljujeta pridobitev lastninske pravice. To sta Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 20/80 in 36/90), ki se je uporabljal do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02), ki je začel veljati 1. januarja 2003. Oba zakona določata, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno (zemljiško) knjigo, kar se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Glede na dolgotrajnost postopkov vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo zadostuje, da zavezanec kot verodostojno knjigovodsko listino predloži notarsko overjeno ter od kupca in prodajalca podpisano pogodbo, ki mora vsebovati navedbo o prenosu lastninske pravice in določbo o pravici kupca, da se kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo oziroma, da je prodajalec v zemljiški knjigi opravil zaznambo vrstnega reda za vpis v zemljiško knjigo..

16 Sredstva, za katero je bila izkoriščena davčna olajšava, davčni zavezanec ne sme prodati oziroma odtujiti prej kot v treh letih po letu, v katerem je bila olajšava uveljavljena, sicer mora v letu odtujitve povišati davčno osnovo. Davčna osnova se v takem primeru poviša za znesek uveljavljene davčne olajšave za določeno sredstvo. V letu 2003 je torej potrebno povišati davčno osnovo za v tem letu odtujena sredstva, ki so bila nabavljena v letih 2000, 2001 in 2002, seveda če je bila zanje v letu nabave izkoriščena davčna olajšava. Prenehanje podjetja zaradi statusnega preoblikovanja (pripojitve in podobno) in posledično prenos sredstev na prevzemno podjetje ne pomeni odtujitve v smislu povišanja davčne osnove zaradi izkoriščene davčne olajšave. Davčni zavezanec dobička v letu, v katerem je bila ta olajšava izkoriščena, ne sme razporejati za udeležbo v dobičku prej kot po preteku treh let po omenjenem letu. Sicer mora v letu razporeditve dobička povišati davčno osnovo za celotni znesek izkoriščene olajšave. Ker je pred 1. januarjem 2003 za prepoved razporeditve dobička za udeležbo v dobičku veljal še daljši, petletni rok, je treba v letu 2003 povišati davčno osnovo za celotni znesek izkoriščene olajšave iz let od 1998 do 2002, če je bil dobiček posameznega leta (v katerem je bila olajšava izkoriščena) v letu 2003 razporejen za udeležbo v dobičku (četudi v tem letu še ni bil dejansko izplačan). Pri finančnem najemu se davčna olajšava priznava davčnemu zavezancu, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema. Davčni zavezanci lahko za leto 2003 uveljavljajo olajšavo v višini 30% zneska, vloženega v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in v neopredmetena dolgoročna sredstva, pod pogojem, da gre za vlaganja v Republiki Sloveniji. Dodatna investicijska olajšava v višini 10% pa se prizna le za vlaganja v opremo, vključno z računalniško opremo (razen osebnih motornih vozil, pohištva in pisarniške opreme) in v neopredmetena dolgoročna sredstva, spet pod pogojem, da gre za vlaganja v Republiki Sloveniji. Torej velja na primer za pisarniško opremo 30-odstotna za računalniško opremo pa 40-odstotna olajšava. Razvrstitev opreme v posamezno kategorijo je navedena v kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami, ki vsebuje razvrstitev blaga po posameznih kategorijah. Za leto 2004 pa se davčnemu zavezancu prizna osnovna davčna olajšava v višini 25 % investiranega zneska in dodatna davčna olajšava v višini 15 % investiranega zneska. 3.3.2.2 Oblikovanje investicijskih rezerv Davčnemu zavezancu, ki oblikuje investicijske rezerve za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in v neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji in za dolgoročne naložbe v druge osebe v Republiki Sloveniji, se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ v višini 10 % davčne osnove. Po uveljavitvi sprememb, ki se uporabljajo od 1. januarja 2003 se davčna olajšava prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka. Če davčni zavezanec ob koncu drugega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo, izkaže neporabljeni znesek investicijskih.

17 rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto. Po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003) gre torej v primeru davčne olajšave iz naslova oblikovanja investicijske rezerve za tako imenovano pogojno davčno olajšavo. To pomeni, da je uveljavljanje te davčne olajšave vezano na porabo investicijske rezerve v določenem časovnem obdobju (dve leti). Davčni zavezanec, ki uveljavlja to davčno olajšavo, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja ter o stanju investicije. 3.3.3 Davčne olajšave na področju zaposlovanja Davčni zavezanec lahko uveljavlja tudi davčno olajšavo za nove zaposlitve in za zaposlene invalide. Davčni zavezanec lahko zniža davčno osnovo, če je v poslovnem letu zaposlil: ¾ pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, ¾ delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj 6 mesecev prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje, ali ¾ invalide. Davčna osnova se zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih bruto plač novo zaposlenim (razen invalidom), in to največ za prvih 12 mesecev njihove zaposlitve. Pogoj je, da je bila zaposlitev sklenjena za nedoločen čas in najmanj za dve leti. Davčnemu zavezancu, ki zaposluje invalide, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% bruto plač, izplačanih invalidom; zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe, pa za znesek, ki je enak 70% izplačanih plač tem osebam. Za zaposlovanje invalidov davčna olajšava časovno ni omejena. Posebej je treba opozoriti, da se vse navedene davčne olajšave priznajo največ v višini davčne osnove. Pri računanju davčne olajšave za leto 2003 davčni zavezanci upoštevajo tudi plačo za december 2002, če je bila izplačana januarja 2003, in hkrati ne upoštevajo plače za december 2003, če je bila izplačana januarja 2004. Če davčni zavezanec prekine delovno razmerje osebi, za katero je uveljavljal davčno olajšavo, prej kot v dveh letih od njene zaposlitve, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povišati davčno osnovo. Davčne olajšave pa ni potrebno popravljati, kadar pogodbo o zaposlitvi odpove delavec. Davčni zavezanci, ki financirajo pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije, za svoje zaposlene, se ob izpolnjevanju pogojev plačane premije priznajo kot davčna olajšava. Plačane premije sicer niso davčno priznan odhodek. Pogoj za uveljavljanje davčne olajšave iz tega naslova je, da se pokojninski načrt vpiše v register pokojninskih načrtov pri pristojnem davčnem uradu. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS 20/2004) določa minimalni in maksimalni znesek premije, ki se še prizna kot davčna olajšava. Olajšava znaša največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ne več kot 549.400,00 SIT letno)..

18 3.3.4 Davčne olajšave v skladu z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb S 1. januarjem 2005 je začel veljati Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 40/2004 z dopolnili. Nadomestil je Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS 14/2003). V nadaljevanju sem podala bistvene spremembe na področju davčnih olajšav. Sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb zahteva prilagoditev pravnemu redu Evropske unije in odstranitev ovir za prost pretok kapitala, kar pomeni, da davčni režim ne sme predstavljati ovire pri pretoku kapitala med različnimi državami članicami Evropske unije. Slednja zahteva je dosežena z uvedbo rešitev iz direktive 90/435/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic, z dopolnitvami, direktive 90/434/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose dejavnosti in zamenjave delnic družb iz različnih držav članic, z doplnitvami in direktive 2003/49/EC o skupnem sistemu obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic, kot je navedeno v članku Davčne uprave Republike Slovenije (2004, 3). Na področju investicijskih vlaganj so se davčne olajšave znižale. V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS 40/2004 z dopolnili) lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 10% investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva. Zaradi spodbujanja raziskav in razvoja uvaja zakon dodatno zmanjšanje davčne osnove v višini 10% investiranega zneska v opremo za raziskave in razvoj. Možno je tudi prenašanje neizkoriščenega dela te olajšave v določenem davčnem obdobju v naslednja obdobja. Na področju zaposlovanja so še vedno možne olajšave za zaposlitev (za nedoločen čas in najmanj za dve leti) pripravnika ali drugega delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj 12 mesecev (prej 6 mesecev) prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, v višini 30% izplačanih bruto plač tem zaposlenim, in sicer največ za eno leto. Davčna olajšava za zaposlene invalide ostaja nespremenjena. Prav tako novi zakon ne prinaša sprememb pri olajšavah za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za zavezance – delodajalce, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjujejo pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS 20/2004). Novi zakon omogoča koriščenje davčnih olajšav za donacije. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu..

19 4 KAZALNIKI POSLOVANJA 4.1 Splošno o kazalnikih poslovanja Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so koeficienti, stopnje udeležbe ali indeksi. Dobimo jih s primerjavo dveh kategorij. Če količnik pomnožimo s 100, govorimo o odstotnem koeficientu, odstotku udeležbe ali odstotnem indeksu. Večina računovodskih kazalnikov ima naravo finančnih kazalnikov; kot finančni kazalniki za potrebe finančnega področja nalog pa se pojavljajo tudi številni drugi kazalniki, ki nimajo izhodišča v računovodskih podatkih ali pa so prirejeni drugače. Kazalniki v nedenarnih merskih enotah niso računovodski kazalniki (SRS 2002, 211). Računovodski kazalniki temeljijo na računovodskih podatkih. Izračunavanje teh kazalnikov je naloga računovodstva v podjetju in je povezano s pripravo letnega poročila, ki pojasnjuje računovodske izkaze. Slovenski računovodski standard 29 (SRS 2002, 211, 212) razvršča računovodske kazalnike glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po finančnem in gospodarskem načinu presojanja na kazalnike stanja financiranja (vlaganja), stanja investiranja (naložbenja), vodoravnega finančnega ustroja, obračanja, gospodarnosti, dobičkonosnosti in dohodkovnosti. 4.2 Temeljni kazalniki stanja financiranja Kazalnike stanja financiranja izračunamo na podlagi podatkov iz pasivne strani bilance stanja. So precej pomembni pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja podjetja. Zanimivi so tudi za zunanje uporabnike, predvsem z vidika tveganja glede vračila glavnice in obresti. S temi kazalniki ugotavljamo ugodnost sestave obveznosti do virov sredstev. Omogočajo presojo o finančnem tveganju in dobičkonosnosti podjetja. Financiranje sredstev z dolgovi vpliva na finančno tveganje in donosnost podjetja. V kolikšni meri se podjetje sme zadolževati, je odvisno od narave poslovanja in sestave sredstev. Podjetje s stabilnim poslovanjem se lahko varneje financira iz dolžniških virov, v primerjavi s podjetji, ki poslujejo z veliko negotovostjo ali razpolagajo z visokim deležem neopredmetenih dolgoročnih sredstev, kar povečuje poslovno tveganje. a) Lastniškost financiranja = kapital / obveznosti do virov sredstev Kazalnik pove, kakšna je stopnja lastniškega financiranja, to je tistega trajnega financiranja, ki so ga omogočili lastniki z vnosom osnovnega kapitala. Večji kot je delež sredstev, financiran s kapitalom, večja je vrednost tega kazalnika, manjše je finančno tveganje za upnike in večje za lastnike podjetja. Za upnike je ta kazalnik pomemben z vidika tveganja pri vračilu posojila ali dodelitvi novega posojila. Za lastnike pa je pomembno finančno tveganje v povezavi z donosnostjo. Nižja vrednost kazalnika pomeni večje tveganje za upnike in višjo donosnost kapitala. Višja vrednost kazalnika pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Previsoka vrednost kazalnika lahko pomeni neracionalno financiranje sredstev z dražjimi viri financiranja..

20 Večji kot je delež kapitala, manjši so stroški financiranja, večji je dobiček, manjši so odtoki iz naslova odplačevanja dolgov in manjši stroški financiranja, torej je ugodnejša gospodarnost, donosnost in večja zato tudi varnost in neodvisnost podjetja. Zato kaže povečati kapitala vselej, ko narašča stopnja tveganja podjetja. Večji delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev določenega podjetja pa je tudi pomembna tekmovalna prednost (Melavc 2003, 314). b) Dolžniškost financiranja = dolgovi / obveznosti do virov sredstev Kazalnik pove, kakšna je stopnja dolžniškega financiranja, to je financiranja s tujimi viri. Delež dolgov pove, kakšna je finančna odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja. Z vidika upnikov je pomembna čim nižja vrednost kazalnika, saj se s tem zmanjšuje tveganja vračila dolga. Visok delež kapitala v financiranju torej zmanjšuje tveganje pri poslovanju, po drugi strani pa lahko pomeni težje doseganje želenega donosa kapitala. c) Razmejenost financiranja = dolgoročne rezervacije + kratkoročne pasivne časovne razmejitve / obveznosti do virov sredstev Z dolgoročnimi rezervacijami mislimo stanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev na pasivni strani bilance stanja, s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami pa tiste, ki se tako tudi imenujejo. V vsakem primeru gre za stanje odloženih prihodkov ali vnaprej vračunanih stroškov (odhodkov), česar gotovo ni mogoče obravnavati kot dolg do koga drugega po stanju v določenem trenutku, prav tako pa tudi ne kot kapital, zlasti ob predpostavki, da ne gre za umetno vzpostavljene postavke. Kazalnik kaže, kakšna je stopnja financiranja z nekakšnimi prehodnimi obračunskimi postavkami (Turk et al 1999, 609, 610). d) Dolgoročnost financiranja = kapital + dolgoročni dolgovi3 / obveznosti do virov sredstev V tem primeru ugotavljamo stopnjo financiranja na dolgi rok oziroma več kot leto dni. e) Kratkoročnost financiranja = kratkoročni dolgovi4 / obveznosti do virov sredstev Kazalnik pove stopnjo kratkoročnega financiranja, torej krajšega od enega leta. f) Osnovnost kapitala = osnovni kapital / kapital S tem kazalnikom ugotavljamo delež osnovnega kapitala v celotnem kapitalu. g) Dolgovno-kapitalsko razmerje = dolgovi / kapital Kazalnik kaže odnos dolgov do kapitala podjetja. Večja vrednost kazalnika pomeni večjo zadolženost podjetja in slabšo varnost poslovanja podjetja. Z večanjem deleže dolgov se veča odvisnost podjetja od okolja. Splošnega pravila za razmerje ni mogoče natančno določiti, vendar naj ne bi bilo slabše od 1 : 1. Kazalnik pojasnjuje, koliko enot dolgov odpade na eno enoto kapitala (Melavc 2003, 315).. 3 4. skupaj z dolgoročnimi rezervacijami skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami.

21 4.3 Temeljni kazalniki stanja investiranja S kazalniki investiranja presojamo ugodnost sestave sredstev podjetja. Izhajamo iz podatkov na aktivni strani bilance stanja. Osnovna sredstva so vsa opredmetena osnovna sredstva in tista neopredmetena dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev, kot je pojasnjeno v Slovenskih računovodskih standardih (2002, 38). Obratna sredstva so del gibljivih sredstev. Dolgoročne finančne nalože so del stalnih sredstev, kratkoročne finančne naložbe pa del gibljivih sredstev. Stalna sredstva obsegajo osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe. Vrednost teh kazalnikov je odvisna od dejavnosti podjetja. a) Osnovnost investiranja = osnovna sredstva5 / sredstva S tem kazalnikom ugotavljamo delež osnovnih sredstev v celotnih sredstvih. b) Obratnost investiranja = obratna sredstva6 / sredstva Kazalnik je obratno sorazmeren s kazalnikom osnovnosti investiranja. c) Finančnost investiranja = dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe / sredstva Delež finančnih naložb v sredstvih je delež tistih sredstev podjetja, ki ne sodelujejo pri nastanku prihodkov iz poslovanja, temveč sodelujejo pri nastajanju prihodkov iz financiranja. d) Dolgoročnost investiranja = osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne poslovne terjatve / sredstva S stopnjo dolgoročnosti investiranja ugotavljamo delež osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev v celotnih sredstvih. e) Kratkoročnost investiranja = obratna sredstva + kratkoročne finančne naložbe + aktivne časovne razmejitve / sredstva Kazalnik kratkoročnosti investiranja je obratno sorazmeren s kazalnikom dolgoročnosti investiranja. Kratkoročnost investiranja nam namreč pove, koliko je gibljivih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev v celotnih sredstvih. f) Odpisanost osnovnih sredstev = popravek vrednosti osnovnih sredstev / nabavna vrednost osnovnih sredstev Pri tem kazalniku je potreben izračun po skupinah osnovnih sredstev, in sicer zato, ker se vsa osnovna sredstva ne amortizirajo in zato tudi nimajo popravka vrednosti. g) Opremljenost dela z osnovnimi sredstvi = osnovna sredstva / število zaposlencev v največji izmeni h) Tehnična opremljenost dela = oprema / število zaposlencev v največji izmeni. 5 6. opredmetena osnovna sredstva in del neopredmetenih dolgoročnih sredstev gibljiva sredstva brez kratkoročnih finančnih naložb.

22 4.4 Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Pri teh kazalnikih izhajamo iz podatkov na aktivni in na pasivni strani bilance stanja ter jih medsebojno primerjamo. Gre za primerjavo unovčevanja sredstev z zapadlostjo obveznosti do virov sredstev. Ker bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njih na določen dan konec obračunskega obdobja, se lahko stanje iz dneva v dan spreminja. Zato je potrebno uporabljati dodatne informacije o plačilni sposobnosti, na primer iz predračunov denarnih tokov. Kazalniki povedo, ali je financiranje sredstev ustrezno ali ne, saj velja pravilo, da mora podjetje, ki želi biti dolgoročno plačilno sposobno, imeti po ročnosti usklajeno financiranje sredstev z njihovimi viri. Kar pomeni, da naj bi bila dolgoročna sredstva financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Med dolgoročna sredstva prištevamo vsa stalna sredstva in dolgoročne poslovne terjatve. Slednje so skladno s četrto smernico Evropske skupnosti zajeta med gibljiva sredstva, kot pojasnjuje Turk et al. (1999, 58). a) Kapitalska pokritost osnovnih sredstev = kapital / osnovna sredstva Kazalnik pojasnjuje, v kolikšni meri so z lastniškim kapitalom financirana osnovna sredstva. Če je kazalnik večji od 1, pomeni, da so osnovna sredstva v celoti financirana z lastniškim kapitalom. Če je kazalnik manjši od 1, še ne pomeni nelikvidnosti podjetja, saj so lahko osnovna sredstva financirana racionalneje tudi z dolžniškimi dolgoročnimi viri. b) Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev = kapital / dolgoročna sredstva7 Kazalnik pojasnjuje obseg lastniškega financiranja dolgoročnih sredstev. c) Dolgoročna pokritosti dolgoročnih sredstev = kapital + dolgoročni dolgovi8 / dolgoročna sredstva S kazalnikom izkazujemo stopnjo dolžniškega financiranja dolgoročnih sredstev. d) Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog = kapital + dolgoročni dolgovi9 / dolgoročna sredstva + zaloge S kazalnikom izkazujemo kritje tistih sredstev, ki bi morala biti financirana s trajnimi oziroma dolgoročnimi obveznostmi do virov sredstev. Med taka sredstva vštevamo tudi vrednost običajnih zalog, ki se na kratek rok praviloma ne spreminjajo. Da bi se podjetje izognilo težavam s plačilno sposobnostjo, naj bi vsa stalna sredstva financiralo s kapitalom in dolgoročnimi viri. Zato bi pravilom morala biti vrednost tega kazalnika večja od 1, vendar pa nižja vrednost ne pomeni nujno tudi slabo plačilno sposobnost. Ta nizka vrednost lahko pomeni, da so me kratkoročnimi obveznostmi iz financiranja izkazani obnovljivi krediti, ki so dejansko dolgoročni. Razen tega so lahko zaloge unovčljive tudi v kratkem obdobju. e) Hitri koeficient10 = likvidna sredstva11 / kratkoročne obveznosti Kazalnik prikazuje razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi (dolgovi). Tudi pri tem kazalniku moramo biti še posebej pozorni. V primeru, da je hitri 7. stalna sredstva in dolgoročne poslovne terjatve skupaj z dolgoročnimi rezervacijami 9 skupaj z dolgoročnimi rezervacijami 10 ali neposredna pokritost kratkoročnih obveznosti 11 denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe 8.

23 koeficient manjši od 1, to še ne pomeni plačilne nesposobnosti podjetja, saj lahko kratkoročni dolgovi zapadejo šele potem, ko bo podjetje že pridobilo dodatna denarna sredstva. Lahko velja seveda tudi obratno. f) Pospešeni koeficient12 = likvidna sredstva + kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti Pospešeni koeficient pove razmerje med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. V primerjavi s hitrim koeficientom je ta koeficient boljši pokazatelj plačilne sposobnosti, saj vsebuje v števcu denarna sredstva oziroma sredstva, ki se lahko v kratkem roku preoblikujejo v denarno obliko. Ugoden kazalnik je pri vrednosti večji od 1. Tudi pri pospešenem koeficientu se pojavljajo podobni problemi kot pri hitrem koeficientu. Lahko se zgodi, da kratkoročne terjatve ne bodo plačane v enakih rokih kot kratkoročni dolgovi. Razmerje naj bi bilo 1:1, kar pomeni, da na eno enoto kratkoročnih virov odpade ena enota gibljivih sredstev. g) Kratkoročni koeficient13 = kratkoročna sredstva14 / kratkoročne obveznosti Kratkoročni koeficient pove razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi (dolgovi) S tem kazalnikom ne moremo presojati plačilne sposobnosti podjetja, določimo le okoliščine, ki bi lahko vplivale na plačilno sposobnost podjetja. Vrednost kratkoročnega kazalnika naj bi bila okrog 2, kar pomeni, da je podjetje sposobno poravnati svoje obveznosti na kratek rok. h) Komercialno terjatveno-obveznostno razmerje = terjatve do kupcev / obveznosti do dobaviteljev Kazalnik kaže, v kolikšni meri terjatve do kupcev pokrivajo obveznosti do dobaviteljev, ali v kolikšni meri lahko po unovčenih terjatvah do kupcev poravnamo obveznosti do dobaviteljev. Ker pa ni rečeno, da so roki zapadlosti terjatev do kupcev enaki rokom zapadlosti obveznosti do dobaviteljev, je pri oblikovanju sodb na podlagi tega kazalnika potrebna posebna previdnost (Turk 1999, 617). i) Kratkoročno terjatveno-obveznostno razmerja = kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti S tem kazalnikom presojamo pokrivanje kratkoročnih obveznosti z vsemi kratkoročnimi terjatvami. V primerjavi s prejšnjim kazalnikom imamo v tem primeru opravka z vsemi terjatvami oziroma obveznostmi, ne le s poslovnimi. 4.5 Temeljni kazalniki obračanja S kazalniki obračanja primerjamo dinamično opredeljene gospodarske kategorije s statično opredeljenimi gospodarskimi kategorijami; izhajamo delno iz postavk v bilanci stanja in delno iz postavk v izkazu poslovnega izida. Kazalniki obračanja prikazujejo učinkovitost poslovanja podjetja in na podlagi teh lahko ocenimo uspešnost vodstva podjetja ter obvladovanje in nadzor nad sredstvi. Hitrejše obračanje sredstev oziroma krajša doba njihove vezave pomeni, da ima podjetje manj vezanih sredstev. Pri teh kazalnikih je 12. ali pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti ali kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti 14 gibljiva sredstva brez dolgoročnih poslovnih terjatev 13.

24 potrebna posebna pozornost pri primerljivosti, saj so primerljivi le med podjetji iste dejavnosti. Različna sredstva se različno hitro obračajo, zato je potrebna analiza posameznih vrst sredstev. a) Obračanje obratnih sredstev = odhodki poslovanja – amortizacija / povprečna obratna sredstva Kazalnik je eden pomembnejših in pove, kolikokrat letno se obratna sredstva v podjetju obrnejo. Večja vrednost tega kazalnika pomeni hitrejše obračanje obratnih sredstev in s tem hitrejše prehajanje obratnih sredstev iz manj likvidnih oblik v bolj likvidne. Pričakujemo, da bo ta koeficient dosti večji od 1, saj naj bi se obratna sredstva letno obrnila več kot enkrat, kot ugotavlja Turk et al. (1999, 618). Pomembna je dejavnost podjetja, saj je v primeru visokega deleža stalnih sredstev kazalnik nižji v primerjavi z nižjim deležem teh sredstev. b) Obračanje osnovnih sredstev = amortizacija v letu dni / povprečno stanje osnovnih sredstev Ta kazalnik ima recipročno vrednost prejšnjemu in naj bi bil dosti manjši od 1. Ugotavljamo, število let, v katerih se obrnejo osnovna sredstva (Turk 1999, 618). c) Obračanje zalog materiala = porabljeni material v letu dni / povprečna zaloga materiala Kazalnik obračanja zalog materiala pove, kolikokrat letno se obrne zaloga materiala. d) Obračanje zalog proizvodov = prodani proizvodi v letu dni / povprečna zaloga proizvodov S tem kazalnikom ugotavljamo obračanje zalog proizvodov. e) Obračanje zalog trgovskega blaga = prodano blago / stanje zalog blaga Kazalnik obračanja zalog blaga pove število obratov zaloge blaga v prodajo v letu dni. Če število dni v letu delimo s kazalnikom obračanja zalog, dobimo povprečno dobo vezave blaga v zalogah. Visoka vrednost tega kazalnika pove, da podjetje dobro upravlja z zalogami oziroma jih pravočasno proda, kar vpliva tudi na povečanje denarnih sredstev. Ta kazalnik ima, kot pojasnjuje Turk (1999, 619) nesporno izrazno moč, če se vsi prejemki gibljejo preko terjatev. Kar pa ne moremo trditi za trgovine na malo, kot je tudi Keros d.o.o., kjer se pojavlja v precejšnji meri tud gotovinska prodaja oziroma prodaja za takojšnje plačilo. f) Obračanje terjatev do kupcev = prejemki od kupcev / povprečno stanje terjatev do kupcev Kazalnik pove, kolikokrat v enem letu se terjatve iz poslovanja obrnejo v denarna sredstva. Večja vrednost tega kazalnika pomeni hitrejše obračanje terjatev iz poslovanja v denarna sredstva. Če število dni v letu delimo s kazalnikom obračanja terjatev, dobimo dobo vezave terjatev oziroma povprečni plačilni rok. g) Mesečna zadostnost zaloge proizvodov = stanje zalog proizvodov / povprečna mesečna prodaja Kazalnik pove, za koliko mesecev zadošča obstoječa zaloga proizvodov. Ta kazalnik ne upošteva, kakšna je sestava zalog, in sicer na primer, ali zaloga vsebuje takšne proizvode,.

25 ki bodo pošli že po nekaj dneh, ali takšne, ki jih bo dovolj za več let. Pri tem kazalniku si podjetja prizadevajo, da bi bil čim nižji. h) Dnevna trajanost kreditirane prodaje = stanje terjatev do kupcev / povprečni dnevni prihodki iz prodaje na kredit Kazalnik pove, koliko dni v povprečju so kupci kreditirani. Pri pojasnjevanju tega kazalnika so potrebne še druge informacije (razlike med posameznimi kupci, na primer ročnost terjatev, plačilna sposobnost kupcev). Tudi ta kazalnik naj bi bil čim nižji. 4.6 Temeljni kazalniki gospodarnosti S kazalniki gospodarnosti presojamo, kako gospodarno smo poslovali v določenem obdobju. Kažejo razmerje med prihodki in različnimi vrstami stroškov poslovanja. Pri izračunavanju izhajamo iz podatkov izkaza poslovnega izida. Pri obravnavanju gospodarnosti je potrebno poznavanje razlike med učinkovitostjo in uspešnostjo. Biti učinkovit pomeni delati stvari »prav«, biti uspešen pa pomeni delati »prave« stvari, kot pojasnjuje Turk et al. (1999, 620). Učinkovitost je notranja značilnost delovanja, z namenom izpolniti zadano nalogo v določenem času. Medtem, ko je uspešnost zunanja značilnost delovanja. a) Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki Kazalnik pove, koliko enot prihodkov iz poslovanja (prihodkov iz prodaje in drugih prihodkov), doseže podjetje na 1 enoto odhodkov iz poslovanja (stroškov materiala in storitev, stroškov dela, amortizacije ter drugih odhodkov). Izkazuje uspešnost poslovanja podjetja v njegovi osnovni oziroma primarni dejavnosti. b) Celotna gospodarnost = prihodki / odhodki Ta kazalnik najbolj sintetično odraža gospodarnost poslovanja. Pri presoji tega kazalnika moramo biti pozorni na dejstvo, da je poslovni izid lahko zmanjšan, oziroma skupni prihodki povečani, za znesek poravnane izgube prejšnjih let. Vrednost kazalnika je primerljiva med podjetji iste dejavnosti. Večja vrednost od 1, ob hkratnem izkazanem čistem dobičku, kaže na poslovno uspešno podjetje. c) Proizvajalna stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški proizvajanja v prodanih količinah / poslovni prihodki Kazalnik opredeljuje stopnjo udeležbe opredeljenih stroškov v prihodkih od poslovanja. Velik vpliv na ta kazalnik imajo dosežene prodajne cene. Boljša je čim manjša vrednost tega kazalnika. d) Prodajna stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški prodajanja / poslovni prihodki Ta kazalnik opredeljuje stopnjo udeležbe stroškov prodajanja v vseh prihodkih iz poslovanja. Kazalnik opozarja na racionalnost prodajne funkcije v podjetju. e) Splošnodejavnostna stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški splošnih služb / poslovni prihodki.

26 Stroški splošnih služb so posredne narave, zato se ne zadržujejo v zalogah (tako kot tudi prodajni stroški). Previsoka stopnja teh stroškov v poslovnih prihodkih oziroma visoka vrednost tega kazalnika opozarja na neracionalnost poslovanja uprave podjetja. f) Tehnična (zmogljivostna) stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški amortizacije / poslovni prihodki Kazalnik vključuje stroške, ki so povezani s tehničnimi zmogljivostmi, in so večji pri tehnično intenzivnejših podjetjih. g) Delovna stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški dela / poslovni prihodki Kazalnik vključuje stroške povezane s plačami in njihovimi dajatvami, ki so pomembnejši pri kadrovsko intenzivnejših dejavnostih. h) Materialna stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški materiala / poslovni prihodki Kazalnik vključuje stroške neposrednega in splošnega materiala. S tem kazalnikom spremljamo vpliv spremembe nabavnih cen na uspešnost poslovanja. i) Storitvena stroškovnost poslovnih prihodkov = stroški tujih storitev / poslovni prihodki Ta kazalnik obravnavamo v povezavi s kazalnikom delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov. Saj lahko stroški tujih storitev nadomestijo stroške dela. j) Kosmata dobičkovnost poslovnih prihodkov = kosmati poslovni dobiček / poslovni prihodki Pri ugotavljanju stopnje udeležbe kosmatega poslovnega dobička v prihodkih iz poslovanja moramo biti še posebej pozorni na to, da se s kosmatim dobičkom pokrivajo tudi vsi stroški prodajanja, stroški skupnih služb in stroški financiranja, ki so povezani s prodanimi količinami, ter davek od dobička. k) Dobičkovnost poslovnih prihodkov = poslovni dobiček / poslovni prihodki Kazalnik pojasnjuje stopnjo udeležbe dobička iz poslovanja v prihodkih iz poslovanja. Poslovni dobiček mora pokrivati še ustrezen del stroškov financiranja in davek od dobička. l) Dobičkovnost prihodkov = dobiček / prihodki Ta kazalnik pojasnjuje udeležbo dobička, kot razlike med vsemi prihodki in vsemi odhodki brez upoštevanja davka iz dobička, v celotnih prihodkih. m) Čista dobičkovnost prihodkov = čisti dobiček / prihodki Ta kazalnik pojasnjuje udeležbo čistega dobička, kot razlike med vsemi prihodki in vsemi odhodki skupaj z davkom iz dobička, v celotnih prihodkih. Nizka dobičkovnost prihodkov je značilna za dejavnosti, kjer je obračanje sredstev hitrejše. 4.7 Temeljni kazalniki dobičkonosnosti S kazalniki dobičkonosnosti merimo doseganje dobička podjetja, od katerega je odvisna vrednost vloženih deležev lastnikov podjetja. Donosnost (rentabilnost) je po Turku et al. (1999, 625) najbolj sintetični kazalnik uspešnosti delovanja; v načelu gre za pojasnjevanje, kaj je bilo doseženo z določenim vložkom, ki se pojavlja v imenovalcu kazalnika, medtem.