Analiza možnosti izvoznega trženja mesnih izdelkov na Slovaško na primeru podjetja Kras : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO Tjaša Pegan. Koper, junij 2004.

2. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. ANALIZA MOŽNOSTI IZVOZNEGA TRŽENJA MESNIH IZDELKOV NA SLOVAŠKO NA PRIMERU PODJETJA KRAS. Študentka: Pegan Tjaša Naslov: Trubarjeva 2, 6000 Koper Št. Indeksa: 80021784 Izredni študij Program: R/STR Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: dr. Milan Jurše, izredni profesor. Koper, junij 2004.

3. IZJAVA Študentka Tjaša Pegan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Koper, 14.06.2004. Podpis: ………………...

2. PREDGOVOR Osnovni motiv, ki me je vzpodbudil, da sem izbrala za temo diplomskega dela možnosti izvoza mesnih izdelkov na Slovaško na primeru podjetja Kras, je dejstvo, da spoznanja, do katerih bom prišla v nalogi, želim uporabiti pri dejanski uresničitvi posla. Zaposlena sem v podjetju Kras, ki že dalj časa posluje v tujini. V diplomski nalogi želim priti do ugotovitev, ali ima Kras dejanske možnosti za izvoz svojih izdelkov na slovaški trg. Slovaško sem si izbrala zato, ker Kras še ne posluje v navedeni državi, geografsko sta dokaj blizu, kar bi lahko pomenilo nižje transportne stroške. Med državama ni bistvenih kulturnih razlik, imata podobne gospodarske cilje, obe bosta s prvim majem postali polnopravni članici EU. V ta namen bom raziskala slovaški trg, kar predstavlja jedro diplomskega dela. Ker je moj namen spoznati ali je slovaški trg primeren za Kras, bom najprej predstavila podjetje Kras, skušala ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti podjetja, katere lahko najbolje izkoristimo oz. jih skušamo odpraviti. Nadaljevala bom z analizo ekonomskih značilnosti trga, prometne in informacijske infrastrukture, finančnega okolja, političnega in pravnozakonodajnega okolja države. Predstavila bom sociokulturni vidik Slovaške, tehnološko razvitost ter pomen ekologije v državi. V nadaljevanju se bom omejila na panogo, poskušala ugotoviti privlačnost trga ter tržni potencial države. Na koncu diplomske naloge bom nekaj pozornosti posvetila slovaškemu potrošniku, poskušala razumeti njegove navade oz. vedenje ter ugotoviti kakšni so trendi, ki bi lahko vplivali na našo strategijo ter kakšne slika prihodnosti se obeta na tem področju. Vse raziskave so namenjene minimiranju poslovnega rizika ter maksimiranju učinkovitosti podjetja pri vstopanju na novo tržišče. Zaradi omejitve obsega diplomske naloge bom oblikovanje strategije cen, izdelka, tržnih poti, komuniciranja, pospeševanja prodaje ter vse ostalo kar sodi v marketinški splet, prepustila kot možnost nadaljnega proučevanja ali nadaljevanje diplomske naloge. Pri raziskavi sem skušala dobiti najnovejše podatke. Poleg uporabe sekundarnih podatkov, sem se poslužila vprašalnikov, ki sem jih prevedla v angleški jezik. Vprašalnike sem poslala največjim proizvajalcem mesnih izdelkov na Slovaškem po elektronski pošti. S tem sem se izognila visokim stroškom, ki so značilni za zbiranje primarnih podatkov, posebej v državah v razvoju, kamor sodi tudi Slovaška. Pri pisanju diplomske naloge sem kot glavni vir informacij uporabljala predvsem elektronske vire podatkov, predvsem slovensko spletno stran Agencije RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije (TIPOAgencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). Veliko informacij sem prevzela z internetnih strani slovaškega Ministrstva za kmetijstvo in Statističnega urada Slovaške. Pri zbiranju podatkov se moram zahvaliti predvsem ga. Nataši Marzidovšek in ga. Alenki Golmajer iz Agencije RS za za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije, ga. Katarini Czajlikova iz slovaškega Ministrstva za kmetijstvo, g. Vladimirju Cicmanec iz Statističnega urada Republike Slovaške, ter vsem, ki so mi pomagali pri pisanju diplomskega dela. Tjaša Pegan.

3. KAZALO PREDGOVOR. 2. KAZALO VSEBINE. 3. 1. UVOD. 4. 1.1 1.2. 1.3. 1.4.. Področje raziskovanja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode. 4 4 5 5. 2. PREDSTAVITEV PODJETJA. 6. 2.1 2.2. Mednarodna tržna orientacija Krasa Analiza prednosti in slabosti podjetja. 8 10. 3. ANALIZA SLOVAŠKEGA POSLOVNEGA OKOLJA IN TRGA. 13. 3.1 3.1.1 3.1.2. 3.1.2.1 3.1.3 3.1.3.1 3.1.3.2 3.1.4 3.1.5 3.1.5.1 3.1.6 3.1.7 3.1.8 3.1.9 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.2.1 3.2.3 3.3 3.3.1 3.4. Makroekonomska raven Osnovni podatki Ekonomsko okolje Kazalniki makroekonomskega okolja Infrastruktura Komunikacijska in informacijska infrastruktura Prometna infrastruktura Finančno okolje Politično okolje Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo Pravno-zakonodajno okolje Sociokulturno okolje Tehnološko okolje Ekološko okolje Analiza panoge in konkurence Prehrambena industrija Trg mesa in mesnih izdelkov Glavni konkurenti Ocena privlačnosti slovaškega trga mesnih izdelkov Slovaški potrošnik Razumevanje nakupnega vedenja Izhodišča za trženje mesnih izdelkov družbe Kras. 12 12 12 12 14 15 15 16 17 18 19 20 22 22 23 25 25 26 26 28 28 30. SKLEP. 31. POVZETEK – ABSTRACT SEZNAM LITERATURE IN VIROV.

4. 1 UVOD 1.1. Področje raziskovanja in opis problema. Turbulentno okolje, globalizacija trga in nenadne spremembe na trgu zahtevajo od gospodarskih subjektov odprtost, uspešnost in fleksibilnost. Naraščajoča konkurenca prinaša raznoliko ponudbo proizvodov, kar je ugodno za potrošnika, od podjetij oz. vodilnih managerjev pa zahteva veliko znanja ter čim manj napačnih poslovnih odločitev. Prav v ta namen bomo v diplomski nalogi dali poudarek na raziskavi okolja, kot vir pridobivanja informacij pred izvedbo poslovnih odločitev. Napačna poslovna odločitev zaradi pomanjkljivih ali napačnih informacij povzroči lahko tudi propad podjetja. V diplomski nalogi se želimo posvetiti raziskavi slovaškega trga za potrebe mesnopredelovalnega podjetja Kras. Podrobneje želimo spoznati Slovaško in ugotoviti, ali je ta trg perspektiven za podjetje Kras. Če na grobo ocenimo, lahko trdimo, da je Slovaška zelo podobna Sloveniji. Podobnosti vidimo v gospodarskih ciljih (tu mislimo predvsem na vstop v Evropsko unijo 01.05.2004), članstvu v mednarodnih gospodarskih organizacijah in kulturi države. Podrobnejše ocene bodo predmet diplomske naloge. 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali se Krasu kaže odprto ali zaprto strateško okno, oz. kakšna je stopnja usklajenosti med sposobnostmi organizacije in zahtevami okolja. Cilj diplomske naloge je izvesti marketinško raziskavo slovaškega trga in priti do ugotovitev, ali se kažejo možnosti vstopa na Slovaško obravnavanemu mesnopredelovalnemu podjetju. V okviru tega bomo najprej povzeli prednosti in slabosti podjetja Kras, v nadaljevanju pa se bomo posvetili v največji meri makro analizi in analizi panoge. Zaradi omejitve obsega diplomske naloge bomo le na kratko poskušali predstaviti slovaškega potrošnika, dejavnike nakupnih odločitev in poskušala razumeti njihov način razmišljanja. V uvodu bomo predstavili Kras d.d., opredelili njegovo podjetniško naravnanost, prikazali mednarodno tržno orientacijo Krasa in po Keeganovi opredelitvi poskušali uvrstiti podjetje v določeno razvojno stopnjo. V jedru bomo analizirali ekonomsko okolje Slovaške (BDP, fiskalna politika, trdnost valute, stopnja inflacije, brezposelnost in plačilna bilanca države), prometno in komunikacijsko oz. informacijsko infrastrukturo države, finančno okolje, politično in pravno - zakonodajno okolje, sociokulturni, tehnološki in ekološki vidik Slovaške. Z obdelavo podatkov bomo poskušali ugotoviti, ali je Slovaška naklonjena tujim investitorjem, kakšen je njihov odnos do tujcev, ali obstajajo morebitne omejitve, ki bi lahko preprečile izvedbo posla, kakšen je državni rating Slovaške in kakšni so gospodarski in politični odnosi z drugimi državami. Pri analizi panoge bomo analizirali prehrambeno industrijo, v okviru tega pa posebej trženje mesa in mesnih izdelkov. Poskušali bomo pridobiti informacije o stopnji odvisnosti od tujine oz. stopnji samooskrbe z mesnimi izdelki. Kolikšen odstotek predstavlja uvoz.

5. mesa in izdelkov v Slovaško ter katere so poglavitne države uvoznice in kolikšen je delež izvoza mesnih izdelkov ter v katere države največ izvaža. Iz razpoložljivih podatkov bomo poskušali predvideti prihodnost situacije, kar bi lahko predstavljalo poslovno priložnost. Iz zaključkov celotne analize bomo ocenili ali so v skladu s cilji podjetja. V primeru, da bo zaključek negativen in se bo izkazalo zaprto strateško okno, bomo poskušali nakazati druge rešitve. Rezultati analize lahko pokažejo, da je primernejša druga oblika vstopa na Slovaško, ali da je Slovaška le odskočna deska za sodelovanje z npr. Latvijo.. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Izhajali bomo iz predpostavke, da je cilj podjetja širiti svoje poslovanje oz. povečati izvoz svojih izdelkov v druge države. Ostale oblike vstopa na tuje trge bomo zanemarili. Med omejitve lahko uvrstimo predvsem skromen nabor razpoložljive literature. Zaman smo iskali knjige ali priročnike, kjer bi lahko dobili več podatkov o Slovaški. V bistvu bo diplomska naloga temeljila na podatkih z interneta in osebni komunikaciji z različnimi državnimi ustanovami na Slovaškem. Osebno smo poskušali kontaktirati z raznimi osebami iz slovaških mesno-predelovalnih podjetij, vendar brez uspeha. Kot smo izvedeli, imajo tudi poslovneži težave pri prejemanju odgovorov na dopise in fakse. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomsko delo bo temeljilo na poslovni raziskavi le v uvodnem poglavju, kjer bomo raziskali podjetje in njegovo povezanost z okoljem oz. tujimi trgi. Jedro diplomske naloge bo temeljilo na makroekonomski raziskavi, kjer bomo preučili ekonomsko okolje države, v smislu bruto domačega proizvoda, stopnji inflacije ter ostalih agregatov. Pri proučevanju obnašanja slovaškega potrošnika, kot povpraševalca po dobrinah bomo uporabili mikroekonomsko raziskavo, ki nam bo pomagala najti povezave med ekonomskimi subjekti (analiza trga in cen). To bo predvsem statična ekonomska raziskava, ki ugotavlja odvisnost med ekonomskimi pojavi v določenem trenutku. Pri pisanju bomo uporabili predvsem analitični pristop, saj bomo raziskovali trg in obnašanje subjektov ter medsebojno povezanost. Pri pojasnjevanju besed ali stavkov za lažje razumevanje bomo dali prednost deskriptivnemu pristopu..

6. 2 PREDSTAVITEV PODJETJA Kras d.d. je obalno-kraško podjetje, s sedežem v Šepuljah. Podjetje ima 50 letno tradicijo na področju proizvodnje mesnih izdelkov in mesa. Iz pretežno proizvajalca mesa in pršuta na začetku obstoja se je podjetje v zadnjih petnajstih letih preoblikovalo v enega izmed vodilnih proizvajalcev mesnih izdelkov v Sloveniji, kar potrjuje tudi višina čistih prihodkov od prodaje in čistega poslovnega izida. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja mesnih izdelkov in mesa. Dejavnost se opravlja na dveh lokacijah, in sicer: - proizvodnja treh programov mesnih izdelkov v Šepuljah (program pršut-panceta, program izdelkov v ovitkih in program mortadel), - proizvodnja dveh programov mesnih izdelkov v Sečovljah (masiran program in klobasičarski program) ter razsek in konfekcija mesa. Vizija oz. temeljno poslanstvo podjetja je proizvodnja kvalitetnih prehrambenih izdelkov z namenom zadovoljitve kupca, zaposlenih v družbi in lastnikov družbe Kras d.d... tone. Slika 1: PRODAJA MESNIH IZDELKOV DRUŽBE KRAS V OBDOBJU 1994-2002. 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 1994. 1995. 1996. 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. Opomba: Izraženo v tonah Vir: Poslovno poročilo. Količina mesnih izdelkov se je od leta 1994 povečala za približno 42 %. Za Kras d.d. je najpomembnejši domači trg, kjer je v letu 2002 prodal 75,3% vseh prodanih količin. Da bi Krasove izdelke čimbolj približali kupcu, je bilo leta 2002 izpeljanih več oglaševalskih akcij, ki se še ponavljajo tudi v zadnjem času. Prodaja v Sloveniji je organizirana s potniško mrežo na celotnem področju države. Najpomembnejši izvozni trgi so Hrvaška, BiH in Makedonija. Posledica Krasove "izvozne orientiranosti" je nepredvidljivost izvoza in visok obseg odprtih terjatev do kupcev. Kot pozitiven premik je porast prodanih količin v ostale evropske države. Količinsko je bil izvoz leta 2002 za 7,2% večji od leta 2001..

7. Slika 2: STRUKTURA PRODANIH KOLIČIN MESNIH IZDELKOV NA TUJIH TRGIH V LETU 2002. 2002. 2001. 0%. 10%. 20%. masirani. Opomba: Vir:. 30%. klobasičarski. 40%. 50%. 60%. pršut-panceta. 70%. 80%. izdelki v ovitkih. 90%. 100%. mortadela. Izraženo v odstotkih po programih Poslovno poročilo.. delež. Slika 3: STRUKTURA PRODANIH KOLIČIN DRUŽBE KRAS d.d NA TUJIH TRGIH V LETU 2002 60 50 40 30 20 10 0 tuj trg. Opomba: Vir:. hrvaška. BiH. Makedonija. Srbija. Črna gora. Kosovo. Italija. Nemčija. Švedska. Ostalo. Izraženo v odstotkih Poslovno poročilo.. V strukturi izvoza na Hrvaško predstavljajo največ mesni izdelki iz programa izdelkov v ovitkih ter programa pršut-panceta. Druga dva največja izvozna trga sta BIH in.

8. Makedonija, kjer so po strukturi prodanih količin najpomembnejši mesni izdelki iz klobasičarskega programa. Z izvozom je Kras leta 2002 ustvaril za 11% prihodkov od prodaje več kot v predhodnem poslovnem letu. Najbolj so porasli prihodki od prodaje mesnih izdelkov iz programa pršut – panceta, sledi program izdelki v ovitkih in masiran program.. Slika 4 : STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE MESNIH IZDELKOV DRUŽBE KRAS d.d. NA TUJIH TRGIH PO PROGRAMIH V LETU 2002. 2002. 2001. 0%. 10%. 20%. masirani. Opomba: Vir:. 30%. 40%. klobasičarski. 50%. pršut-panceta. 60%. 70%. izdelki v ovitkih. 80%. 90%. 100%. mortadela. Izraženo v odstotkih po programih Poslovno poročilo.. Proizvodne zmogljivosti v podjetju Kras bi lahko bile bolje izkoriščene, posebej v obratu Šepulje, ki dosegajo okrog 60 odstotni izkoristek, v obratu Sečovlje pa 75 odstotni. Podjetje zaposluje 170 ljudi, od tega jih je 82% v neposredni proizvodnji. Pretežni del zaposlenih je polkvalificiranih in nekvalificiranih. Visoko izobraženih strokovnih kadrov je 18, kadrov s končano višjo šolo pa 6. Kras je v Sloveniji med boljšimi tehnično-tehnološko opremljenimi podjetji v svoji panogi, saj spremlja razvoj tehnoloških dosežkov v Evropi. Po opremljenosti je Kras primerljiv s podjetji iz razvitih držav. Vlaganja v posodobitev so omogočila višjo produktivnost. Od leta 2001 je Kras imetnik evropskega certifikata ISO 9001, ki pa ne prinaša več konkurenčnih prednosti, temveč je postal zgolj pogoj za sodelovanje s poslovnimi partnerji . 2.1 Mednarodna tržna orientacija Krasa Trženje na tujih trgih se razlikuje od trženja na domačem trgu na naslednje načine:.

9. -. razlike v tujem okolju zahtevajo različno uporabo marketinških načel, konceptov, tehnik; aktivnosti se prenašajo prek nacionalnih meja; za uspeh na tujih trgih so največkrat potrebne posebne tehnike in metode marketinga. (Jurše 1992, 12-13; povz.po Toyne in Walters).. Če vključimo tuje okolje v zasnovo marketinga, se oblikujejo novi elementi v zasnovi ter različna razmerja med njimi, ki niso vselej prisotna v zasnovi trženja na domačem tržišču. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na vključevanje podjetja v mednarodno menjavo in proces internacionalizacije, so: - razpoložljivost domačega gospodarskega prostora, - tehnično-tehnološki razvoj, - razpoložljivi potenciali podjetja, - motivi za vključitev v mednarodno menjavo. Na podlagi tega ločimo ofenzivno ali defenzivno odzivanje podjetja na okolje. (Jurše 1992, 23) Zaradi majhnosti slovenskega trga ter močne konkurence domačih proizvajalcev mesa in mesnih izdelkov je mogoče sklepati, da je slovensko tržišče zasičeno. To onemogoča dodatno proizvodnjo in širitev dejavnosti Krasa doma, kar sili podjetje v širitev dejavnosti na tuja tržišča. Govorimo o pasivnem oz. defenzivnem odzivanju.1 Po Keeganovi opredelitvi2 razvojnih stopenj podjetja od lokalnega do globalnega, lahko trdimo, da sodi Kras v drugo stopnjo mednarodne usmerjenosti – mednarodno podjetje. Za mednarodno podjetje je značilno, da je pretežno usmerjeno na domače tržišče, išče pa nove izzive na tujih trgih. Zato ima ustanovljen izvozni oddelek, ki izvaža izdelke iz obstoječih proizvodnih programov. Kras je usmerjen na domači trg, saj v Sloveniji proda kar 75,3 % vrednosti celotne prodaje. Ima t.i. oddelek izvozno trženje, v katerem so komercialisti zadolženi za prodajo izdelkov iz proizvodnega programa, ki je enak kot za domači trg. Omeniti moramo, da je izvozni prodajni program v primerjavi s slovenskim skrčen na podlagi cen.3 Kažejo se določene značilnosti, ki so značilne za večnacionalno podjetje. 1. Podjetje deluje ofenzivno takrat, kadar planira vključevanje tujih tržišč v celotno strategijo tržnega delovanja. Pomeni, da so se zavestno odločili za širitev in ne zaradi prisile trga. 2 Keeganova opredelitev: 1.stopnja – domače podjetje (podjetje se v svoji viziji, orientaciji, raziskavi okolja in strategiji osredotoča na domače tržišče, koristi domače vire nabave in vidi samo domače konkurente; podjetje je v celoti etnocentrično usmerjeno), 2.stopnja – mednarodno podjetje (podjetje je sicer še vedno pretežno usmerjeno na domače tržišče, pričenja pa iskati in izkoriščati priložnosti na tujih trgih. V ta namen običajno ustanovi posebni izvozni oddelek, ki je zadolžen za prodajo izdelkov iz obstoječega proizvodnega programa na tujih tržiščih; podjetje je še vedno etnocentrično v svoji orientaciji, 3. Stopnja – večnacionalno podjetje (podjetje sčasoma odkrije, da je potrebno (….) izdelke in druge elemente marketing miksa prilagajati, da bi podjetje bilo uspešno; podjetje je policentrično usmerjeno t.j. osredotočanje aktivnosti na različna tuja tržišča s prilagajanjem programa marketinga zahtevam in preferencam posameznega lokalnega tržišča), 4.stopnja – globalno podjetje (na tej stopnji podjetje še vedno ustvarja vrednost za kupce z razširitvijo izdelkov in programov in prilagajanjem izdelkov tujim tržiščem. V svoji filozofiji pa doda novo dimenzijo izdelka z ustvarjanjem novih izdelkov (globalni izdelki), ki so usmerjeni na globalne tržne segmente.V tem se razlikuje od večnacionalnega podjetja, saj globalno podjetje usmerja svoje izdelke v zadovoljevanje potreb potrošnikov na globalnih tržiščih, deluje z globalno strategijo……) (Jurše 1992, 29; povz. po Keeganu). 3 Prodajni program za slovenski trg je enak proizvodnemu, od tega pa največji delež prodaje odpade na dražje in kakovostnejše proizvode, medtem ko gre pri izvozu največji delež pripisati cenejšim in manj kakovostnim.

10. Določeni trgi zahtevajo drugačen oz, spremenjen izdelek, ki ga mora tudi proizvodnja spremeniti (dodelati), če želi zadovoljiti potrebe potrošnika. Zato so določeni izdelki nastali iz osnovnih in so namenjeni izključno določenemu trgu. Tudi ostale sestavine miksa so spremenjene, predvsem cena. Ker Jurše meni, da je Keeganova opredelitev razvojnih stopenj sporna4, bomo omenili še dva pojma, ki jih v tem kontekstu pogosto srečujemo. Phatak opredeljuje multinacionalno tisto podjetje, ki ima mrežo proizvodnih in marketinških podružnic lociranih v številnih državah in katerih edini lastnik je matično podjetje. Imajo skupno globalno strategijo, ki jo uresničuje vsaka podružnica. Levitt poudarja, da multinacionalna korporacija deluje v vrsti držav, kjer se v vsakem primeru prilagajajo domnevnim posebnim pogojem v določeni državi s prilagajanjem aktivnosti ob relativno visokih stroških. Globalna korporacija pa deluje z odločno stalnostjo in zato z nižjimi relativnimi stroški (….), izdeluje in prodaja enake stvari na enak (edini) način povsod po svetu. (Jurše 1992,30) 2.2 Analiza prednosti in slabosti podjetja Nedvomno je ena največjih konkurenčnih prednosti podjetja zaščita geografskega porekla kraškega pršuta, ki jo mora podjetje pridobiti pred vstopom v Evropsko unijo. Trije pršutarji (Mip, Pršutarna Lokev in Kras), sicer konkurenti na trgu, hkrati sodelujejo pri ustanavljanju gospodarsko interesnega združenja proizvajalcev kraškega pršuta. Z najvišjo stopnjo zaščite želijo skrbeti za kakovost in zaupanje pršutarjem.5 Prednost se kaže tudi v osvojeni tehnologiji proizvajanja določenih izdelkov. S tovrstnim proizvajanjem so se ukvarjali tudi naši neposredni konkurenti, ki pa niso uspeli osvojiti tehnologije. Z nakupom podjetja Mesnine dežele Kranjske bo Kras pridobil določene prednosti. Največjo prednost vidimo predvsem v racionalizaciji poslovanja. Podobni proizvodni programi se bodo centralizirali glede na obstoječe potenciale uspešnosti. Rezultati naj bi se pokazali v največji meri na stroškovni plati in v kakovosti proizvodov. Odkup podjetja je izdelkom. Pri izvozu gre pretežno za države bivše Jugoslavije, kjer je očitna manjša kupna moč potrošnikov in prisotno nezavedanje o zdravem načinu prehranjevanja. 4 Citiram:˝ Menimo, da je sporna avtorjeva opredelitev, da je podjetje v drugi stopnji že mednarodno podjetje, saj tudi avtor sam poudarja, da je za ta tip podjetja še vedno značilna etnocentrična orientacija!˝ (Jurše 1992, 30). 5 Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo razširil trg, izdelki bodo slabše prepoznavni. Zato so domači tradicionalni izdelki poseben izziv. Kot navaja državna podsekretarka v kmetijskem ministrstvu Mira Zupanc Kos v članku Tradicija vse bolj cenjena, bo skupna evropska kmetijska politika uvedla državno pomoč proizvajalcem zdrave, kakovostne in na tradicionalen in okolju prijazen način proizvedene hrane. Konkurenca narašča, vse pomembnejša postaja kakovost, kupci se vse bolj zanimajo za poreklo izdelka in način pridelave, vse več je takšnih, ki so za zdravo hrano pripravljeni globlje seči v žep. Zato čakajo na registracijo in certifikat za geografsko poreklo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvsem mlečni in mesni izdelki (sir tominc in mohanc, kraški pršut, šebreljski želodec in štajerskoprekmursko bučno olje). Izdelki bodo zaščiteni in prepoznavni, ko bodo registrirani in certificirani v skladu z evropsko zakonodajo. (Prosen 2003, 19).

11. povezan s sinergijskimi učinki, večjim tržnim deležem, ne smemo pa zanemariti dejstva, da rast ne pomeni hkrati razvoja. Kras nima finančnih in likvidnostnih težav, kar je prednost v primerjavi z ostalimi konkurenti v panogi. Proizvodnja izdelkov je bila ves čas svojega obstoja in delovanja dobro tehnično in tehnološko podprta, kar je prispevalo k dobrim poslovnim rezultatom. Predvsem vlaganja v opremo in tehnološki postopki zagotavljajo kakovostne in cenovno primerljive izdelke. Med bistvene slabosti podjetja sodi slaba izobrazbena struktura, ki bi jo bilo mogoče izboljšati z raznimi načini izobraževanja. Slaba je tudi starostna struktura zaposlenih. V proizvodnji je malo delavcev mlajših od trideset let. To se kaže predvsem pri stopnji produktivnosti in odsotnosti zaradi bolezni. V najvišjem in srednjem managmentu podjetja prevladujejo strokovnjaki s področja agroživilstva, premalo je strokovnjakov s področja ekonomskih in poslovnih ved, ki bi upravljali podjetje. Vlaganja so potekala predvsem v razvoj proizvodov. Zaradi vedno večjih zahtev trga po kakovosti, je potrebno govoriti o managmentu popolne kakovosti (TQM)6. Kakovost se kaže v delu, procesih, managmentu, iz česar samoumevno izhaja kakovost proizvodov. Kras prepočasi sledi kompleksnejšim razvojnim stopnjam pojma kakovosti, zaradi neskladja med filozofijo (kulturo), ki vlada v podjetju, in okoljem. Posledice tega se kažejo v tekmovalnosti sodelavcev (namesto sodelovanja), kar pomeni, da ni timskega dela, zaposleni so premalo motivirani, vodja naj bi bil učitelj in manj sodnik. Razloge za preozko usmerjenost v kakovost proizvodov in slab interni marketing vidim predvsem v pomanjkanju strokovnjakov s področja ekonomije in upravljanja s kadri. Na trgih Evropske unije ima Kras izredno majhen delež. Premalo je sodelovanja s partnerji iz držav članic, predvsem z bližnjo Italijo. Prednosti, ki jih prinaša ugodna geografska lega in poznavanje italijanskega jezika so premalo izkoriščene. Tesnejše sodelovanje na področju izvoza končnih proizvodov pa podjetjem poleg višjih cen surovin, zaradi uvoznih carin preprečuje neusklajena zakonodaja med Slovenijo in državami Evropske unije. (npr. predpisi o prašičji kugi). Evropski trg je za Kras pomembnejši za uvoz sodobne opreme, tehnologije, v manjši meri tudi tujega znanja. Z vstopom v unijo bi morali postati pri prodaji končnih proizvodov cenovno konkurenčnejši zaradi cenejše surovine in delovne sile. Ker je trg Evropske unije preplavljen z različnimi izdelki, bo potrebno še veliko trdega dela predvsem na področju trženja. Odločitev o tem, ali vstopiti na trg Evropske unije, kjer je konkurenca velika in iskati tržno nišo ali na trg, ki se šele razvija in pri tem uspešno izkoristiti vse možnosti, je odvisna od politike podjetja. V obeh primerih pa je neizbežno upoštevanje načela marketinga ˝bodi drugačen in boljši˝.. 6. več o TQM glej revijo MER..

12. 3. ANALIZA SLOVAŠKEGA POSLOVNEGA OKOLJA IN TRGA. 3.1 Makroekonomska raven 3.1.1 Osnovni podatki Slovaška je večji del zgodovine preživela pod tujo nadvlado, najpogosteje Madžarsko. Po koncu 1.sv.vojne se je s Češko združila v Češkoslovaško. Leta 1939 je v okviru Hitlerjevih političnih in vojaških načrtov postala neodvisna država. Po vojni se je s Češko znova združila v enotno državo pod nadzorom sovjetske komunistične partije. Leta 1989 je stopila na pot demokratizacije. Leta 1993 sta se s Češko sporazumno razšli. 3.1.2. Ekonomsko okolje. 3.1.2.1 Kazalniki makroekonomskega okolja Rast BDP7 Slovaška je bila gospodarsko manj razviti del Češkoslovaške, s slabše razvito industrijo in okrnjenimi možnostmi za kmetijstvo. Že iz preteklosti je prevladovala težka industrija (črna in barvna metalurgija, oborožitvena in strojna industrija). Podobno kot v ostalih tranzicijskih državah se je v zadnjih desetih letih močno zmanjšal delež industrije. Leta 1990 je dosegel 49 % celotnega BDP, leta 2000 pa samo še 28,9 %. Zmanjšal se je predvsem delež težke, vojaške industrije in kmetijskega sektorja. Ta znaša 4,5 % BDP, je pa še vedno višji od evropskega povprečja, ki znaša 3,5% celotnega BDP. Delež storitev se je do leta 2000 dvignil na 66,4 % BDP. Pomemben vir dohodka prinaša turizem, saj postaja država priljubljena med obiskovalci z zahoda. Zanimajo jih smučišča in termalna zdravilišča. Spreminjanje naturalne strukture BDP je posledica gospodarskega razvoja. Zmanjševanje primarnega in sekundarnega sektorja, pomeni, da se slovaško gospodarstvo približuje razvitim evropskim gospodarstvom. Močno zasebno in javno povpraševanje je bilo leta 2002 glavni dejavnik gospodarske rasti. Povečanje domačega povpraševanja so omogočile hitro rastoče realne plače, preloženo sproščanje nadzorovanih cen, padajoča brezposelnost in gradnja prometne infrastrukture. Zmanjšale so se bruto investicije, deloma zaradi večje previdnosti komercialnih bank pri odobravanju kreditov. Pozitiven vpliv ima tudi zunanjetrgovinska bilanca, saj je bila rast izvoza hitrejša od rasti uvoza. Gospodarska rast se bo v letu 2003 najverjetneje upočasnila zaradi sproščanja nadzorovanih cen, v letu 2004 pa ponovno okrepila zaradi povečanega povpraševanja iz EU. (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003) 7. Bruto domači proizvod, v nadaljevanju BDP..

13. Po podatkih Agencije RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije znaša višina BDP na Slovaškem 4.390 USD na prebivalca. Po višini BDP je Slovaška uvrščena pred države kot so Hrvaška, Belorusija, Bolgarija, ZRJ in baltske države. Fiskalna politika države Leta 2004 naj bi vlada začela uvajati novo davčno reformo. Glavne spremembe so uvedba enotnega 20 odstotnega davka na prihodke posameznikov in na dobičke podjetij. Doslej je znašal davek na dodano vrednost za skoraj vse blago in storitve 14 %. Vodenje restriktivne fiskalne politike bo po pričakovanjih znižalo proračunski primanjkljaj, ki se bo do leta 2006 znižal na 3 odstotke BDP (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). Leta 2002 je proračunski primanjkljaj znašal 4,8 odstotka BDP. Po napovedih naj bi se že leta 2003 rahlo povečal primanjkljaj, vendar ne nad 5 odstotkov, saj je to zgornja dovoljena meja, ki jo Mednarodni denarni sklad dovoljuje. Nacionalna valuta Zaradi povabila v članstvo Nata in EU, izboljšanih ocen tveganja mednarodnih kreditnih agencij, je slovaška krona močno apreciirala, predvsem v drugi polovici leta 2002. Po ocenah se bo valuta zaradi visokih tujih neposrednih in portfolio naložb še krepila in bo napram dolarju apreciirala8. Proti evru bo zaradi naraščajoče inflacije in pričakovane krepitve te valute nekoliko deprecirala9. Zaradi apreciacije domače valute je centralna banka Slovaške dvakrat znižala obrestne mere. Hitra gospodarska rast in naraščajoča inflacija onemogočata nadaljne zniževanje obrestnih mer. (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003) Lahko sklepamo, da se bo zaradi apreciacije slovaške krone v primerjavi z ameriškim dolarjem povečal uvoz v dolarski valuti. Pričakovana deprecijacija krone v primerjavi z evrom pa bo najverjetneje pomenila zmanjšanje uvoza iz evro območja (ker bo uvoz v eurih dražji) in s tem pospešitev izvoza. Z rastjo inflacije rastejo tudi obrestne mere, kar je značilno za obdobje konjukture gospodarstva. (Žižmond in Strašek 1997,13) Stopnja inflacije Inflacija pomeni porast splošne ravni cen oz. padec kupne moči domače valute. Stopnja inflacije je leta 2002 zaradi nižjih cen goriva, apreciacije valute, restriktivne monetarne politike, večje konkurenčnosti v trgovini in preložene liberalizacije nadzorovanih cen znašala le 3,4 odstotka. Ker mora Slovaška pred vključitvijo v EU sprostiti nadzorovane cene, bo stopnja inflacije narasla na približno 8,1 odstotka. (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). To kaže, da vlada Republike Slovaške preprečuje pretirano rast cen. Tako ukrepanje ima negativne posledice na daljši 8. Apreciacija pomeni zmanjšanje domače cene tuje valute - okrepi se domača valuta v primerjavi s tujo. Depreciacija pomeni povečanje domače cene tuje valute – domača valuta izgubi vrednost v primerjavi s tujo valuto. 9.

14. rok, saj tako poseganje države v podjetja zmanjšuje dobičke. Posledica tega pa so slabše možnosti za nadaljni razvoj. Pričakujemo lahko, da se inflacija vsaj v prihodnjih dveh letih ne bo bistveno zmanjšala. Višanje ravni cen pomeni zmanjšanje kupne moči prebivalcev. Zaradi tega je mogoče pričakovati, da bodo potrošniki reagirali s povečanim varčevanjem, posledica bo dvig obrestnih mer. Manjšanje kupne moči in nizki dohodki vodijo k nižanju cen proizvodov. Brezposelnost Stopnja brezposelnosti je v letu 2002 znašala 17,8 odstotka. Februarja 2003 pa so zabeležili 17,1 odstotka. Znižanje je posledica novih zakonskih določb, po katerih se morajo brezposelni javljati na zavode za zaposlovanje dva krat mesečno in aktivno iskati delo. Še posebej visoka je stopnja brezposelnosti v romski manjšini. Značilna pa je prezaposlenost v javnih in državnih podjetjih. Primanjkuje visoko usposobljene delovne sile z znanjem tujih jezikov in tržno usmerjenimi znanji (managmenta). (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). Plače le teh so zelo visoke. Cena delovne sile je v primerjavi s slovensko nizka, delovna sila pa marljiva. To lahko štejemo kot konkurenčno prednost Slovaške, saj predstavlja nižje stroške dela. To bi lahko bil vzrok za izgradnjo tujih proizvodnih obratov v državi. Reforme na področju delovne zakonodaje se bodo še naprej nadaljevale. Zaradi krepitve povpraševanja iz Evropske unije in naraščajočih tujih investicij, lahko pričakujemo odpiranje novih delovnih mest. Plačilno bilančna razmerja Poznavanje plačilnobilančnih razmerij je pomembno za nosilce ekonomske politike in za subjekte kot so banke, podjetja, posamezniki, ki se vključujejo v zunanjo trgovino. Trgovinska bilanca je le del bilance tekočih transakcij (tekoči račun) in zajema le izvoz in uvoz blaga. (Žižmond in Strašek 1997, 33 – 34) Leta 2002 se je izvoz Slovaške povečal za 6,5 odstotka, uvoz pa za 4,7 odstotka. Trgovinski primanjkljaj se je zmanjšal za 6 odstotkov. V zadnjih mesecih hitro raste izvoz na trge EU, na katere Slovaška nameni skoraj 60 odstotkov svojega izvoza (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). Najpomembnejše izvozne partnerice so Nemčija, Češka, Italija in Avstrija. V izvozu prevladujejo stroji in transportna oprema ter industrijski izdelki in polizdelki. V uvozu ima EU skoraj polovični delež, najpomembnejše dobaviteljice so Nemčija, Češka, Rusija in Italija. Glavne uvozne postavke so stroji in transportna oprema, industrijski polizdelki ter goriva. Primanjkljaj tekočega računa se je leta 2002 kljub nižjemu trgovinskemu primanjkljaju še povečal in je predstavljal visokih 8,2 odstotka BDP ( približno 2 milijardi dolarjev). 3.1.3. Infrastruktura. Za tržno raziskovanje je še posebno pomembno poznavanje obstoječe komunikacijske in prometne infrastrukture..

15. 3.1.3.1 Komunikacijska in informacijska infrastruktura Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije je tesno povezan s tehnološkim razvojem. Poleg hitrega dostopa do informacij, izmenjave podatkov in hitrega komuniciranja, pomeni tudi novo distribucijsko (tržno oz. prodajno) pot. Uporaba interneta in elektronske pošte se na Slovaškem pri poslovnem in tudi zasebnem komuniciranju zelo hitro širita. To velja predvsem za razvitejše regije, kot je bratislavska, saj število uporabnikov hitro raste. Slovaško vedenje diktirajo tuji investitorji, tako skoraj vsa slovaška podjetja poslujejo pretežno po elektronski pošti. Faks je široko dostopna in uporabljana metoda komuniciranja. Na telefaks omrežje se lahko priklopijo le tisti aparati, ki predhodno dobijo dovoljenje za uporabo. Poštne storitve na Slovaškem so učinkovite. Po podatkih Pošte Slovenije traja dostava pošiljke na Slovaško s prednostno, letalsko pošto 3 do 4 dni (odvisno je tudi, ali gre za prenos pisem ali blaga), z navadno pošto pa 4 do 8 dni. Na slovaškem so prisotna mednarodna kurirska podjetja, kot so DHL, Worldwide expres in drugi. 3.1.3.2 Prometna infrastruktura Prometna infrastruktura nam določa možnosti izbire načina logistike in celovite prodajne poti, kar vpliva na raven stroškov trženja. Stanje in kakovost prometne infrastrukture nam lahko omogočita ali onemogočita vstop podjetja na želene dela trga. (Hrastelj in Makovec 2003, 35) Iz Slovenije ni neposrednih letalskih prevozov do Slovaške. Bratislavsko letališče M.R.Stefanik se nahaja le 9 kilometrov severovzhodno od centra glavnega mesta. Slovaško avtobusno omrežje je gosto prepleteno po celi Slovaški. Večina avtobusov nima klime, ne toaletnih prostorov. Cene vozovnic so za tuje državljane dražje kot za domačine. Neposredne redne linije med Slovenijo in Slovaško ni. Od Ljubljane do Bratislave je 420 km. Najboljša in najkrajša pot je po avtocesti skozi Avstrijo, mimo Dunaja do Bratislave. Potovanje po Slovaški z avtomobilom je sodobno, včasih pa zaradi popravil počasno.Za določene ceste se plačujejo cestnine. Najkrajši prevoz z vlakom iz Ljubljane do Bratislave je relacija Ljubljana-DunajBratislava. Vlak v obe smeri vozi dnevno. Vožnja v povprečju traja od osem do devet ur. Cena mednarodne železniške vozovnice na Slovaškem je višja kot za državljane Slovaške. Železniški prevoz je zelo zanesljiv. Odhodi vlakov so pogosti, proge so prepletene po vsej.

16. Slovaški.Tarife za medkrajevni promet se gibljejo linearno glede na prevoženo razdaljo in so razdeljene glede na kilometerske cone.10 Med Bratislavo in Dunajem tečejo po Donavi redne transportne linije potnikov in blaga. Dunajplavba Company Donava11 je v lasti Slovaške rečne plovbe d.d., ki je del obsežnega transportnega sistema evropske rečne plovbe in teče od Srednje Evrope po Donavi, Mainu in Renu, do Sredozemskega in Črnega morja. Obratuje množica taksi podjetij. Cena prevoza je odvisna od razdalje, v mestih so cene nižje kot v medmestnih prevozih.12 Slovaški transportni sistem je dobro organiziran, vendar že delno zastarel.13 3.1.4. Finančno okolje. Na finančnem prizorišču sta prevzeli glavno vlogo Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, ki usmerjata in nadzorujeta svetovne finančne tokove in skrbita za mednarodno finančno stabilnost in stabilnost posameznih držav.14 (Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,37). Slovaška je včlanjena v mednarodnih gospodarskih organizacijah, kot so WTO, EBRD, IMF, Svetovna banka, CEFTA, OECD, s 1.5.2004 tudi v EU. Slovaški je Svetovna banka odobrila posojilo za reformo javnih financ, ki jih nadzira tudi Mednarodni denarni sklad. Prihod tujih investitorjev v državo je pomenilo večje zaupanje v razne institucije. Kljub temu, da so vse poslovne banke v lasti tujcev, še vedno ni zadostnega zaupanja v bančni sistem. Razlog je, da je bila pred prihodom tujih investitorjev poslovna disciplina v zasebnem sektorju zelo slaba, predvsem zaradi pomanjkanja denarja v obtoku. To je bila posledica slabega plačilnega sistema, pomanjkljivega kreditiranja in nezadostno razvitih finančnih trgov. Pri načinih in oblikah plačevanja se Slovenija in Slovaška med seboj ne razlikujeta.. 10. Cene vozovnic se gibljejo od 7 SKK za prvo cono do 434 SKK za trideseto cono. Informacije o rečnem prometu so dostopne na naslovu: Pribinova 24, 815 24 Bratislava, tel. 0042/2/52698432 12 Taksiji so lahko dostopni, večina voznikov pa ne zna angleško. Določena taksi podjetja imajo dispečarje in nekaj voznikov, ki razumejo angleško Nesporazumi pri prevozu s taksiji lahko nastanejo zaradi slovaškega ˝zmešanega ˝ sistema multiplih tarif. Cena je po sistemu multiplih tarif odvisna od lokacije, razdalje, imena taksija, ali je potnik taksi poklical ali je že stal na ulici. Storitve predhodno poklicanih taksijev so zanesljivejše. 13 Informacije o tekočem cestnem podjetju so dostopne na naslovu: Informačna spol. s.r.o. (informacijska pisarna) – Stellaservis, Rožnavska 2, pp 85, Bratislava 29. Tel/fax 00421/2/43411126. (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003). Podjetje Cargoservis razpolaga z informacijskimi bazami o trgu s tovori: tovorni promet, prevozi t ovorov, proste kapacitete, oglaševanju in vseh ostalih informacijah o prevozih blaga in menjalnih tečajih. Dostop do informacij je dostopen na naslovu Cargoservis s.r.o., Letna 47, Košice . Tel 00421/55/6325602-4. (TIPO-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije 2003) 14 Glej www.worldbank.org in www.imf.org. 11.

17. Po ocenah Agencije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije je stopnja rizičnosti Slovaške ocenjena s 60 točkami. Sintetični kazalnik deželnega tveganja je državni ˝rating¨, po katerem se razvrščajo dežele na lestvici rizičnosti od 0 do 100, pri čemer je 100 najvišja gradacija, ki pomeni najmanjše tveganje. Vrednotijo se gospodarska rast, plačilna sposobnost, zadolženost, dostop do finančnih trgov in drugi kazalniki. S točkovanjem (ob upoštevanju ponderacije vsakega parametra) sestavijo rang listo tveganosti dežel. SID ima sestavljen seznam držav od najmanj do najbolj tveganih držav. Omeniti moramo tveganja, s katerimi se srečujemo pri izvozu v tujino. Splošno delimo tveganja na: - tveganja v zvezi s plačili15 pomenijo nevarnost, da od tujega kupca ne dobimo denarnega povračila bodisi zaradi insolventnosti ali nastopa višje sile, - tveganja v postopku transporta, - tečajna tveganja, ki pomenijo izgube zaradi spremembe tečaja, kadar izvozni posel ni fakturiran in plačan v domači valuti, - zakonodajna16 in administrativna17 tveganja. (Jempa- Rhoen 1996,145; povz. po Kendi 2001,97). Gleda na tveganost trga in partnerjev je potrebno izbrati pravo obliko in instrument zavarovanja, ki jih imamo na razpolago. Mednarodni standardi oz. pravila delovanja izvozno-kreditnih agencij na Slovaškem so enaka kot v OECD, WTO in EU. 3.1.5 Politično okolje Vladne nestabilnosti, politična nesoglasja, diktatorski prevzemi in druge oblike političnih problemov lahko drastično zvišajo tveganje vstopa na posamezni trg. To nam zlahka onemogoči vstop na trg, kljub temu da izraža velik tržni potencial. Ukrepi, ki jih v občutljivih političnih situacijah uporabljajo vlade, so uvozne omejitve18, nadzor nad trgom (ovire pri vstopu in poslovanju tujih konkurentov), vrednost domače valute, obseg in dostopnost tujih valut na trgu, nadzor nad cenami določenih izdelkov, selektiven davčni nadzor tujih investitorjev in drugi ukrepi (Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,45). Slovaška je parlamentarna republika, ki je nastala po odločitvi parlamentov Slovaške in Češke o mirni razdružitvi leta 1993. Predsednik države je Rudolf Schuster, vlado pa vodi 15. Tveganja v zvezi s plačili delimo glede na vzrok nastanka: komercialno tveganje, kadar kupec ni zmožen poravnati dolgove, in politično tveganje, kadar dežela ni sposobna izvesti plačila v tujino zaradi političnih dogodkov ali naravnih katastrof. 16 Zakonodajno tveganje nastopi v primeru, kadar je pogodba sklenjena na temelju zakonodaje tujega partnerja in je v primeru sporov pristojno sodišče tuje države. Pomembno je zlasti pri poslovanju z neevropskimi ali nerazvitimi državami, katerih zakonodaje se bistveno razlikujejo od zahodnoevropskih. Primernejša je uporaba arbitražnih sodišč. 17 Administrativno tveganje razumemo kot možnost povzročitve škode zaradi birokratskih dolgotrajnih formalnih postopkov v zvezi z uvozno ali izvozno proceduro. 18 uvozne omejitve so lahko carinske ali necarinske:kvote, kontingenti, embargi in drugi administrativni ukrepi..

18. Mikulaš Dzurinda. Predvsem v letih 2001 in 2002 so se pokazali izjemni napredki na makroekonomskem področju in področju strukturnih reform. V devetdesetih letih so bile neposredne tuje naložbe relativno nizke, saj so veljale omejitve za tuja vlaganja v številne strateške sektorje. Dzurinova vlada je večino teh omejitev odpravila oz. omilila, pospešila privatizacijo in si prizadevala izboljšati zakonodajo, da bi država postala zanimiva za tuje investitorje. Zaradi teh ukrepov so se leta 2002 tuje naložbe začele močno povečevati in je proces privatizacije danes skoraj končan. Celotni bančni sektor je v rokah tujih investitorjev. Na začetku leta 2003 so sprejeli zakon, ki določa popolno odpravo omejitev za nakup nepremičnin tujcev, in sicer stanovanj do leta 2005, nakup kmetijskih zemljišč in gozdov pa do leta 2010. Očitno je, da slovaško gospodarstvo privablja tuje investitorje, vlada pa ponuja množico spodbud: - kreditiranje davkov, - prostocarinski uvoz strojev in opreme, - možnost vladnega subvencioniranja novih delovnih mest v manj razvitih regijah, - poenostavitev zakonodajnih postopkov in postopkov investiranja. Trenutna zakonodaja dovoljuje tujcem 100 odstotno lastništvo nad podjetji, popolno udeležbo pri dobičku in svobodo pri iznosu dobička iz države. Sario je Slovaška investicijska in trgovinsko razvojna agencija, ki nudi pomoč in nasvete tujim in domačim investitorjem. Slovaška nadzira uvoz s pomočjo dovoljenj, zahtev, prepovedi in kvot za nevarne snovi ali predmete, vojaško opremo in z namenom zaščite domačih proizvajalcev in redkih naravnih virov. Za izdajo uradnih dovoljenj za uvoz in izvoz je pristojno Ministrstvo za finance. Slovaška je politično stabilna država, kar pomeni, da ne pričakujemo notranjih nemirov ali vojn oz. dogodkov, ki bi lahko ogrozili sodelovanje s Slovaško. Država je tujim gospodarstvenikom naklonjena, vse bolj odprta je tujim investitorjem. Glede na to, da bo v letu 2004 postala polnopravna članica EU, pričakujemo urejeno in z EU harmonizirano zakonodajo. 3.1.5.1 Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo Na splošno so odnosi s Slovenijo prijateljski, brez odprtih vprašanj. Povezujejo ju pripadnost skupnemu srednjeevropskemu prostoru in skupne zunanjepolitične naloge. V ospredju je sodelovanje in ne tekmovalnost. S Slovenijo ima podpisanih vrsto sporazumov, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama. Čeprav se dvostransko gospodarsko sodelovanje med državama krepi, pa blagovna menjava ni zadovoljiva. Izvoz v Slovaško republiko je v letu 2001 zavzemal 0,9% celotnega slovenskega izvoza, uvoz iz slovaške pa 1,4 % celotnega slovenskega uvoza..

19. 02. 20. 01. 20. 00. 99. 20. 19. 98. 97. 19. 19. 96. 19. 95. 19. 19. 19. 94. 180000 160000 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 0 93. VREDNOST V 000 USD. Slika 5: BLAGOVNA MENJAVA MED SLOVENIJO IN SLOVAŠKO. LETO IZVOZ. Opomba: Vir:. UVOZ. Izraženo v 000 USD Gospodarska zbornica Slovenije 2003.. 3.1.6 Pravno–zakonodajno okolje Odnose med Slovenijo in Slovaško je urejal CEFTA sporazum. Poleg tega je imela Slovaška podpisane še prostocarinske sporazume tako z EU, EFTO ter Estonijo, Latvijo, Litvo, Izraelom, Hrvaško in Turčijo. S Češko je bila v carinski uniji. Z vstopom v EU so se vsi sporazumi razveljavili. Po vključitvi Slovaške v EU s 1. majem 2004 veljajo zanjo, tako kot za druge nove članice, skupna, precej liberalizirana pravila glede uvoza in izvoza blaga znotraj skupnega trga. Z izjemo, da zanjo veljajo tudi omejitve, ki so ji bile postavljene tekom pogajalskega procesa. V okviru trgovanja s ti. skupnostnim blagom, zanjo veljajo določene omejitve in določene kvote pri trgovanju z npr. kmetijskimi pridelki in drugimi proizvodi (žiti, oljno repico, proteinskimi pridelki, sladkorjem, živino, ribami, vinom, alkoholom, mlekom in mlečnimi proizvodi). Za trgovanje s proizvodi, ki so predmet omejitev pri trgovanju je predhodno potrebno pridobiti dovoljenja. Slovaška se je pri nadzoru uvoza in izvoza tudi prilagodila pravilom EU in uvedla omejitve pri uvozu za blago ali storitve iz npr. Mehike in Čila. Po vstopu na skupni evropski trg je Slovaška prevzela skupna pravila EU. Nove carinske tarife so enotne na vse uvozne artikle iz držav nečlanic EU. Carine se zaračunavajo po.

20. principu dodane vrednosti. Del podjetij, le ta so bila o tem predhodno obveščena, morajo voditi statistiko trgovanja na skupnem trgu in mesečno poročati o opravljeni blagovni menjavi. Tik pred vstopom v EU, je vlada sprejela dopolnitve k veljavnemu carinskemu zakonu oz. sprejela nov carinski zakon (zakon št. 238/2001, zakon št. 199/2004), z vsemi dopolnili, ki zakonsko urejajo sprejetje pravil notranjega trga EU. Ob tem veljajo še pravila, ki so bila postavljena tekom pogajalskega procesa in tako ima še določene omejitve in presežne carine pri izvozu za npr. kmetijske pridelke, živino, ribe in nekatere druge proizvode in storitve. 3.1.7. Sociokulturno okolje. V Slovaški republiki živi 85 odstotkov Slovakov. Največja manjšina so Madžari, ki živijo na jugu države. Številčna je tudi romska manjšina, ki se seli po vsej državi, največ pa jih je na vzhodu. Tri petine prebivalstva je rimokatoličanov, ostalo pa protestanti in pravoslavci. Uradni jezik je slovanščina. Kot poslovni jezik je v Bratislavski regiji v uporabi angleščina, v drugih predelih Slovaške pa nemščina. Angleščino pretežno razumejo ljudje mlajši od 25 let, starejši pa nemško, ker je bil učni jezik v času komunizma nemščina. Ruščino razume večina ljudi, ni pa dobrodošla. Na jugu države govorijo tudi madžarsko. Mnogo managerjev v slovaških podjetjih tekoče obvlada angleščino ali pa imajo zaposlene prevajalce. Poslovni običaji in vedenje na Slovaškem je nekje med zahodno evropskim na eni strani in vzhodno evropskim, socialističnim tipom na drugi strani. Prihodi različnih tujih civilizacij in oblasti na teritorij Slovaške so zahtevali nenehno spreminjanje življenjskih navad in stila kulture slovakov. Slovaki so znani kot izredno prilagodljiv narod, hitro se prilagajajo tudi novim poslovnim običajem. Za Slovaško lahko rečemo, da sodi med nizkokontekstne kulture. Te temeljijo na pisnem in verbalnem komuniciranju, pošiljatelj sporočila pričakuje neposredno dekodiranje besed pri prejemniku in dobro razumevanje nameravanega sporočila. Sporočila so eksplicitna (neposredna), besede vsebujejo večino informacij, ki se prenašajo v sporočilu. Nizkokontekstne kulture so najznačilnejše za Švico, Nemčijo in skandinavske države. (Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,52).19. 19. Za visokokontekstne kulture je značilna uporaba višjih stopnje interpretacije in več elementov razumevanja sporočila. Sporočila so zato bolj implicitna (posredna). Pomen sporočila je dopolnjen z sociološkim pomenom, znanjem, vrednotami in statusom prejemnika oz. pošiljatelja. Sprejemnik zato sprejema sporočila na svojstven način. To velja za Japonsko, Arabske in Latinoameriške države. (Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,52- 53)..

21. Tabela 1: NEKATERE ZNAČILNOSTI VISOKO-IN NIZKOKONTEKSNIH KULTUR Dimenzije Odvetniki Beseda posameznika Odgovornost za napake Prostor/okolje Čas Pogajanja Konkurenčno pogajanje. Visokokontekstna kultura Manj pomembni Izjemno pomembna in kredibilna - vredna zaupanja Zelo visoka Prepletanje poslovnega in zasebnega življenja Vse ob svojem času (polikronost) Dolgotrajna Ni pogosto. Nizkokontekstna kultura Zelo pomembni Ni zaupanja vredna – zagotovi pisno obliko Nizka Ljudje varujejo zasebnost Čas je denar (monokronost) Kratka Pogosto. Prirej. po Keegan, Schlegelmilch 2001, 82.( Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,53). Seveda pa ne moremo vseh kultur obravnavati in postavljati črno-belo. Obstajajo tudi podkulture in globalizacijski vplivi, ki tovrstne značilnosti omilijo in prepletejo. To je razvidno tudi na primeru Slovaške. Kot smo že omenili, je slovaška kultura nizkokontekstna, za kar je značilno, da ljudje varujejo zasebnost. Dejstvo pa je, da uspešen podjetnik na Slovaškem navadno zahteva ustvarjanje dobrih osebnih povezav, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Neformalni, splošni razgovor pred poslovnimi temami je na poslovnih srečanjih pravilo. Takojšnji razgovori o poslih lahko ovirajo razvoj dobrih osebnih odnosov in nadaljnje sodelovanje s slovaškim poslovnim partnerjem. Po začetnih sestankih, napisanih zaključkih, opredeljenih ciljih in smereh, točkah strinjanja in nestrinjanja so Slovaki bolj prepričani, da so zmanjšali morebitno nerazumevanje med poslovnimi sodelavci. V opisanem vedenju so podobni Slovencem. Po Hofstedejevem pristopu opredeljevanja kulture20, ocenjujemo, da je Slovaška individualistično zasnovana kultura. Ljudje si prizadevajo za izpolnitev lastnih interesov in interesov svoje ožje družine. Nazivi in položaji (dr., mag., ing.,…) so povsod vidni in vedno odtisnjeni na poslovnih vizitkah. To prikazuje stopnjo neenakosti v družbi, ki jo člani skupnosti priznavajo kot normalno.21 Tretja dimenzija, premagovanje negotovosti oz. odnos do prihodnosti kaže na to, da Slovaška ne sprejema negotovosti takšne kakršna pač je, temveč se jo skuša izogibati. To počne s pomočjo tehnologije, religije in prava. Določena so natančna pravila kako se v določenih okoliščinah obnašati. V državi prevladujejo moške vrednote. Te so doseganje uspehov, pridobivanje materialnih dobrin in razkazovanje uspešnosti. Te vrednote lahko povežemo s tem, da je Slovaška pred vstopom v EU in je izpolnjevanje teh vrednot nujen pogoj za preživetje. Ko bo Slovaška (enako velja za Slovenijo) dosegla stopnjo razvitosti, kakršno ima Norveška ali Švedska, bodo 20. Hofstedejeva opredelitev kulture in drugi pristopi k proučevanju kulture so podrobno opisani v delu dr.Sonje Treven Mednarodno organizacijsko vedenje, 2001 od str. 55 do 66 ) 21 Kulture z najvišjo stopnjo neenakosti so Indija in Filipini, medtem ko kulture, ki si prizadevajo te razlike odstraniti so ZDA, Danska in Izrael. (Treven 2001, 58)..

22. lahko ženske tradicionalne vrednote22 zamenjale moške. Pri opredeljevanju zadnje dimenzije, dolgoročna ali kratkoročna usmeritev družbe, lahko rečemo, da je Slovaška dolgoročno usmerjena. Usmerjeni so v prihodnost in podpirajo vrednote, ki prinašajo korist v daljšem časovnem obdobju. Kratkoročno usmerjene kulture namenjajo pozornost predvsem tradiciji in preteklosti, kar za slovaško kulturo ne moremo trditi.23 Slovaki so ravno tako kot Slovenci nezaupljivi in nenaklonjeni tujcem24, po drugi strani pa se hitro prilagajajo novim poslovnim običajem. Ključne odločitve so v podjetjih omejene na peščico vodilnih, ali celo samo na eno osebo. Tudi nepomembne, majhne odločitve zahtevajo udeležbo visokih uradnikov pri končnih odločitvah. 3.1.8. Tehnološko okolje. Tehnološki napredek je eden ključnih dejavnikov razvoja. Privzemanje tehnoloških novosti je za podjetje nujno, saj z njimi krepi, lahko pa tudi ustvarja svoje konkurenčne prednosti. Predvsem hiter razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije je povzročil tehnološki napredek. Tehnološki razvoj na Slovaškem diktirajo močni tuji investitorji, ki so od leta 1998 v državo uvozili tudi znanje in tehnologije. To so predvsem Volkswagen, Siemens, Porsche, US Steel Košice in ostali. Domača podjetja, ki so z njimi povezana v reproducijske verige, se pri poslovanju prilagajajo. Tako je uporaba visokih tehnologij razširjena predvsem v sektorjih, ki so vodilni dohodkovni, razvojni in izvozni sektorji (npr. avtomobilska industrija, kemična industrija, pridobivanje in predelava lesa). Uporaba visokih tehnologij vpliva na rast dohodka predvsem v razvitejših regijah. Po klasifikaciji NUTS 2 je Slovaška razdeljena na šest regij, od katerih sta dve regiji bogati, ostale pa revnejše. Najbolj razvita je bratislavska regija. Manj razvite regije se počasneje prilagajajo in v prihodnosti računajo bolj na pomoč iz EU strukturnih skladov. 3.1.9. Ekološko okolje. Ekološka zavest porabnikov se vse bolj izpostavlja, zato morajo podjetja slediti ekološkim zahtevam, saj so v nasprotnem primeru lahko nekonkurenčna ali pa sploh ne morejo vstopiti na trg. Ekološka osveščenost je pogosto stvar izobrazbene ravni, razvitosti države in razpoložljivega dohodka. Vse tri točke pa so skoncentrirane v razvitih regijah Slovaške. Torej ekološko najbolj osveščeni so prebivalci bratislavske regije. Glede na to, da so gospodarski objekti v rokah tujih investitorjev, lahko sklepamo, da je v sferi poslovanja ekološka osveščenost Slovakov odvisna od zahtev tujih investitorjev. Ti pa izpolnjujejo tiste ekološke kriterije, ki so v navadi v državah EU in ZDA Kot izvozniki izdelkov v 22. Ženske tradicionalne vrednote so pomoč drugim, zaščita okolja, skrb za otroke in invalide, solidarnost in podobne. 23 Kratkoročno usmerjene kulture so ZDA, Rusija in zahodna Afrika. 24 Kljub temu, da zakonodaja kaže ravno nasprotno, saj je Slovaška povsem odprta tujcem. Pri tem lahko omenimo, da so cene hotelskih namestitev, železniških in avtobusnih prevozov diskriminatorne do tujcev, kar ni legalno, je pa vsesplošno sprejeto..

23. države omenjenih investitorjev se morajo slovaška podjetja prilagajati ekološkim normativom tujih lastnikov (90 odstotkov izvoza je usmerjeno v države EU in dežele CEFTE). Vprašanje, kako upoštevajo ekološki vidik tuji investitorji, ki so pokupili težko industrijo na Slovaškem (npr. US Steel Košice) pa ostaja odprto. Kot prihodnja pridružena članica EU je morala Slovaška svojo zakonodajo prilagoditi veljavni EU zakonodaji in privzeti tudi vse okoljske kriterije. Oktobra 2002 je bilo v predpristopnem poročilu EU o Slovaški napisano, da je Slovaška prevzela prav vse okoljske direktive na področju zaščite ozračja, zaščite vode, narave in podeželja, geoloških raziskav, napreduje tudi pri kontroli industrijskega onesnaževanja in zmanjševanja rizika onesnaževanja, ni pa še povzela vseh ukrepov za njihovo implementacijo. Ostaja ji tudi vzpostavitev integriranega sistema za preprečevanje onesnaževanja. V imeniku izvoznikov Gospodarske zbornice Slovaške sta največja izvoznika ekoloških izdelkov iz Slovaške Ecology plastica a.s. in Vucht a.s.25 3.2 Analiza panoge in konkurence Slika 6: PORABA MESA NA OSEBO LETNO V OBDOBJU 1998-2002. kg. Poraba mesa na osebo letno 70,00 65,00 60,00 55,00 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. leto poraba mesa. Opombe: Vir:. Izraženo v povprečju kg/osebo/leto Prirejeno iz podatkov po mailu.. Poraba mesa, ne glede na vrsto, se v Slovaški republiki vsako leto zmanjšuje, izstopa poraba mesa v letu 2002 , ki se je povečala v primerjavi z letom 2001 za 2,55%.. 25. Navajamo internetne strani obeh podjetij: www.plastika.sk in www.vuchtba.sk ..

24. Slika 7: PORABA PO VRSTAH MESA NA OSEBO V OBDOBJU 1998-2002. 40. kg. 30 20 10 0 1998 1999 2000 2001 2002 leto Goveje in telečje. Opombe: Vir:. Svinjsko. Piščančje. Izraženo v povprečju kg/osebo/leto Prirejeno iz podatkov po emailu.. Proizvodnja oz. vzreja govedi za zakol je vsako leto manjša, saj rezultati kažejo, da je od leta 1997 do leta 2001 indeks upadel na 60,4 % (padec za 39,6%). Glavni razlog zmanjšanja reje govedi je pojav BSE. Podobna slika je tudi pri porabi govejega mesa. Leta 1998 je bila poraba govejega mesa 11,80 kg na osebo, medtem ko leta 2002 samo 7,10 kg na osebo. To pomeni zmanjšanje za 39,83%. Vzreja prašičev za zakol se je od leta 1997 do 2000 zmanjšala za 16,66%, leta 2001 pa se je povečala za 2%, medtem ko se poraba prašičjega mesa v letu 2001 ni dvignila. Od leta 1998 do vključno leta 2002 je poraba svinjskega mesa manjša za 14,36%.Vzrok temu je mogoče pripisati slinavki in parkljevki ter prepričanju ljudi, da je svinjsko meso vzrok za povišan holesterol in debelost. Vzreja piščancev je iz leta v leto večja, saj je indeks leta 2001 v primerjavi z letom 1997 131,7%. Podobna situacija je tudi pri porabi piščančjega mesa. Na spletnih straneh nekaterih večjih proizvajalcev mesnih izdelkov lahko zasledimo eno od lastnosti izdelkov26, ki bi lahko pomenila konkurenčno prednost za podjetje Kras. Če primerjam mesne izdelke slovaških podjetij (npr. vodilni Tauris) s podobnimi ali enakimi izdelki slovenskih podjetij (npr. Kras ali MIP), lahko trdimo, da je povprečen rok trajanja slovaških izdelkov 30 dni, medtem ko imajo slovenski izdelki rok trajanja 60 in več dni. To je velika prednost slovenskih mesnih izdelkov pred slovaškimi. Potrebno se je zavedati, da je ta prednost časovno omejena in ne bo večna.. 26. Več informacij dobite na http://katalog.tauris.sk/katalog.php?langid=2..

25. 3.2.1 Prehrambena industrija Najpomembnejši prehrambeni trg je v Nitri. Kmetijska pridelava je zelo močan sektor. Vodijo pri pridelavi žit, sladkornega trsa, zelja, olivnega olja, krompirja, mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Po razdelitvi Češkoslovaške je kmetijska proizvodnja upadala, predvsem zaradi prestrukturiranja in privatizacije sektorja. Dejstvo pa je, da imajo Slovaki zadostno proizvodnjo kmetijskih pridelkov in tako posledično lahko sklepamo, da je cena pridelkov sprejemljiva za prebivalstvo.Slovaška je pretežni izvoznik za oljčno repico, mlečne izdelke, živinsko krmo v EU. V letu 2001, glede na leto 2000 je uvoz kmetijskih pridelkov iz Slovaške v EU porasel kar za 49 %. Obratno pa Slovaki iz EU uvažajo mesne izdelke in sadje. Po pristopu k EU si želijo ohraniti sedanjo relativno raven cen kmetijskih in prehranskih izdelkov, ki pa bo verjetno začela rasti. Položaj kmetijstva in prehrambene industrije se bo v prihodnosti najverjetneje poslabšal. 3.2.2 Trg Mesa in mesnih izdelkov Kot smo že omenili, je Slovaška skoraj neodvisna od ostalih držav na področju oskrbe z mesom in mesnimi izdelki. To je razvidno tudi iz ponudbe v trgovinah. Uvoz mesnih izdelkov znaša le okrog 5 %, predvsem iz Madžarske, Češke in EU. Tuje blagovne znamke, ki so najpogosteje prisotne na slovaškem trgu, so madžarski Herz, Pick, Kometa in Gyula, sledijo češki Kremešnik in italijanski Antichi colli. Je pa na Slovaškem prisotnih bistveno manj tujih blagovnih znamk, kot na primer v Češki, na Poljskem ali Madžarskem. Izvoz mesnih izdelkov znaša 2,06 %. Glavne države kamor Slovaki izvažajo mesne izdelke, so Češka in Italija. Slika 8: STRUKTURA PROIZVODOV PO POREKLU. D o m a č e p o re k lo M a d ž a rs k o p o re k lo Č e š k o p o re k lo p o re k lo iz E U O s ta la p o re k la. Opombe: Vir:. Izraženo v deležu Podatki po emailu..

26. 3.2.2.1 Glavni konkurenti V tabeli navajamo največje domače proizvajalce mesa in mesnih izdelkov na Slovaškem, ki so hkrati tudi podjetja z največjim prihodkom v sektorju. Tabela 2 : NAJVEČJI DOMAČI PROIZVAJALCI MESNIH IZDELKOV NA SLOVAŠKEM V LETU 2002 Podjetje. Dohodek 2002 (tisoč SKK). Proizvodnja mesa Proizvodnja mesnih v tonah/leto izdelkov v tonah/leto. Tauris a.s. Masokombinat s.r.l. Mecom a.s. THP a.s. Hydina ZK a.s.. 5,162.503 2,210.809 1,917.842 1,437.632 1,404.558. 940 650 400 290 280. Opombe: Simboli: Vir:. 1200 1100 1300 970 940. Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov je izražena v tonah letno SKK-slovaška krona Podatki po emailu.. Tauris a.s. je vodilna mesno-predelovalna industrija, katere pretežni del izvoza je usmerjen v države EU. Leta 2000 je kot edino mesno-predelovalno podjetje dobilo dovoljenje za izvoz mesnih izdelkov v Združene države Amerike. Ostali proizvajalci mesa in mesnih izdelkov dosegajo manj kot 1,000.000 tisoč SKK, zato jih nismo navedli. Med konkurente lahko prištejem še tuje proizvajalce, kot so Herz, Pick, Kometa, Gyula, Češki Kremešnik in Italijanski Antichi colli. Na slovaškem je razpredena množica tujih nakupovalnih verig, med katerimi je vodilni angleški Tesco. Sledijo Metro, Coop (slovaško združenje trgovcev), Carrefour. AholdHypernova in Delvita. Trgovske verige sledijo predvsem cilju čim večjega dobička, kar pomeni, da nabavljajo pri tistih dobaviteljih, kateri ponudi po najnižji ceni, ne glede na poreklo. To je razvidno tudi iz trgovskih polic, kjer prevladujejo predvsem domači poltrajni proizvodi. Tuje trgovske verige so si za tovrstne izdelke zagotovile dobavitelje in distributerje med domačimi živilsko predelovalnimi podjetji, tako da so podjetja pretežno povezana v njihove reprodukcijske verige. Uvoženi so predvsem trajni proizvodi, ki jih slovaški proizvajalci šele začenjajo proizvajati.. 3.2.3 Ocena privlačnosti slovaškega trga mesnih izdelkov S pomočjo modela izbora trgov v mednarodnem trženju bomo ocenili privlačnost slovaškega trga mesnih izdelkov..

27. Tabela 1 : MODEL IZBORA TRGOV V MEDNARODNEM TRŽENJU VREDNOTENJU KRITERIJEV ZA IZBOR Kriteriji za Tržni Necarinske izbor potencial Carine omejitve Uteži U=5 U=17 U=15 O OxU O OxU O OxU Slovaška 1 15 3 15 2 34. Prilagojenost izdelka U=25 O OxU 3 75. Intenzivnost konkurence U=22 O OxU 1 22. IN. Prevozni stroški Skupaj U=16 O OxU 2 32 193. Rang: 0-200: nizka privlačnost 201-400: visoka privlačnost. Legenda: O = ocena (0-zelo slabi pogoji,1-slabi pogoji, 2-sprejemljivi pogoji, 3-dobri pogoji, 4- zelo dobri pogoji) U = utež ∑ = skupni seštevek vseh zmnožkov OxU Rang: določen glede na seštevek Vir: Povzeto po Keegan, Schlegelmilch 2001,267.( Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,122). Na podlagi gornje tabela lahko pozicioniramo analizirano državo v matriko.Slika 9:. Matrika tržne privlačnosti Slovaške Vir: Povzeto po Hollensen 2001,196 - Hrastelj in Makovec Brenčič 2003,123)..

28. Slovaška smo pozicionirali kot srednje privlačno državo. Kupna moč porabnikov je nizka. Slovaška se v največji meri sama oskrbuje s potrebno surovino, saj se večina prebivalcev izven mestnih središč in v višje ležečih predelih ukvarja z živinorejo. Iz tega je mogoče sklepati, da so zaradi tega surovina in posledično izdelki domačega porekla cenejši od uvoženih. Konkurenca na Slovaškem trgu mesnih izdelkov je dokaj visoka, v največji meri so domači konkurenti, le nekaj odstotkov zasedajo tuji konkurenti. Omeniti moram še fizično oddaljenost, kar poviša stroške oz. ceno tujega izdelka. Država je politično stabilna, vstopni pogoji so ugodni, država je naklonjena tujcem, predvsem pa tujim investitorjem. 3.3 SLOVAŠKI POTROŠNIK Najprej bomo poskušali prikazati, kaj vse vpliva na odločitev o nakupu, v nadaljevanju pa bomo razpravo povezali s slovaškim porabnikom. Poskušali vam bomo čimbolj jasno predstaviti razmišljanje in vedenje Slovakov, na podlagi česa se odločajo o nakupu, kako se prehranjujejo ter vse kar bi lahko uporabili pri načrtovanju strategije vstopa.. 3.3.1 Razumevanje nakupnega vedenja slovaškega potrošnika V nadaljevanju vam bomo predstavili dejavnike, ki so po avtorjevem mnenju najpomembnejši pri nakupnem vedenju . Slika 10: DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV PORABNIKA. Osebni dejavniki: - demografski - življenjski slog - situacija - vrednote. Vir:. Psihološki dejavniki: - zaznave - motivi - vedenje - učenje - osebnost. Družbeni dejavniki: - vloga v družini - referenčne skupine - socialni sloj - mnenjski vodje. Potočnik 2002,109.. Na začetku je potrebno navesti, da so naša ciljna skupina gospodinjstva. Ker so še vedno razdeljena opravila na ženska in moška, je v večini primerov žensko opravilo, da nakupuje živila. To pomeni, da bomo podrobneje obravnavali kot ciljno skupino žensko, kot gospodinjo..

29. Ugotovljeno je bilo, da izobrazba posredno vpliva na nakupne navade. Izobrazbena raven prebivalstva na Slovaškem je v razvitih regijah višja (predvsem Bratislavska), saj so tam skoncentrirane univerze, fakultete, knjižnice in podobne ustanove. V manj razvitih regijah, kjer prevladujejo težka industrija in kmetijske površine je izobrazbena raven slabša. Večina prebivalstva je v teh regijah zaposlena kot fizični delavci v industriji ali konglomeratih. Večino pridelkov pridelajo sami na domu, kjer ni sanitarnega in zdravstvenega nadzora. V razvitih regijah, kjer smo že omenili, da se izobrazbena raven viša, se viša tudi zavedanje o zdravem načinu prehranjevanja. To dokazuje tudi največja mesno- predelovalno podjetje na Slovaškem Tauris27. Njihova vizija je najbolje zadovoljiti osnovno človeško potrebo, potrebo po uravnoteženi in zdravi prehrani. Vodilno slovaško podjetje, ki je hkrati največji slovaški izvoznik tovrstne industrije, dosega kar 12,84% tržni delež. Skladno svoji viziji vpeljuje ISO 9001:2000 standard, kar pomeni, da bodo lahko deklarirali na svoje izdelke, da je celotni proizvodni proces, od nakupa in predelave surovin, skozi proizvodnjo, do končnih proizvodov, vključno z distribucijo in prodajo, certificiran. Od leta 1995 so pričeli uvajati striktni higienski nadzor, imenovan HACCP sistem28 (Hazard Analysis and Critical Control Point), ki zagotavlja zdravstveno neoporečnost živil. Sistem je zasnovan na medfazni kontroli in ne samo na kontroli končnih proizvodov. Podjetje izpolnjuje striktne veterinarske ukrepe tudi na področju prevoza živih živali, ki so skladni z standardi EU. Da bi bilo še bolj pod nadzorom, so od junija 2002 začeli dodatno označevati izdelke, iz katerih je razvidno poreklo. Iz razpoložljivih podatkov, je opazen močan trend, ki spreminja prehranjevalne navade, predvsem v razvitih regijah. Vedno več je porabnikov, ki so pripravljeni odšteti več denarja za zdravo prehrano. To je povezano tudi z razpoložljivim dohodkom. Hrana na Slovaškem je že na prvi pogled bolj mastna in pikantna kot v Sloveniji. Ljudje so na tako hrano navajeni, predvsem starejši del populacije, kljub temu da zavedanje o zdravi hrani narašča. Ta trend je najbolj opazen pri urbanem delu prebivalstva. Slovaška je v povprečju še vedno revna država, povprečni dohodek Slovakov je nizek. Okrog 70 % dohodka porabijo za hrano. Zaradi tega se kupci odzivajo predvsem na ceno. Drugi dejavnik, ki vpliva na odločitev o nakupu, je pripadnost domačim proizvajalcem. Raste pa tudi prodaja tujih, uveljavljenih znamk pretežno pri slojih z relativno višjim dohodkom. Prehranjevalne navade se spreminjajo in to kaže podatek, da postaja delovni teden zaposlenih enak kot v evropskih državah. Tudi večina trgovin je odprtih od ponedeljka do petka med 9. uro dopoldne in 17. oz. 18. uro popoldne. Na Slovaškem ni strogih regulativ o obratovalnem času trgovin, tako da so lahko odprte tudi dlje. Nedeljska prodaja in štiriindvajseturno obratovanje je zakonsko dovoljeno. Zaradi tega je vse manj družinskih obedov, obroki so vse bolj impulzivni. Zmanjkuje časa za kuhanje, zaradi tega vse bolj narašča prodaja pripravljene hrane in prehranjevanje v restavracijah. Podatek, da 70 % Slovakov podpira vstop v EU in 30 % ne, kaže na odprtost in pripravljenost na sprejem novitet, kar je v nasprotju s tem, da imajo pri nakupu izdelkov preference domači proizvajalci, kljub temu, da so cenovno izenačeni. Menimo, da se bodo 27. več o podjetju si lahko ogledate na www.tauris.sk za primerjavo navajam podatek, da je tudi Kras d.d. začel uvajati HACCP leta 1995, saj je bilo izpolnjevanje HACCP-a pogoj za izvozne obrate.. 28.

30. že v obdobju prihodnjih petih let, ko bo Slovaška polnopravna članica EU, pokazale razlike. Osebni dohodek in izobrazbena raven prebivalstva se bosta zvišala, vedno več bo tujih proizvodov na trgu. Vrednote, kot so zdrav način prehranjevanja in ekologija, se bodo okrepile, kar bi po našem mnenju moralo spremeniti stališča porabnikov do uvoženih proizvodov. 3.4 Izhodišča za trženje mesnih izdelkov družbe Kras Z makroekonomskega vidika se na začetku kažejo obetavna izhodišča za trženje izdelkov. Struktura BDP se približuje evropski, država je odprta tujim investitorjem, ni političnih ali vojnih nemirov, kultura slovaške je podobna slovenski, inflacija se giblje v predpisanih mejah, s tem da jo nadzira država. Če nadaljujemo z analizo obravnavane panoge, prehrambeno industrijo in prisotno konkurenco na slovaškem trgu, se nam slika spremeni. Ugotovimo, da je kmetijska pridelava v Slovaški zalo močan sektor. Lahko bi rekli, da se na tem področju popolnoma samooskrbuje, in je neodvisna od uvoza. Zaradi velike ponudbe domačih izdelkov je tudi cena temu primerna. Opazen je tudi trend stalnega upadanja porabe mesa na osebo. Družba Kras, je kot potencialna izvoznica mesnih izdelkov na slovaški trg neprepoznavna. Poleg tega fizična oddaljenost med proizvajalcem in porabnikom zvišuje transportne stroške, kar se kaže v ceni izdelka. Kras v primerjavi s slovaškimi proizvajalci ne poseduje cenejših surovin, da bi lahko nadomestil transportne stroške. Oddaljenost preprečuje osebne in pogoste stike z odjemalci, zato so tudi prikrajšani za učinkovito pospeševanje prodaje. Zaradi gornjih ugotovitev menimo, da izvozna oblika trženja mesnih izdelkov na Slovaško ni najbolj primerna..

31. SKLEP Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti kakšne so možnosti izvoza mesnih izdelkov družbe Kras na slovaški trg. V ta namen je bilo potrebno podrobno raziskati makro okolje države, analizirati panogo in si ustvariti razumevanje slovaškega potrošnika, kar je bilo jedro diplomske naloge. Iz vsebine dela bomo poskušali priti do naslednjih sklepov. Podjetje Kras je orientirano zgolj na domači trg, tujim trgom se prilagaja predvsem s strategijo nizkih cen. Gospodarstvo Slovaške se krepi, kar kaže tudi struktura BDP. Pomembno vlogo imajo tuji investitorji, saj je pretežni del v njihovih rokah. Tuj kapital privabljajo predvsem ugodnosti fiskalne politike in cenena ter marljiva delovna sila. Brezposelnost je velika, vendar z vstopom v Evropsko unijo in okrepljenim povpraševanjem, je mogoče pričakovati odpiranje novih delovnih mest. Sedanje razmere kažejo na pomanjkanje domačih tržno usmerjenih strokovnjakov (manadžerjev) z znanjem tujih jezikov. Z večanjem tujih naložb se bo povečal tudi prihod tujih strokovnjakov in svetovalcev. To bo v Slovaško prineslo nova znanja in izkušnje ter spodbudilo izobraževanje tudi na domačih tleh. Tu vidim priložnost tudi za slovenske strokovnjake. Apreciacija slovaške krone napram ameriškemu dolarju pomeni povečan uvoz v dolarjih, zaradi tega pa manjši iz območja EU. Kupna moč prebivalstva se bo znižala, ko bo država sprostila cene določenih dobrin. S polnopravnim članstvom EU pa se bo ponovno okrepila. Poraba mesa in mesnih izdelkov se konstantno zmanjšuje, razen perutnine. Slovaška je skoraj neodvisna od ostalih držav na področju mesa in izdelkov, saj je na trgu prisotnih le slabih 5 % izdelkov tujega porekla. V trgovske verige, ki so razpredene na Slovaškem, prodrejo le tisti proizvajalci, ki so najcenejši. Velikokrat gre tudi na račun negativnega poslovanja. Največje možnosti trgovanja se kažejo v bratislavski regiji, kjer je kupna moč večja in so neodvisni od domače pridelave oz. vzreje. Prihod tujih proizvajalcev na slovaški trg mesnih izdelkov je mogoč le s strategijo izjemno nizkih cen ali s strategijo tržne niše v kombinaciji z nizkimi cenami. Le tako bi se Kras lahko vključil v katero od trgovskih verig..