Policija in nasilje v športu : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Policija in nasilje v športu. Ljubljana, 2009. Robert Berginc.

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Policija in nasilje v športu. Študent: Robert Berginc September, 2009. Mentor: Prof. dr. Gorazd Meško.

Lektorski pregled: Marta Pavlin, profesorica slovenskega jezika. III.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Gorazdu Mešku za njegovo pomoč in vodenje pri pripravi diplomskega dela, pri čemer me je s svojo strokovnostjo usmerjal in mi svetoval. Posebna zahvala pa je namenjena moji ženi Ingrid Heuffel Berginc, ki mi je v času študiju nudila vsestransko podporo in je prevzela velik del odgovornosti in dolžnosti v okviru družine ter mi s tem omogočila izpolnitev še enega od mojih življenjskih ciljev.. IV.

KAZALO 1. 2. UVOD ......................................................................................................................... 1 1.1. Predmet in cilj diplomskega dela .......................................................................... 1. 1.2. Uporabljene metode dela ....................................................................................... 2. 1.3. Hipoteza................................................................................................................. 3. NORMATIVNA UREDITEV ŠPORTNIH PRIREDITEV .................................. 3 2.1. Splošno .................................................................................................................. 3. 2.2. Zakon o javnih zbiranjih........................................................................................ 4. 2.3. Zakon o športu ....................................................................................................... 5. 2.4. Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah ................ 5. 2.5. Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah ............................................................. 6. 3. 4. DELITEV DOGODKOV .......................................................................................... 7 3.1. Delitev dogodkov glede na normativno ureditev .................................................. 7. 3.2. Delitev dogodkov glede na stopnjo tveganja......................................................... 7. KAZNIVA RAVNANJA, POVEZANA Z NASILJEM NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH ........................................................................................................ 9. 5. OSNOVNE NALOGE POLICIJE PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH Z VEČJIM VARNOSTNIM TVEGANJEM ....... 9 5.1. 6. Osnovne naloge policije ........................................................................................ 9. 5.1.1. Zagotavljanje prometne varnosti .............................................................. 10. 5.1.2. Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja ................................. 10. 5.1.3. Vzdrževanje javnega reda ......................................................................... 11. 5.2. Oblike operativnega dela ..................................................................................... 11. 5.3. Pooblastila policije .............................................................................................. 11. AKTIVNOSTI POLICIJE ..................................................................................... 15 6.1. Mednarodno policijsko sodelovanje in izmenjava podatkov .............................. 15. 6.2. Temeljne policijske aktivnosti............................................................................. 16. 6.2.1. Izdelava ocene ogroženosti ....................................................................... 16. 6.2.2. Načrtovanje varovanja športne prireditve ................................................. 16. 6.2.3. Organizacija in vodenje varovanja športne prireditve .............................. 18. 6.3. Ukrepi policije pred izvedbo športne prireditve .................................................. 18. V.

6.3.1. Ukrepi na območju mejnega prehoda ....................................................... 20. 6.3.2. Ukrepi na območju od zbirališča do prevoznega sredstva ........................ 20. 6.3.3. Ukrepi v času potovanja s prevoznimi sredstvi ........................................ 21. 6.3.4. Ukrepi na območju do prireditvenega prostora ........................................ 22. 6.3.5. Ukrepi na prireditvenem prostoru ............................................................. 22. 6.4. Ukrepi policije med izvedbo športne prireditve .................................................. 23. 6.5. Ukrepi policije po izvedbi športne prireditve ...................................................... 24. 6.6. Vključitev posebne policijske enote .................................................................... 24. 6.7. Izvajanje policijske intervencije .......................................................................... 25. 6.7.1. Posredovanje policistov ............................................................................ 26. 6.7.2. Zaščita lastne intervencije ......................................................................... 27. 6.7.3. Zbiranje dokazil o storjenih kaznivih ravnanjih ....................................... 27. 6.7.4. Ukrepi po končani intervenciji ................................................................. 28. 7. ANALIZA STANJA GLEDE NASILJA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH ..... 28. 8. ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 30. 9. 8.1. Verifikacija hipoteze ........................................................................................... 30. 8.2. Ugotovitve in predlogi......................................................................................... 30. VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 33. SEZNAM GRAFIKONOV Grafikon 7.1: Število obravnavanih prekrškov z elementi nasilja na športnih prireditvah v letih 2003–2008…………………………….………………………29 Grafikon 7.2: Predmet nasilja pri obravnavanih prekrških z elementi nasilja na športnih prireditvah v letih 2003–2008……………………………..…30. VI.

POLICIJA IN NASILJE V ŠPORTU Ključne besede: nasilje v športu, športne prireditve, javne prireditve, policija Povzetek Nasilje na športnih prireditvah je v večini razvitih državah v svetu trenutno velik problem, predvsem pri popularnih kolektivnih športih, in je odraz klubskega rivalstva med navijači. Tovrstno nasilje se je pojavilo tudi v Sloveniji, čeprav v manjšem obsegu, je sestavni del teh prireditev in se že širi tudi izven športnih objektov. To se odraža kot nedostojno vedenje, vandalizem in huliganstvo. Izkušnje kažejo, da poenostavljene rešitve, nenačrtno delo in necelovita obravnava problema ne dajejo pozitivnih rezultatov. Policija v Sloveniji je le ena od institucij, ki ima določene obveznosti glede varnosti na športnih prireditvah, saj je zagotavljanje varnosti na le-teh osnovna dolžnost organizatorja. Za uspešno policijsko delo pri vzpostavljanju in zagotavljanju javnega reda in miru na športnih prireditvah so nujno potrebna tudi določena znanja, med katerimi je nepogrešljivo dobro poznavanje značilnosti vedenja množice in taktika kršiteljev. V tem sklopu morajo policisti obvladati preventivne in tudi taktične postopke zoper agresivno množico, za kar pa je potrebna dobra priprava policije, ki vključuje ustrezno načrtovanje in strokovno usposabljanje. Ukrepi policije na športnih prireditvah so tako razdeljeni na ukrepe pred, med in po izvedbi športne prireditve. Te policija izvaja v sodelovanju z organizatorji športnih prireditev in z zasebno-varnostnimi službami, in sicer v obliki preventivnega in represivnega delovanja, da bi zagotovili varnost na prireditvenem prostoru in tudi izven športnih objektov v času prihoda in odhoda razgretih navijaških skupin. Zaradi vse pogostejših izbruhov nasilja na nogometnih tekmah je Svet Evrope leta 1987 sprejel Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah. To je edini mednarodni dokument s tega področja, čigar podpisnica je tudi Republika Slovenija. Z ratifikacijo tega dokumenta se je Slovenija obvezala, da jo bo v skladu z nacionalno zakonodajo tudi izvajala in ustrezno ukrepala zoper nasilneže na športnih prireditvah. Kljub temu pa določil te konvencije Slovenija še ni v celoti uskladila s svojim pravnim redom, predvsem glede možnosti prepovedi potovanja nasilnih navijačev na športno prireditev. V skladu s to konvencijo je bil leta 2002 sprejet Zakon o javnih zbiranjih in leta 2005 še Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah. VII.

POLICE AND VIOLENCE IN SPORT Summary Violence occurring at sport events is currently a big problem, mostly in developed countries, and most of all, with popular team sports. It is a reflection of club rivalry between fans. Such violence has occurred in Slovenia as well, although in a lesser extent. However, it is an integral part of such events and is already spreading beyond sports facilities. It has been reflected in rude behaviour, vandalism and hooliganism. Experience has shown that simplistic solutions, unplanned work and incomplete treatment of the problem do not give positive results. In Slovenia, police is only one of the institutions which are responsible for safety at sporting events, since it is the organizer’s basic responsibility to provide it. For a successful police work in the establishing and providing of public order and peace at sporting events, a person must have certain skills, among which good knowledge of crowd behaviour and tactics of the offenders are essential. In this context, policemen must cope with both, preventive as well as tactical operations against the aggressive crowd, which in turn requires good preparation of the police, including adequate training and planning. Police actions at sporting events are thus divided into measures taken before, during and after the sporting event has taken place. The police, together with the organizers of the sporting events and private-security services, perform the measures in a form of preventive and repressive actions with a purpose to ensure safety on the playground, as well as outside the sports facilities at the time of arrival and departure of intensifying supporters’ groups. Due to the increasing outbreaks of violence at football matches, the Council of Europe in 1987 adopted the European Convention on Measures to Prevent and Control Spectator Violence and Misbehaviour at Sporting Events and particularly at Football Matches. This is the only international document from this field which was signed also by the Republic of Slovenia.. By ratifying this document, Slovenia has committed it will. implement and act out this document in accordance with the law, and will act properly against the bullies at sporting events. However, the provisions of this convention have not been fully adjusted yet to the legal order, especially about the possibility of banning the trip of violent fans to a sporting event. In accordance with this convention, a Law on Public Gatherings was adopted in 2002, and further on, in 2005, also the Regulations on general measures in sports facilities at sporting events.. VIII.

1 UVOD V sodobni demokratični družbi je ena izmed ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin tudi pravica do mirnega »zbiranja in združevanja1«. Ta pravica je lahko zakonsko omejena le v določenih primerih, tj. če to zahteva varnost države, javna varnost ali varnost pred širjenjem nalezljivih bolezni. Med ta zbiranja sodijo tudi športne prireditve, katerih sestavni in nepogrešljivi del so tudi navijači. Slednji imajo na teh prireditvah možnost izražanja ustavnih pravic z izkazovanjem pripadnosti določenemu klubu ali določenim športnim junakom. Zaradi tovrstne skupinske identifikacije oziroma pripadnosti so se nekateri navijači, predvsem mladi, združili v navijaške skupine, ki jih poleg običajnih navijačev lahko delimo na ultra navijače in navijače huligane. Ti dve vrsti navijaških skupin se udeležujejo predvsem nacionalno popularnih kolektivnih športnih prireditev, ki so atraktivne že zaradi tekmovalnosti in požrtvovalnosti igralcev, med katerimi zaradi tega pogosto prihaja do grobosti in nasilja. Navijaške skupine pri tem spodbujajo svoje moštvo v skladu z lastno izoblikovanimi, neformalnimi načeli in stališči ter se z izražanjem čustev trudijo zmanjšati istovrstne učinke nasprotne navijaške skupine. Vse pogosteje poskušajo to doseči z agresivnim vedenjem, kar se odraža v različnih pojavnih oblikah, in sicer kot nedostojno vedenje, vandalizem ali huliganstvo. Okolja, kjer nasilne navijaške skupine največkrat izvajajo nasilje, so različna. To so lahko športni objekti, kjer je predmet napada oprema tega objekta, javna prevozna sredstva, kjer je predmet napada samo prevozno sredstvo, in okolje ob prometnih komunikacijah, ki vodijo do športnega objekta. Tu so pogosto predmet napada parkirana osebna vozila, izložbe trgovin, gostinski obrati in drugi kraji, kjer se nekontrolirano povzroča materialna škoda in kjer so žrtve tega nasilja predvsem drugi ljudje, ki se tam znajdejo naključno.. 1.1 Predmet in cilj diplomskega dela Policija je le ena izmed subjektov, ki ima določene obveznosti na področju zagotavljanja varnosti na športnih prireditvah. Zakonodajalec je v zakonu2 namreč določil, da mora organizator javnih prireditev z določenimi ukrepi poskrbeti za varnost vseh udeležencev. 1. Pravica do mirnega zbiranja in združevanja je določena v 42. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). 2 Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/2005) 1.

in drugih vrednot na teh prireditvah. Vendar pa določene športne prireditve veljajo za prireditve z večjim varnostnim tveganjem, zato je zanje potrebno določiti posebne ukrepe za zagotovitev splošne varnosti, varovanja premoženja in osebne varnosti vseh udeležencev. Na takšnih prireditvah mora policija po uradni dolžnosti zagotoviti, da športna prireditev ni motena ali ovirana. To pomeni, da je policija dolžna udeležence zavarovati pred morebitnim nasiljem posameznikov ali navijaških skupin. Prav tako je po uradni dolžnosti dolžna skrbeti za javni red pri tistih oblikah javnih prireditev, ki že zaradi same narave ali števila udeležencev predstavljajo povečano nevarnost za javni red, med katere spadajo tudi velike mednarodne športne prireditve. Osnovne naloge policije so določene v 3. členu Zakona o policiji, med katerimi so pomembne predvsem naloge: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje njihovih storilcev, vzdrževanje javnega reda in nadzor ter urejanje prometa. V skladu s tem in glede na pojavne oblike nasilnega vedenja določenih navijaških skupin je morala slovenska policija razviti ustrezen koncept varovanja tovrstnih prireditev, kar je tudi predmet mojega diplomskega dela. Namen moje raziskave v diplomskem delu je objektivno ugotoviti in natančno prikazati stanje glede nasilja na športnih prireditvah. Raziskavo sem opravil z analizo pridobljenih policijskih statističnih podatkov. Statistični podatki prikazujejo število prekrškov z elementi nasilja, obravnavanih na območju Republike Slovenije na športnih prireditvah med letoma 2003 in 2008. Na podlagi te analize sem izdelal verifikacijo postavljene hipoteze, ki ugotavlja, ali je policija razvila ustrezen koncept varovanja športnih prireditev in s tem pripomogla k zmanjševanju nasilja na tovrstnih prireditvah.. 1.2 Uporabljene metode dela Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabil naslednje metode dela: ¾ opisna metoda: da bi slikovito predstavil obravnavane teme, sem opisno opredelil aktivnosti policije na športnih prireditvah in problematiko nasilja na teh prireditvah; ¾ metoda proučevanja: proučil sem zbrano strokovno literaturo (strokovne publikacije in policijske usmeritve) in pravne ter internetne vire;. 2.

¾ metoda analiziranja: da bi verificiral postavljene hipoteze, sem analiziral pridobljene statistične podatke policije glede obravnavanih prekrškov na športnih prireditvah v letih 2003–2008 na območju Republike Slovenije; ¾ metoda intervjuvanja je uporabljena zato, da bi ugotovil morebitne pomanjkljivosti pri izvedbi varovanja športnih prireditev. Tako sem opravil intervju s policijskim inšpektorjem na policijski upravi Nova Gorica, Vilijanom Lebanom. Glede mednarodnega policijskega sodelovanja in izmenjave podatkov pa sem opravil intervju z vodjo slovenskega Interpola, Borutom Selanom. ¾ praktične izkušnje: pri izdelavi diplomskega dela sem uporabil tudi svoje bogate praktične izkušnje, ki sem si jih kot policist pridobil pri opravljanju varovanj raznih športnih prireditev.. 1.3 Hipoteza V diplomskem delu bom s celovito obravnavo teme verificiral postavljeno hipotezo: »Slovenska policija je v skladu z veljavno zakonodajo in v sodelovanju z organizatorji športnih prireditev ter zasebno-varnostnimi službami razvila ustrezen koncept varovanja večjih športnih prireditev, s katerim veliko pripomore k zmanjševanju nasilja na tovrstnih prireditvah.«. 2 NORMATIVNA UREDITEV ŠPORTNIH PRIREDITEV 2.1 Splošno Vsem udeležencem na športnih prireditvah je potrebno zagotoviti možnost izražanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer mora biti temeljni cilj organizacije vsake športne prireditve vsekakor varnost vseh udeležencev in drugih varovanih vrednot. Za uskladitev vseh interesov mora zakonodajni organ sprejeti ustrezen pravni red, ki omogoča izvedbo učinkovitih ukrepov za varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja. Pri tem mora biti upoštevano tudi načelo sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti intenzivnost vmešavanja države v uveljavljanje te ustavne pravice sorazmerna s stopnjo ogrožanja varovanih vrednot, ki jo lahko povzroči uveljavljanje te pravice. Ti ukrepi pa morajo biti usklajeni še z mednarodnimi predpisi, kot so Splošna deklaracija o. 3.

človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na trenutno normativno ureditev javnih zbiranj je policija dolžna omogočiti neovirano izvedbo tudi organiziranih športnih prireditev. Pri tem je dolžna izvesti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja, javnega reda ter za varnost cestnega prometa. Pri izvajanju teh ukrepov policija v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili uporablja več predpisov, in sicer poleg neposrednih predpisov še posredne predpise, kot so Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o policiji, Zakon o prekrških, Zakon o varstvu javnega reda in miru ter Zakon o omejevanju porabe alkohola.. 2.2 Zakon o javnih zbiranjih Zakon o javnih zbiranjih je začel veljati 6. 1. 2003, kasneje je bil tudi spremenjen in dopolnjen. Zakon sodobno ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, med drugim tudi na športnih prireditvah. V prvem poglavju so poleg splošnih določb zelo pomembne določbe, ki se nanašajo na omejitve javnih zbiranj in na določitev pristojne policijske postaje za sprejem prijave. V drugem poglavju zakon opredeljuje organiziranje shodov in prireditev. V desetem členu sta dve bistveni določbi, ki določata, da mora organizator javna zbiranja organizirati na takšen način, da je poskrbljeno za red in da niso ogrožene druge varovane življenjske vrednote. Red na prireditvenem prostoru mora organizator zagotavljati z rediteljsko službo. Druga določba se nanaša na t. i. personalizacijo vstopnic. Navedeni ukrep je namreč eden od ukrepov, ki jih izvajajo organizatorji pri športnih prireditvah z večjim varnostnim tveganjem, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje. Ta ukrep organizatorju zagotavlja visoko stopnjo učinkovitosti pri obvladovanju nedostojnega in neprimernega vedenja na tovrstnih prireditvah. Namen tega ukrepa je zagotoviti učinkovito ločevanje nasprotnih navijaških skupin, kar med drugim določa tudi evropska konvencija3. Za delo policije sta tretje in četrto poglavje zelo pomembna, saj obravnavata zagotavljanje reda na javnih zbiranjih in pristojnosti policije. Pristojnost organizatorja glede reda na javnih zbiranjih se nanaša zgolj na prireditveni prostor. To hkrati pomeni, da mora policija zagotoviti, da javno zbiranje ne bo moteno ali ovirano v smislu kršenja javnega reda. V določenih primerih 3. Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah (Uradni list SFRJ-MP, št. 9/1990). 4.

policija na javnih zbiranjih nudi tudi pomoč rediteljem v smislu vzpostavljanja javnega reda, po uradni dolžnosti pa vzdržuje javni red ob velikih mednarodnih športnih prireditvah. V četrtem poglavju zakon pooblašča policijo za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona.. 2.3 Zakon o športu Zakon o športu je temeljni predpis za področje športa, kjer v večjem obsegu obravnava nacionalni in letni program športa ter normative in standarde za izvajanje teh programov. Organizacija športnih prireditev je obravnavana v enajstem poglavju, kjer je določeno, da mora organizator poskrbeti za varnost vseh udeležencev in gledalcev. V tem poglavju so definirani še pojma športne prireditve ter velike mednarodne športne prireditve in druge določbe glede varnosti udeležencev na športni prireditvi, prepovedi vstopa na športno prireditev osebam pod vplivom alkohola in glede prepovedi vnašanja pirotehničnih in drugih sredstev. Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je določen Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. V tem zakonu policija nima nobenih obveznosti oziroma dolžnosti. Ker so osnovne naloge policije tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter vzdrževanje javnega reda, kršitve določb Zakona o športu pa to vsekakor so, je tudi policija lahko predlagatelj za uvedbo postopka o prekršku.. 2.4 Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah To uredbo je Vlada Republike Slovenije izdala na podlagi 2. odstavka 9. člena Zakona o javnih zbiranjih, da bi zagotovili večjo varnost na športnih prireditvah. Določa splošne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti udeležencev prireditev in drugih oseb ter premoženja na teh prireditvah. Zlasti pomembno je dejstvo, da poleg organizatorjev zavezuje tudi lastnike in upravljavce športnih objektov, predvsem z določbo, da lahko športni objekt oddajo v uporabo organizatorju le, če je uporaba v skladu z namembnostjo objekta in v takšnem stanju, da je njegova uporaba varna. V drugem poglavju so obravnavani splošni ukrepi, kot so oddaja prireditvenega prostora v uporabo, intervencijske poti, varovanje prireditvenega prostora, prodaja vstopnic, prepoved vnašanja nevarnih predmetov in njihovo odstranjevanje, točenje brezalkoholnih pijač, obveščanje in sodelovanje s policijo v primeru pričakovanja hujših kršitev, ločevanje nasprotnih navijaških skupin na. 5.

prireditvenem prostoru in razporeditev zadostnega števila rediteljev na določena mesta na prireditvenem prostoru. Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, nadzor nad izvajanjem določb glede sodelovanja organizatorja s policijo, ločevanja nasprotnih navijaških skupin na prireditvenem prostoru in glede razporeditve zadostnega števila rediteljev na določena mesta na prireditvenem prostoru pa opravlja tudi policija.. 2.5 Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah To konvencijo je zaradi vse večjega nasilja na športnih prireditvah v osemdesetih letih sprejel Svet Evrope 19. avgusta leta 1985 v Strasbourgu. Njen namen je preprečiti in zatirati nasilje in nedostojno vedenje gledalcev na športnih prireditvah, predvsem na nogometnih tekmah, pri čemer države podpisnice prevzemajo obveznost, da v okviru svojih ustavnih določb v zvezi s tem ukrenejo vse potrebno za izvajanje te konvencije. Med ukrepi, ki so navedeni v konvenciji, je še posebej poudarjeno izboljšanje sodelovanja in izmenjevanja informacij med pristojnimi policijskimi oblastmi, sprejetje in izvajanje zakonodaje za kaznovanje nasilnežev ter spremljanje navijačev s pomočjo kvalificiranih spremljevalcev, ki predvsem pomagajo skrbeti za red in varnost na prireditvenem prostoru. Priporočeni so še skrb za red na igrišču, kontrola prodaje vstopnic, ločitev navijačev, odstranitev tistih, ki povzročajo nered, omejitev prodaje alkohola, varnostna kontrola, jasna ločitev odgovornosti med organizatorji in javnimi oblastmi ter izgradnja igrišč in tribun, ki jamčijo varnost gledalcev. To konvencijo je leta 1992 ratificiral tudi Državni zbor Republike Slovenije. Slovenija se je s tem obvezala, da bo v okviru ustave in svojega pravnega reda izvajala ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja navijačev. Določila te konvencije pa Slovenija še ni uskladila v celoti s svojim pravnim redom, konvencija namreč v 3. odstavku 3. člena nalaga državam podpisnicam obveznost, da bodo v meri, ki jo dopušča zakon, spodbujale koordinacijo pri organiziranju potovalnih aranžmajev iz kraja bivanja v sodelovanju s klubi, organizacijami navijačev in potovalnimi agencijami, da bi potencialnim izgrednikom preprečile udeležbo na športnih prireditvah.. 6.

3 DELITEV DOGODKOV Delitev dogodkov in ukrepi pri posamezni vrsti dogodka so obdelani v usmeritvah za delo policije4. Pojem dogodek v smislu teh usmeritev pomeni vsako združevanje ljudi v zaprtem ali odprtem prostoru za zadovoljevanje enakih skupnih ali posamičnih interesov oziroma potreb, ne glede na legalnost združevanja, pravno urejenost, vsebino, ideološke usmeritve, čas trajanja, notranjo organizacijo in delitev ter druge okoliščine, ki lahko vplivajo na tveganost dogodka. Med takšne dogodke po definiciji spadajo tudi športne prireditve.. 3.1 Delitev dogodkov glede na normativno ureditev Glede na normativno ureditev delimo dogodke na: ¾ pravno urejene dogodke in ¾ pravno neurejene dogodke. Pravno urejeni dogodki so javne prireditve ali javni shodi, ki so organizirani v okviru zakonsko določenih pogojev (so priglašeni ali pa je zanje izdano dovoljenje), in dogodki, ki so po svoji naravi pravno dopustni (npr. stavke). Pravno neurejeni dogodki so dogodki, ki nimajo zakonite podlage (npr. protesti, zapore, zasedbe objektov ipd.) in druge vrste pravno neurejenega združevanja ljudi za reševanje ekonomskih in drugih nerešenih vprašanj.. 3.2 Delitev dogodkov glede na stopnjo tveganja Glede na stopnjo tveganja dogodke delimo na: ¾ A dogodek – dogodek visokega tveganja, ¾ B dogodek – dogodek srednjega tveganja in ¾ C dogodek – dogodek nizkega tveganja. Dogodki visokega tveganja so tisti, pri katerih se utemeljeno pričakujejo kršitve ob dogodku ali v zvezi z njim. Pri izvedbi tovrstnih dogodkov je potrebno v celoti upoštevati. 4. Usmeritve za delo policije ob dogodkih z različnimi stopnjami ogroženosti (dokument GPU, šifra 0211/14-221/299-00 z dne 30. 10. 2000). 7.

vse varnostne standarde in kriterije. To stopnjo tveganja določi ter načrtovanje in varovanje teh dogodkov vodi direktor policijske uprave ali oseba, ki jo on pooblasti. Dogodki srednjega tveganja so tisti, pri katerih obstaja verjetnost ogrožanja ljudi ali premoženja ob dogodku ali v zvezi z njim. Pri varovanju tovrstnih dogodkov morajo policisti izvajati vse naloge, ki so določene za dogodke visokega tveganja, razen določenih ukrepov na državni meji in izvedbe protibombnega pregleda. To stopnjo tveganja določi ter načrtovanje in varovanje teh dogodkov vodi direktor policijske uprave ali oseba, ki jo on pooblasti. Dogodki nizkega tveganja so tisti, pri katerih se glede na zbrane podatke ali glede na druge ugotovitve ne pričakuje kršitev javnega reda, vendar pa je zaradi števila udeležencev ali drugih varnostno pomembnih okoliščin potrebna prisotnost policije na kraju dogodka ali pa v njegovi okolici. Pri tovrstnih dogodkih komandir policijske postaje po lastni oceni odredi prisotnost policistov za zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, predvsem pa je potrebno izvajati nadzor in urejanje prometa na križiščih v neposredni bližini kraja dogodka, opazovalno službo na kraju dogodka in povečati aktivnosti rednih patrulj v bližini kraja dogodka. To stopnjo tveganja določi ter načrtovanje in varovanje teh dogodkov vodi komandir krajevno pristojne policijske postaje. Pri določitvi stopnje tveganja za posamezni dogodek mora policija upoštevati določene pomembne okoliščine, in sicer: ¾ pomembnost in odmevnost dogodka, ¾ pričakovano število udeležencev, ¾ pričakovane oziroma napovedane cilje udeležencev, ¾ uporabljena sredstva in predmeti za dosego ciljev, ¾ pričakovano število varnostno zanimivih oseb, njihove navade in nagnjenja, ¾ morebitni spori med udeleženci, ¾ pričakovane kršitve javnega reda od dogodku, ¾ izkušnje glede kršitev javnega reda v preteklih dogodkih, ¾ organiziranost in usposobljenost rediteljske službe, ¾ območje oziroma kraj dogodka, ¾ vpliv dogodka na varnost v kraju in odziv javnosti ter ¾ druge okoliščine, ki lahko vplivajo na splošno varnost.. 8.

4 KAZNIVA RAVNANJA, POVEZANA Z NASILJEM NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH Preprečevanje kriminalitete in vzdrževanje javnega reda sta dve od osnovnih nalog policije, kar pa policija na športnih prireditvah dosega predvsem s svojim represivnim delovanjem. Pojavne oblike prekrškov s področja javnega reda so v mnogih primerih zelo podobne kaznivim dejanjem. V nekaterih primerih je celo zelo težko razmejiti prekršek od kaznivega dejanja, saj se slednji ločujejo le po intenziteti napada na določene varovane vrednote (npr. prekršek nasilno in drzno vedenje ter kaznivo dejanje nasilništvo). To vsekakor lahko pomeni subjektivno oceno policista kot posameznika, ki odloča o kvalifikaciji storjenega dejanja. Ker pri operativnem delu obstajajo določene posebnosti pri načinu in vrsti izvajanja nalog glede na kvalifikacijo storjenega dejanja, policija ravna v skladu z Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj5, pri čemer policisti obveščajo okrožnega državnega tožilca o vseh zadevah, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Slednji se v konkretnih primerih odloči o kvalifikaciji storjenega dejanja oziroma o začetku predkazenskega postopka.. 5 OSNOVNE NALOGE POLICIJE PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH Z VEČJIM VARNOSTNIM TVEGANJEM 5.1 Osnovne naloge policije Policija je služba, ki uresničuje javni interes naše družbe, to je zagotavljanje čim večje stopnje varnosti, kar je osnovna naloga policije tudi pri športnih prireditvah. Je namreč le eden izmed subjektov, ki ima določene obveznosti na področju zagotavljanja varnosti na športnih prireditvah z večjim varnostnim tveganjem in v povezavi z le temi. V skladu s svojim poslanstvom je policija zaradi povečevanja nasilja na športnih prireditvah sprejela nekatera navodila in strokovne usmeritve za varovanje tovrstnih prireditev. Pri tem na. 5. Uradni list RS, št. 52/2004. 9.

prireditvenem prostoru in izven športnih objektov opravlja zakonsko določene naloge, še zlasti pa: ¾ varuje življenje, osebno varnost in premoženje ljudi, ¾ preprečuje in odkriva kazniva dejanja in prekrške ter odkriva in prijema storilce, ¾ preprečuje poškodovanje ali uničenje objektov in drugega premoženja, ¾ vzdržuje javni red in mir ter ¾ nadzira in ureja cestni promet. Policijske ukrepe delimo na tri temeljna področja, in sicer na zagotavljanje prometne varnosti, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja ter na vzdrževanje javnega reda.. 5.1.1 Zagotavljanje prometne varnosti Prometno-varnostni ukrepi obsegajo urejanje in nadzor cestnega prometa ter nadzor prometne ureditve. V skladu s tem se policisti pred, med in po športni prireditvi zadržujejo na cestnih komunikacijah, ki vodijo v smeri prireditvenega prostora ter na vseh pomembnejših križiščih, predvsem v neposredni bližini športne prireditve. S svojimi aktivnostmi skrbijo za neoviran potek cestnega prometa, nadzirajo voznike in njihova vozila, obravnavajo prometne nesreče in opravljajo druge naloge za zagotavljanje prometne varnosti. Če se izvaja začasna prometna ureditev, ki jo pristojni organ v dovoljenju za izvedbo športne prireditve lahko naloži organizatorju, policisti preverjajo ustreznost oznak oziroma zavarovanja takega mesta s predpisano prometno signalizacijo.. 5.1.2 Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja V času športnih prireditev pogosto prihaja do raznih kaznivih ravnanj, katerih storilci so v zadnjem času postali vse bolj agresivni. Policisti morajo v skladu s svojimi pooblastili preprečevati in odkrivati kazniva ravnanja ter odkrivati in prijemati njihove storilce, ki ogrožajo varnost ljudi ali premoženja. V skladu s tem si je policija z usmeritvami vnaprej določila učinkovite ukrepe za zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja na športnih prireditvah, ki jih izvajajo policisti z različnimi oblikami dela (opazovanje, patruljiranje, intervencija ipd.).. 10.

5.1.3 Vzdrževanje javnega reda Policijske ukrepe za vzdrževanje javnega reda na športni prireditvi lahko časovno razmejimo na ukrepe v pripravljalni fazi, ukrepe pred začetkom prireditve, ukrepe v času prireditve in ukrepe po končani prireditvi. Glede na način delovanja policije pri vzdrževanju javnega reda delimo ukrepe še na preventivne in represivne. Preventivno delovanje policije se kaže predvsem v pripravljalni fazi in je zelo pomembno. Ukrepi policije so v tej fazi usmerjeni v končni cilj, in sicer da do kršitev javnega reda na športni prireditvi sploh ne bi prišlo. To se odraža kot sodelovanje policije z vsemi subjekti, ki lahko kakor koli pripomorejo k uspešni in varni izvedbi določene športne prireditve, kot izmenjevanje informacij s policijami tujih držav, iz katerih prihajajo gostujoče ekipe, kot obveščanje javnosti preko sredstev javnega obveščanja o načrtovanih policijskih ukrepih, kot spremljanje in ocenjevanje varnostnih razmer, kot pojavnost policistov na določenih kritičnih mestih, v razgovorih z občani oziroma s potencialnimi kršitelji in v obliki drugih podobnih aktivnosti. Represivno delovanje policije pa nastopi, ko je javni red kršen in je naloga policije, da ga v skladu s svojimi pooblastili čimprej ponovno vzpostavi. Na športnih prireditvah gre pogosto za množične kršitve javnega reda, pri čemer je nujno potrebno organizirano in strokovno ukrepanje policije. Pri tem pa mora policija upoštevati tudi načelo sorazmernosti.. 5.2 Oblike operativnega dela Za vsako načrtovano nalogo je potrebno glede na okoliščine in glede na izbrano taktiko določiti tudi ustrezno obliko operativnega dela. Najpogostejše oblike operativnega dela policije pri varovanju večjih športnih prireditev so opazovanje, patruljiranje, intervencija, poostren nadzor, blokada in delo v operativnem štabu. Kot posebna vrsta operativnega dela policije se lahko šteje tudi delo posebne policijske enote.. 5.3 Pooblastila policije Za zakonito, uspešno in učinkovito izvajanje nalog ima policija z zakonom predpisana pooblastila6. Slednja je Žaberl v svojem učbeniku definiral kot: »V najširšem pomenu so policijska pooblastila z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo policistom opravljanje. 6. Policijska pooblastila so določena v 3. poglavju Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009). 11.

njihovih nalog. V ožjem smislu pa so policijska pooblastila pravice in dolžnosti policistov, da v primerih, določenih z zakonom, in na način, ki je določen z zakonom in s podzakonskimi akti, izvajajo proti osebam določene ukrepe.« (Žaberl, 2006, str. 23). Pri uporabi policijskih pooblastil mora policist upoštevati osnovna načela, in sicer načelo zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti, načelo humanega ravnanja in načelo imunitete. Policist, ki svoja pooblastila uporabi izven zakonsko določenih okvirov, je za svoje ravnanje odgovoren disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Pri varovanju športnih prireditev morajo policisti dosledno izvajati vse načrtovane aktivnosti z namenom zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja prometne varnosti. Pri izvajanju teh nalog policisti najpogosteje uporabljajo naslednja pooblastila: ¾ opozarjanje in ukazovanje, ¾ ugotavljanje identitete in izvajanje identifikacijskih postopkov, ¾ opravljanje varnostnega pregleda, ¾ pregled osebe in stvari z namenom zasega predmetov, ¾ prepoved gibanja, ¾ protiteroristični pregled, ¾ prijetje in privedba osebe, ¾ pridržanje osebe, ¾ zaseg predmetov, ¾ uporaba prisilnih sredstev. Ukaz je osnovni in najpomembnejši represivni ukrep policista. Z njim policisti pri opravljanju uradnih nalog neposredno posegajo v človekove pravice s tem, da dajejo navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da lahko uspešno opravijo zakonsko določeno policijsko nalogo. Ukaz mora biti izrečen jasno, kratko in nedvoumno, saj neupoštevanje ukaza za policista v nadaljevanju postopka pomeni uporabo prisilnih sredstev. Glede na varnostne okoliščine, ki so podane na športnih prireditvah z večjim varnostnim tveganjem, morajo policisti pri svojem delu dosledno izvajati tudi varnostni pregled osebe. S tem ukrepom si policisti zagotovijo lastno varnost in varnost osebe, ki jo imajo v postopku. V skladu z namenom tega pooblastila se ugotavlja, ali je oseba oborožena ter ali ima pri sebi druge nevarne predmete, ki so namenjeni za napad ali samopoškodovanje. Ker je bila s tem pooblastilom policija zelo omejena pri ugotavljanju posesti 12.

prepovedanih predmetov, stvari in substanc, je zakonodajalec v letošnjem letu policiji predpisal novo pooblastilo, in sicer pregled osebe in stvari z namenom zasega predmetov7. To pooblastilo policisti lahko izvajajo iz razlogov javne varnosti, da bi zasegli prepovedane predmete, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi prepovedane predmete, ki jih je na podlagi zakona potrebno zaseči. Zelo pomembno policijsko pooblastilo za učinkovito vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda je prepoved gibanja, ki je v zakonu definirana: »Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju ali v določenem objektu prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti oziroma je do tega že prišlo ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih oseb ali objektov, smejo policisti izprazniti to območje ali objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini.« (Zakon o policiji, 2009, čl. 39). To zakonsko določilo omogoča policiji učinkovito interveniranje na prireditvenem prostoru in v njegovi neposredni okolici tako, da v primeru najhujših kršitev javnega reda športni objekt izprazni, prepove dostop in omeji gibanje v neposredni okolici. Zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, objektov ali varnosti javnih zbiranj smejo policisti opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij. Pri odločitvi o izvedbi protibombnega pregleda se upošteva oceno ogroženosti, splošno ogroženost sodelujočih ekip oziroma obiskovalcev, obisk varovanih oseb in obstoj konkretnih podatkov o ogrožanju. Ta pregled obsega kemijsko-bakteriološko-radiološki, protibombni in protiprisluškovalni pregled. Neposredno pred izvedbo športne prireditve z večjim varnostnim tveganjem policija v praksi izvaja protibombni pregled prireditvenega prostora, ki ga opravijo za to usposobljeni bombni tehniki. Ti so organizacijsko sistemizirani v Specialni enoti policije na Generalni policijski upravi. Za vzpostavitev javnega reda, ki je na športnih prireditvah množično kršen, policisti poleg drugih ukrepov izvajajo tudi pridržanje kršiteljev po določbah 43. člena Zakona o policiji. Poleg tega se za posamezne kršitelje izvaja še pridržanje po določbah 109. in 110. člena Zakon o prekrških, in sicer da bi zagotovili kršiteljevo navzočnost v postopku o prekršku oziroma za uspešno izvedbo tega postopka. V primeru utemeljenega razloga za sum, da je bilo storjeno hujše kaznivo dejanje, policisti pridržijo osumljence teh dejanj v skladu z določbami 157. člena Zakona o kazenskem postopku.. 7. 38. a člen Zakona o policiji (Ur. List RS št. 66/09) 13.

Pri varovanju športnih prireditev smejo policisti v skladu s 54. členom Zakona o policiji pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identifikacijo kršiteljev oziroma storilcev, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. O tem ukrepu mora policija na ustrezen način obvestiti vse udeležence na prireditvenem prostoru. Postopek za izvedbo tega ukrepa je določen z usmeritvami8. Prisilna sredstva kot policijska uporaba sile morajo biti uporabljena v skladu z določili Zakona o policiji in na način, ki je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti upoštevati tudi določena načela, in sicer načelo nujnosti uporabe, sorazmernosti, postopnosti, humanosti in selektivnosti uporabe ter načelo preciznosti. Predvsem pri množičnih kršitvah javnega reda na športnih prireditvah morajo policisti določena prisilna sredstva uporabiti usklajeno in po ukazu policijskega vodje, razen če je policist sam neposredno ogrožen. Pri tovrstnem ukrepanju se najpogosteje uporabljajo sredstva za vezanje in vklepanje, fizična sila, palica, plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo, vodni curek, konjenica, službeni pes in posebna motorna vozila. Uporaba plinskega razpršilca pri množičnih kršitvah ni primerna. Kot preventivno uporabo prisilnih sredstev pri varovanju športnih prireditev policija uporablja službene konje in službene pse. Žaberl je v svojem učbeniku zapisal: »Že sam pojav policistov konjenikov preventivno deluje na potencialne kršitelje. Pri večjih neredih ali nemirih se lahko konjenico uporabi kot uspešno prisilno sredstvo. Konj je s svojo močjo in ogromno fizično konstrukcijo močno, uspešno in nevarno prisilno sredstvo. Poleg tega je konjenik zaradi svojega visokosedečega položaja relativno varen pred napadalci.« (Žaberl, 2006, str. 268). Uporaba konjenice in službenih psov se obnese na odprtih prireditvenih prostorih in vsekakor izven njih. V medsebojni primerjavi so službeni psi izredno občutljivi na izzivanje navijačev, zaradi nošenja nagobčnika pa so s psihološkega vidika za navijače manj nevarni, medtem ko je pri konjih zaradi njihovih fizičnih značilnosti (velikost in teža) psihološki učinek na navijače ravno obraten. Zaradi tega se konjenica učinkovito uporablja za nadzor prostora, za ločevanje ljudi, za zagotavljanje prehodov, za usmerjanje gibanja skupin in za njihovo odrivanje.. 8. Dokument GPU, šifra 211-1-221/6-02, z dne 11. 3. 2002. 14.

6 AKTIVNOSTI POLICIJE 6.1 Mednarodno policijsko sodelovanje in izmenjava podatkov Vse več nasilja na športnih prireditvah, predvsem pa na nogometnih tekmah, je v državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju: države članice EU) spodbudilo k izboljševanju in posodobljenju metod za preprečevanje in nadziranje nasilja ter izgredov na športnih prireditvah. Svet Evrope je tako sprejel vrsto ukrepov, namenjenih za vzpostavitev in krepitev policijskega sodelovanja med državami članicami EU. Vsi ti ukrepi temeljijo na Evropski konvenciji o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je sprejel Svet Evrope 19. avgusta leta 1985 v Strasbourgu. Med drugim je Svet Evrope 21. junija 1999 sprejel tudi Resolucijo Sveta o priročniku za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepe za preprečevanje in nadziranje nasilja in izgredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami9. Ta priročnik vsebuje praktične metode za razvijanje policijskega sodelovanja zaradi preprečevanja in nadziranja tovrstnega nasilja na mednarodnih nogometnih tekmah, namenjen pa je policijskim enotam v državah članicah EU. V letu 2002 je naposled Svet Evrope vzpostavil tudi mrežo Nacionalnih nogometnih informacijskih točk10 (v nadaljevanju: NFIP), katerih namen je izboljšati mednarodno policijsko sodelovanje in izmenjavo ustreznih informacij. Nacionalna informacijska točka za športne prireditve v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NFIP Slovenija) je v skladu s tem organizirana na Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi. V sklopu NFIP Slovenija pa neposredno policijsko sodelovanje in izmenjava podatkov potekata preko oddelka Interpol v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje, v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Pred izvedbo vsake mednarodne športne prireditve si tako NFIP izmenjujejo podatke o številu problematičnih in neproblematičnih navijačev, o njihovem načrtu potovanja na športno prireditev, o njihovi prepoznavnosti izven športnih objektov, o morebitnih žaljivih transparentih, ki jih uporabljajo, o njihovih nasilnih dejanjih v preteklosti ter podatke o morebitnem orožju in drugih nevarnih predmetih, ki jih ti navijači pogosto uporabljajo, predvsem izven športnih objektov.. 9. Uradni list C 196 z dne 13. 7. 1999 National Football Information Point - NFIP. 10. 15.

6.2 Temeljne policijske aktivnosti Policija se pri športnih prireditvah z večjim varnostnim tveganjem pravočasno in temeljito pripravlja na izvedbo vseh aktivnosti tako, da racionalno organizira svoje delo. Planiranje in izvedbo policijskih aktivnosti lahko razdelimo v tri pomembne, med seboj povezane sklope. Ti so izdelava ocene ogroženosti, izdelava načrta varovanja ter organizacija in vodenje varovanja.. 6.2.1 Izdelava ocene ogroženosti Ocena ogroženosti je prvi in zelo pomemben sklop pri organizaciji dela policije in pomeni rezultat ocenjevanja pridobljenih podatkov za določeno športno prireditev. Za izdelavo kvalitetne in realne ocene ogroženosti je pomembno, da policija pri pridobivanju koristnih informacij aktivno sodeluje z vsemi subjekti, ki so kakorkoli povezani z varno izvedbo športne prireditve. Priprava ocene ogroženosti poteka v treh fazah: to so pridobivanje varnostno pomembnih podatkov v zvezi s športno prireditvijo, vrednotenje pridobljenih podatkov in izdelava ocene ogroženosti. Osnovni elementi ocene ogroženosti so: ¾ splošna varnostna ocena s poudarkom na varnostni oceni območja, kjer se športna prireditev odvija, ¾ vrsta javnega zbiranja (športna prireditev), ¾ predvideno število udeležencev športne prireditve, ¾ struktura udeležencev (starostna, socialna, nacionalna ...), ¾ predvidena prisotnost potencialnih kršiteljev, ¾ predvideni negativni pojavi (zastoji v prometu, pretepi ipd.), ¾ čas in dolžina trajanja športne prireditve ter vremenske razmere, ¾ kraj športne prireditve in možnost dostopa na ta kraj ter ¾ številčnost in opremljenost policijskih sil.. 6.2.2 Načrtovanje varovanja športne prireditve Načrt varovanja temelji na skrbno pripravljeni oceni tveganja in vsebuje vse aktivnosti in ukrepe policije, pri čemer je pomembno, da so predvideni tudi različni možni scenariji. Načrt mora zajemati zlasti: ¾ osnovne podatke o športni prireditvi, ¾ število policistov, potrebnih za izvedbo varovanja,. 16.

¾ delovna mesta policistov, ¾ morebitno delitev območja varovanja na sektorje, podsektorje, ¾ splošne in posebne naloge policistov, ¾ opremo policistov (oborožitev, druga materialno-tehnična sredstva), ¾ način medsebojnega komuniciranja (uporaba zvez in klicnih znakov), ¾ način sodelovanja z drugimi subjekti ter ¾ vodenje in poročanje. »Sistematsko obstajata dve možnosti izdelave načrta varovanja, in sicer ena s poudarkom na časovni komponenti varovanja (pred, med in po tekmi) ter v okviru tega glede še na vrsto in kraj opravljanja nalog (javni red, promet, spremljanje navijačev itd.), in druga glede na vrsto in kraj opravljanja nalog (javni red, promet, spremljanje navijačev itd.) ter v okviru tega še glede na čas (pred, med in po tekmi). Vsekakor je prva možnost v prid vodji varovanja, medtem ko je za odgovornega izvajalca varovanja v posamezni coni oziroma sektorju manj primerna. Če ob tem izhajamo še iz osnov načrtovanja varovanja, da morajo pri načrtovanju sodelovati tudi posamezni odgovorni izvajalci varovanj, ki v osnovi pripravijo tudi posamezne sklope načrta, ni nobenega dvoma, da je druga možnost ustreznejša in za samo varovanje primernejša.« (Kovše in Gorenak, 2002, str. 12). Pri izdelavi načrta je potrebno izhajati predvsem iz dejstva, da je namenjen izvajalcem varovanja športne prireditve, zato mora biti pregleden in konkreten tako, da ne dopušča nobenih dilem glede nalog in obveznosti pri izvedbi varovanja. Zgradba in vsebina načrta morata dopuščati spremembe načrtovanja tudi še pred športno prireditvijo, če so te spremembe posledica novo pridobljenih varnostnih podatkov in posledično spremembe ocene tveganja. Zaradi lažjega načrtovanja in izvedbe varovanja se obširna območja varovanja, ki obsegajo tako prireditveni prostor kot tudi območja izven njega, lahko razdelijo na sektorje in podsektorje, kjer se določijo posamezni vodje. Zaradi boljše preglednosti in uporabnosti načrta bi morale biti pripravljalno-preventivne aktivnosti policije in obveznosti drugih izvajalcev varovanj priloga načrta. K načrtu so lahko priloženi še opomnik za delo vodje varovanja, opomniki za delo policistov, skica prireditvenega prostora z označenimi delovnimi mesti policistov, rediteljev, gasilcev in ekipe prve pomoči ter drugi potrebni dokumenti oziroma obrazci.. 17.

6.2.3 Organizacija in vodenje varovanja športne prireditve Uspešna izvedba varovanja športne prireditve je lahko le rezultat poznavanja in doslednega izvajanja nalog vseh policistov. Za uspešno izvedbo varovanja je potrebno zagotoviti naslednje sklope: ¾ seznanitev policistov s konkretnimi nalogami, ¾ enotno vodenje, ¾ kompleksna realizacija načrta varovanja, ¾ aktivno spremljanje varnostnih dogodkov in pravočasno obveščanje, ¾ enoten sistem in delovanje zvez ter ¾ sodelovanje z organizatorjem in vodjo varnostne službe. Naloge vodenja pri varovanju športne prireditve opravlja vodja, ki je določen v izvedbenem načrtu; pri zahtevnejših oziroma obsežnejših varovanjih pa te naloge opravlja operativni štab. Vodja varovanja skrbi za koordinirano delovanje operativnih skupin na terenu in je odgovoren za vse izvedene ukrepe policije v zvezi s športno prireditvijo. V času prireditve vodja varovanja neposredno sodeluje z organizatorjem prireditve in z vodjo varnostne službe. Organizatorja opozarja predvsem na morebitne neizpolnjene zadane ukrepe, z vodjo varnostne službe pa spremlja tekoče dogajanje na prireditvenem prostoru. Če je varnostna situacija za reditelje neobvladljiva, mora vodja varovanja hitro in odločno odreagirati ter zagotoviti usklajeno in zakonito posredovanje policije za ponovno vzpostavitev javnega reda. Izvedene aktivnosti in ukrepi policije ne smejo bistveno odstopati od načrtovanih.. 6.3 Ukrepi policije pred izvedbo športne prireditve Pripravljalna faza policije je vezana na čas pred prireditvijo, saj se je mogoče le s preventivnimi ukrepi pravočasno izogniti nasilnemu obnašanju navijačev. Policija se za izvedbo vseh aktivnosti na športni prireditvi pravočasno pripravi in pri tem sodeluje z organizatorjem prireditve, z vodstvom zasebno-varnostne službe, z vodstvi klubov in navijaških skupin, s tujimi policijami, skratka z vsemi subjekti, ki lahko kakor koli pripomorejo k varni izvedbi športne prireditve.. 18.

Cameron je v svoji knjigi zapisal, da je tudi pozitivno sodelovanje med policijo in vzgojitelji navijačev11 izjemno pomembno za dolgoročno strukturirano preventivno politiko. Čeprav se njihove metode razlikujejo, so cilji obeh partnerjev enaki: zmanjšati nasilje v športu. Vzgojitelji navijačev morajo sprejeti, da je policijsko delo koristno za družbo in da se varnost gledalcev, ki je pri vsem tem najpomembnejša, lahko uspešno zagotovi le, če policija vzdržuje red. Policija pa mora upoštevati in spoštovati učinkovitost socialnega dela pri doseganju pozitivnih rešitev za problematične primere. Čas in energija, ki se ju porabi v preliminarni fazi, sta naložba, ki se bo takoj obrestovala zahvaljujoč učinkovitosti ukrepov, za katere je absolutno potrebno dobro sodelovanje z izmenjavo podatkov med vzgojitelji navijačev in policijo. (Cameron, 2004, str. 24). V okviru navedenega sodelovanja policija zbira varnostno pomembne podatke, na podlagi katerih oceni stopnjo verjetnosti izbruha nasilja na športni prireditvi in v skladu s tem svoje delo tudi racionalno organizira. Aktivnosti policije torej temeljijo na varnostnem ocenjevanju in se sproti prilagajajo varnostnim razmeram. V načrtu varovanja morajo biti predvideni različni scenariji, saj se lahko zgodijo tudi varnostno odmevnejši dogodki, na katere mora biti policija vnaprej dobro pripravljena. Število policistov za varovanje športne prireditve je odvisno od izdelane taktike dela. Ta mora biti številčno in strokovno ustrezna ter sposobna, da se spopade z vsemi situacijami. Premajhno število policistov ima vedno negativne posledice, ki se kažejo v preobremenjenosti policistov in kot neučinkovitost policije. Pred pričetkom športne prireditve izvede vodja varovanja napotitev na delo za vse policiste, ki so predvideni za varovanje. Nanjo se mora temeljito pripraviti in jo izvesti strokovno, saj mora vsak policist natančno vedeti, kaj se od njega pričakuje. Policistom je potrebno pri tem natančno predstaviti celoten izvedbeni načrt, določiti jim je potrebno delovna mesta in glede na to še njihove konkretne naloge. Te so lahko zapisane na delovnem nalogu policista; kadar gre za zahtevnejše varovanje, pa morajo biti te naloge zapisane v obliki opomnikov. Še posebej je potrebno policiste opozoriti na lastno varnost, na zakonitost in strokovnost pri izvajanju policijskih nalog ter preveriti njihovo psihofizično stanje, opremljenost in enotno urejenost. Za nasilne navijače v slovenskem prostoru je v zadnjih letih značilno, da neredov ne izvajajo samo na prireditvenem prostoru, temveč tudi izven njega, to je na območju od zbirališča do prireditvenega prostora, pa tudi na javnih prevoznih sredstvih, s katerimi 11. To so strokovnjaki, ki so usposobljeni za socialno ali vzgojno delo in so poznavalci navijaške kulture ter delajo med navijači. 19.

potujejo v kraj športne prireditve. V nadaljevanju so zato opredeljene načrtovane aktivnosti policije po posameznih prizoriščih, kjer se organizirani navijači najpogosteje zadržujejo oziroma pojavljajo.. 6.3.1 Ukrepi na območju mejnega prehoda Pri prihodu organiziranega prevoza tujih navijačev na državno mejo je osnovna aktivnost policije izvajanje temeljite mejne kontrole. Če policisti pri svojem delu iz samega obnašanja oziroma namena potovanja navijačev ugotovijo, da ti utegnejo pomeniti nevarnost za javni red, kar pomeni, da obstaja utemeljen sum, da bodo v Republiki Sloveniji izvajali nasilna dejanja ali s svojo dejavnostjo kako drugače ogrožali javni red, takšnim navijačem v skladu z določili Zakona o tujcih zavrnejo vstop v državo. Te aktivnosti izvajajo policisti postaje mejne policije, pri njihovem delu pa jim lahko pomagajo še policisti-vodniki službenih psov s psi. Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji pa mejne kontrole na notranjih mejah ni. Ta mejni ukrep nadomeščajo drugi ukrepi policije v notranjosti države12, ki jih policisti izvajajo v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje.. 6.3.2 Ukrepi na območju od zbirališča do prevoznega sredstva Organizirani navijači se običajno zbirajo na vnaprej določenem prostoru, od koder se odpravijo do organiziranega prevoznega sredstva. Glavna aktivnost policistov na zbirališču je pri tem usmerjena v pridobivanje varnostno pomembnih podatkov, kot so število navijačev, njihovo psihofizično stanje, nameravana smer potovanja, posedovanje nevarnih predmetov, izražanje groženj nasprotni navijaški skupini in drugi aktualni podatki. O ugotovitvah morajo policisti sproti obveščati pristojne. Navijači na poti do prevoznega sredstva lahko s svojim obnašanjem povzročijo različne konfliktne situacije, pri čemer lahko pride do verbalnega ali celo fizičnega nasilja nad mimoidočimi. Prav tako lahko ti navijači izvajajo razne priložnostne tatvine, poškodujejo vozila in objekte ter druga odklonska ravnanja. Policisti tako spremljajo njihovo gibanje oziroma obnašanje in s tem zmanjšujejo možnost za njihova odklonska ravnanja. Te aktivnosti praviloma izvajajo policisti lokalne policijske postaje, ob vnaprej pričakovanih kršitvah javnega reda pa policisti posebne policijske enote. Že pred samim zbiranjem navijačev mora vodja policijskega okoliša opozoriti lastnike stanovanjskih objektov, trgovskih in 12. 35. člen Zakona o nadzoru državne meje določa ukrepe v notranjosti države: ugotavljanje identitete oseb, kontrolo potnikov, prevoznega sredstva in stvari.. 20.

gostinskih lokalov na možnost tovrstnih ravnanj in jim predlagati ukrepe za zavarovanje njihovega premoženja.. 6.3.3 Ukrepi v času potovanja s prevoznimi sredstvi Organizirani navijači se praviloma v kraj športne prireditve prevažajo z javnimi prevoznimi sredstvi, najpogosteje so to vlaki in avtobusi, redkeje pa se vozijo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Množica navijačev, med katerimi je pogosto več pijanih, se lahko obnaša nasilno in objestno, kar se pogosto kaže kot razgrajanje na prevoznem sredstvu in uničevanje le-tega. Med potovanjem se lahko pri ustavljanju na bencinskih servisih, v gostinskih in drugih lokalih nedostojno vedejo do drugih tam prisotnih ljudi in izvršujejo manjša kazniva dejanja, kot so priložnostne tatvine, razna poškodovanja in podobno. Glavna aktivnost policije v tem segmentu je vsekakor spremljanje organiziranega prevoza navijačev in preprečitev stika z nasprotnimi navijači. Navijače v avtobusu praviloma spremljajo štirje policisti, pri čemer sta dva v prednjem delu in dva v zadnjem delu avtobusa. Sam avtobus pa policisti spremljajo še z najmanj dvema policijskima voziloma, pri čemer eno policijsko vozilo vozi pred avtobusom, drugo pa za njim. Na vlaku policisti spremljajo navijače tako, da se ena skupina petih policistov zadržuje na sprednjem, druga skupina pa na zadnjem delu vagona. Na relaciji potovanja do kraja športne prireditve je potrebno na železniških postajah, pri bencinskih servisih, gostinskih lokalih in na drugih ogroženih krajih zagotoviti policijske patrulje z intervencijskimi vozili. Če pride do kršitev na prevoznih sredstvih, mora voznik le-tega na primernem mestu ustaviti (železniška/avtobusna postaja, počivališče ipd.), kjer nato policisti, ki izvajajo spremstvo organiziranega prevoza, izvedejo intervencijo in vzpostavijo javni red. Kršiteljem nato preprečijo nadaljnje potovanje in jih predajo najbližje dosegljivi lokalni policijski patrulji, ki z njimi izvede ustrezen nadaljnji postopek. O vseh ugotovitvah morajo policisti sproti obveščati vodstvo varovanja športne prireditve. Vlake in avtobuse, s katerimi potujejo navijači, praviloma spremljajo policisti posebne policijske enote. Že pred samim organiziranim potovanjem navijačev na športno prireditev morajo policisti opraviti razgovor s prevozniki, z vodji ogroženih bencinskih servisov, gostinskih in drugih lokalov. Opozoriti jih morajo na možna odklonska ravnanja navijačev in jim predlagati ustrezne ukrepe za zaščito splošne varnosti ljudi in premoženja. Še posebej je potrebno prevoznike opozoriti, da med prevozom organiziranih navijačev ne ustavljajo prevoznega sredstva in se striktno ravnajo po navodilih policistov.. 21.

6.3.4 Ukrepi na območju do prireditvenega prostora Na poti od javnega prevoznega sredstva ali zbirališča pa do prireditvenega prostora obstaja velika nevarnost, da pride do stika med nasprotnimi navijaškimi skupinami in posledično do medsebojnega verbalnega in fizičnega nasilja. Zaradi tega je temeljna aktivnost policije zagotoviti varno pot navijačem na prireditveni prostor, pripravljalci načrta pa morajo v načrtu predvideti tudi mobilne zapore prometa in potrebne obvoze v primeru kršitev javnega reda na cesti. Večje organizirane skupine navijačev mora spremljati zadostno število policistov, ki so sposobni takšen stik oziroma kršitve javnega reda preprečiti. S tem se zagotovi tudi splošna varnost ljudi in njihovega premoženja. Če pa gre za več manjših skupin neorganiziranih navijačev, je potrebno na trasi do prireditvenega prostora razporediti skupine po najmanj pet policistov-opazovalcev, katerih naloga je ugotavljanje in sporočanje smeri gibanja takšnih navijačev in ugotavljanje drugih varnostno pomembnih podatkov. Te skupine policistov se postavijo predvsem tam, kjer je pričakovati kršitve javnega reda, in sicer tako, da so mobilne in obvladajo varnostno situacijo na svojem prostoru. Pozornost morajo posvečati predvsem morebitnim izzivanjem konfliktnih situacij s strani navijačev. O vseh ugotovitvah policisti sproti obveščajo vodstvo varovanja. Te aktivnosti izvajajo policisti posebne policijske enote ob pomoči policistov lokalnih policijskih postaj. Prometni policisti ves čas skrbijo za urejanje prometa, predvsem v križiščih v okolici prireditvenega prostora. Že pred samim prihodom navijaških skupin mora vodja policijskega okoliša opozoriti lastnike stanovanjskih objektov, trgovskih in gostinskih lokalov na možnost odklonskih ravnanj navijačev in jim predlagati ukrepe za zavarovanje njihovega premoženja.. 6.3.5 Ukrepi na prireditvenem prostoru Vhodi na prireditveni prostor morajo biti opremljeni z varnostnimi ograjami, da usmerijo množico in ločujejo nasprotne navijaške skupine. Vstopanje pred vhodom na prireditveni prostor spremlja najmanj ena skupina petih policistov, na prireditvenem prostoru pa je najmanj ena skupina policistov pripravljena za morebitno interveniranje. Določeno število policistov na prireditvenem prostoru izvaja nadzor nad dogajanjem na tribunah. Ti se morajo nujno zadrževati za samimi udeleženci ali pa na prehodih med tribunami.. 22.

6.4 Ukrepi policije med izvedbo športne prireditve Zagotavljanje varnosti na prireditvenem prostoru je dolžnost organizatorja športne prireditve z rediteljsko službo. Dolžnost policije pa je zagotovilo, da športna prireditev ne bo motena ali ovirana, zaradi česar se policijske patrulje razporedi v okolico in tudi na sam prireditveni prostor. Pri tem policija opravlja predvsem preventivne dejavnosti, to so spremljanje dogajanja na tribunah, preprečevanje in odkrivanje vseh kaznivih ravnanj, opravlja pa tudi nadzor nad izvajanjem ukrepov organizatorja in rediteljske službe ter obenem neprestano z njima tudi sodeluje. Policija intervenira le v primeru, da rediteljska služba na športni prireditvi sama ne more zagotoviti reda oziroma kadar je javni red na prireditvi kršen. Kršitve se lahko pojavijo tudi na igralni površini, kjer je za red primarno odgovoren sodnik tekme. Policija tam intervenira le v primeru storitve kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti in v primeru vdora gledalcev na igrišče oziroma ko sodnik tam svojih ukrepov ni več zmožen izvajati. Policisti v teh primerih ukrepajo samo na povelje vodje varovanja in na način, kot ga ta odredi, razen če so pri tem neposredno ogroženi. Vse aktivnosti na prireditvenem prostoru izvajajo policisti posebne policijske enote, ki so še posebej usposobljeni za hitro, usklajeno in učinkovito interveniranje na prireditvah. Pomoč jim nudijo lahko tudi policisti-konjeniki in policistivodniki službenih psov s psi. V soglasju z organizatorjem lahko policija nudi tudi pomoč pri vzdrževanju reda na športni prireditvi, kadar okoliščine kažejo na to, da bi na prireditvi prišlo do pozivanja oziroma do izvrševanja kaznivih dejanj, do nasilja oziroma splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne bi mogla sama odpraviti in bi bil s tem huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi in premoženja. V tem primeru policija določi potrebno število policistov za pomoč pri varovanju športne prireditve in se z vodjo prireditve sporazume o načinu sodelovanja. Na velikih mednarodnih športnih prireditvah mora policija vzdrževati javni red po uradni dolžnosti. Pri varovanju športnih prireditev policija dogajanje na prireditvenem prostoru tudi fotografira in video snema, in sicer da dokaže kazniva ravnanja ter za identifikacijo kršiteljev oziroma storilcev. Policist-snemalec snema potek kršitev, posredovanje in postopke policije pri vzpostavljanju javnega reda ter vse druge varnostne dogodke, ki so pomembni za potek prireditve in učinkovito varovanje. O tem ukrepu mora policija na ustrezen način obvestiti udeležence na prireditvenem prostoru.. 23.

6.5 Ukrepi policije po izvedbi športne prireditve Odhod navijačev s prireditvenega prostora je za policijo varnostno zelo pomemben dogodek. Ob nekontroliranem razhajanju bi se nasprotne navijaške skupine lahko razkropile po gostinskih lokalih, kjer pa bi bilo utemeljeno pričakovati hujše kršitve javnega reda. Da se prepreči takšen stik razgretih nasprotnih navijačev, je potrebno zagotoviti najprej varen odhod navijačev gostujoče ekipe. Šele po njihovem odhodu se s prireditvenega prostora spustijo tudi ekstremni navijači domače ekipe. Če so navijači gostujoče ekipe prispeli na prireditev z lastnimi prevoznimi sredstvi, policisti poskrbijo, da se ti brez potrebe ne zadržujejo v bližini prireditvenega prostora in jih usmerjajo k njihovim vozilom. Če se ti navijači zadržujejo v večjih skupinah, jih policija pri odhodu k prevoznim sredstvom spremlja oziroma usmerja. Prometni policisti v času odhajanja udeležencev s športne prireditve skrbijo za urejanje in nadzor prometa. Po zaključku športne prireditve policisti po potrebi zavarujejo sodnike in igralce obeh moštev in skupaj z organizatorjem pregledajo še prireditveni prostor in njegovo okolico. Vse navedene aktivnosti izvajajo policisti posebne policijske enote ob pomoči policistov lokalnih policijskih postaj. Po zaključku vseh aktivnosti se policisti, ki so bili vključeni v varovanje športne prireditve, zberejo na določenem mestu, kjer vodja varovanja izvede napotitev z dela. Pri tem je potrebno opraviti analizo izvedenih policijskih aktivnosti ter preveriti vso opremo policistov in njihovo psihofizično stanje. V skladu s Pravili o obveščanju in poročanju v policiji13 vodja varovanja na koncu pisno obvešča pristojne o vseh izvedenih ukrepih policistov pri varovanju športne prireditve; če so bila uporabljena prisilna sredstva, pa napiše poročilo. Ko pa je za vodenje varovanja sklican operativni štab policije, vodja le-tega izdela poročilo o delu štaba in ga v določenem roku pošlje sklicatelju.. 6.6 Vključitev posebne policijske enote Posebna policijska enota se lahko za vzdrževanje javnega reda vključi na športnih prireditvah z visokim varnostnim tveganjem, in sicer obvezno pri »A« dogodkih, izjemoma pa tudi pri »B« dogodkih. Vključitev te enote v varovanje prireditve mora temeljiti na strokovno ugotovljeni oceni varnostnih razmer, ko je potrebno hitro, odločno 13. Dokument GPU, štev. 007-672/2006/1 (24-03), z dne 23.06.2006. 24.

in učinkovito ukrepanje policije; odločitev o tem sprejme vodja varovanja oziroma operativni štab. Aktivira se jo v skladu z načrtom o aktiviranju, njene naloge pri varovanju športne prireditve pa so določene v načrtu varovanja. Poveljnik posebne policijske enote pri vzdrževanju javnega reda izvaja izključno in samo naloge, ki so povezane s to enoto. Policisti posebne policijske enote so pri varovanju športnih prireditev predvideni za interventne naloge na prireditvenem prostoru, na prevoznih sredstvih (vlak, avtobus) ter za opravljanje drugih nalog, kot so izvajanje opazovalne ali patruljne službe na krajih, kjer je pričakovati kršitve, spremstvo varnostno zanimivih navijaških skupin v kraj in iz kraja prireditve ter pripravljenost za morebitno intervencijo na prireditvenem prostoru. Policisti posebne policijske enote pri vzpostavljanju javnega reda primejo kršitelje oziroma storilce kaznivih dejanj in jih predajo skupini policistom, ki nato poskrbijo za njihovo nadaljnjo operativno obdelavo. Za opravljaje drugih policijskih nalog pri varovanju prireditve se posebna policijska enota lahko uporabi le s soglasjem vodje varovanja. Da je delo posebne policijske enote pri varovanju športnih prireditev učinkovito, kažejo tudi izkušnje slovenske policije z navijaškimi skupinami. Posebno opremljeni policisti s čelado, neprebojnim jopičem, ščitom in palico na navijače delujejo psihološko, zaradi česar so slednji manj nasilni in pogumni. Tako opremljeni policisti se počutijo tudi varneje in so zato pri interveniranju bolj samozavestni. Udovič, Gorenak in Meško so v zaključku svoje raziskave zapisali, da mora biti zagotavljanje izkušenega in usposobljenega kadrovskega potenciala za delo v posebni policijski enoti prioriteta dela policije tudi v prihodnosti. Policisti, pripadniki teh enot, namreč opravljajo zelo zahtevne naloge na področju varovanja športnih prireditev in tudi na vseh drugih področjih dela policije, kar zahteva od njih stalno telesno in strokovno pripravljenost. Same delovne izkušnje teh policistov za opravljanje nalog varovanj športnih prireditev še niso garancija za uspešno in kvalitetno opravljanje dela. Pomembni okoliščini, ki v veliki meri vplivata na uspešnost varovanj športnih prireditev, sta tudi dobra telesna pripravljenost in strokovna usposobljenost policistov za delo v takšnih posebnih razmerah. (Udovič, Gorenak, Meško, 2002, str. 13).. 6.7 Izvajanje policijske intervencije Ukrepanje policistov zoper nasilne navijače oziroma udeležence na športnih prireditvah mora biti hitro, odločno in zakonito. Prav zaradi tega mora biti načrt varovanja skrbno. 25.

pripravljen. Vsebovati mora vse varnostne situacije, ki se lahko na določeni športni prireditvi pripetijo, in temu primerne predvidene ustrezne ukrepe policije. Načrtovalci policijskih ukrepov morajo poleg psihologije množice upoštevati tudi psihologijo policistov. Reakcija policistov v nepredvidljivih situacijah ali pri številčno premočni množici se namreč v večini primerov kaže v njihovem občutku ogroženosti oziroma kot strah. Zaradi tega so reakcije policistov v stresnih situacijah pogosto drugačne, kot bi bile v nenevarnih situacijah. Da bi tovrstne negativne občutke pri policistih zmanjšali, je ključnega pomena prav njihovo usposabljanje in preigravanje določenih stresnih situacij. S tem je psihološka prilagoditev policistov v dejanskih nepredvidljivih situacijah hitrejša in posledično je njihova učinkovitost boljša. Kot vse intervencije se tudi intervencije na športnih prireditvah odražajo kot sklop štirih med seboj povezanih delov, in sicer posredovanje policistov, zaščita lastne intervencije, zbiranje dokazil o storjenih kaznivih ravnanjih in ukrepanje policije po končani intervenciji.. 6.7.1 Posredovanje policistov Posredovanje policistov na športnih prireditvah obsega različne taktične ukrepe, ki so odvisni od okoliščin, in sicer ali gre za množične kršitve ali kršitve posameznika, za kršitve v zaprtem ali odprtem prostoru ali na tribunah, za kršitve z uporabo nevarnih predmetov, za kršitve ob prisotnosti varovanih oseb in druge podobne okoliščine. Ko se v množici navijačev pojavijo posamezne kršitve, policija ukrepa tako, da posamezne kršitelje prime in jih odstrani s prizorišča. Pri tem mora biti očitno, da so ukrepi policije usmerjeni v posameznika in ne proti množici. Ukrepe je potrebno izvesti odločno, učinkovito in brez uporabe nepotrebne sile. V posredovanju pri množičnih kršitvah je potrebno delovati še posebej premišljeno in taktično. Posredovanje policistov pri vsakdanjem delu se namreč razlikuje od njihovega posredovanja pri množičnih kršitvah, kjer je iniciativa policistov povsem nezaželena, saj je poudarek na enotnem vodenju in usklajenem delovanju. V tem primeru mora policija nastopiti odločno z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Takšno množico mora z ustreznimi taktičnimi postopki razdvojiti na več manjših skupin, ki so v končni fazi lažje obvladljive. Zelo pomembno je sprotno spremljanje dogajanja, saj se v množicah lahko pojavijo tudi drugi naključni ljudje, ki jih je potrebno iz nje rešiti. Poleg razbitja množice mora policija izvesti tudi prijetje agresivnih kolovodij in vseh oseb v množici, ki izvajajo kazniva dejanja ali prekrške. Pri tovrstnem ukrepanju policije je potrebno ves čas nadzorovati tudi druga 26.