Divja odlagališča odpadkov v občini Kostanjevica na Krki

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2011. !" #$%&'(!%).

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO !"#$%& '$($'!)*$%& +$ ,&"%"%&-*!.!%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,!. Študijski program: GEOGRAFIJA-D SOCIOLOGIJA-D. Mentor: dr. Katja Vintar Mally, doc.. LJUBLJANA, 2011. !" #$%&'(!%).

Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. !"#$%&'()!&*. 1.

ZAHVALA Za+,#!"-"./$ 0.$ /.'1)2&(&$ 324$ 5#1"&$ 6&'1#2$ 7#!!8$ 9#$ ,0)$ 012):),')$ ;)/)*<$ ;)9&1&,'.$ =.0.3.$ &'$ razumevanje pri izdelavi diplomske naloge.. Hvala 1-3&$,0./$)01#!&/<$:&$01.$;)/#>#!&$-2.0'&*&1&$/)")$,.!&:)$?.!")4 2.

!"#$%& '$($'!)*$%& +$ ,&"%"%&-*!.!%,&/0$.JEVICA NA KRKI )*+,-.# ,/-# 0+*1# 2+/-34# ,# +.+*1-# +.5+3# /-0-6# 7# ,-8491-:# :4;-5<4*9-34# /;49=45=4# <9# 9-25-:<>*1-9<:# 54,9491-:# 2+,75+84# =-354=<5491-# 2+.541<9# ,# ,/-?# 2+3*-=<?@# Nekateri sistemski iznosi, med katere nedvomno sodijo odpadki, ki jih ljudje ,5484mo v naravo, se zaradi svojih *4/;9+/;<#4*<#.+*<8<9-#9-#:+5-1+#,.*1A8<;<#,#9454,9<#;+.#.5+B-914#/9+,<@#&4#;4#948<9#05-:-9<1+#<9# onesnažujejo okolje. C=-9# ,-81<?# <77<,+,# /# 2+=5+814# ,45+,4914# +.+*14# <9# 54,94914# 7# +=24=.<# ,# D*+,-9<1<# /+# =<,14# +=*434*<>84 odpadkov. Predstavljajo vir onesnaževanja in negativno vplivajo 94#E<7<89+3-+354E/.-#/-/;4,<9-#+.+*14, kot denimo vodo, prst, zrak, relief ter vegetacijo. V tem =<2*+:/.-:# =-*A# /:+# 25<.474*<# 5-7A*;4;-# ;-5-9/.-34# =-*46# /</;-:4;<89-34# .45;<54914# <9# 2+2</4# divjih odla34*<>8#+=24=.+,#94#+0:+81A#+08<9- F+/;491-,<G4#94#F5.<@#D#2+:+81+#2+2</9-34#*</;4, zasnovanega na podlagi izkušenj predhodnih sorodnih raziskav, /:+#+2</4*<#/2*+>9-#7948<*9+/;<# ,/4.-34#+=*434*<>846#+,5-=9+;<*<#91-3+,#,2*<,#94#+.+*1-, nato pa na podlagi enotnih meril izdelali skupno prioritetno lestvico saniranja. Ugotovili smo, da 941,-8# +=*434*<>8# *-B<# ob kolovoznih poteh, 941,-8.54;#v gozdu. O=*434*<>84#imajo ,#2+,25-81A#/5-=91<#,2*<,#94#+.+*1-, ,-8<94#pa jih *-B<#94#74,45+,49<?#+0:+81<?, kar je razlog za A.5-2491-#+08<9-#<9#za8-;ek izvajanja sanacij. ,456789% :9;9<9=% varstvo +.+*146# +=24=.<6# =<,14# +=*434*<>846# F+/;491-,<G4# 94# F5.<6# popis, vrednotenje, prednostna sanacija ILLEGAL WASTE DUMPS IN THE MUNICIPALITY OF KOSTANJEVICA NA KRKI With the rise of human material well-being and its neglecting behaviour towards the nature, the impact on the environment is stronger every day. System outputs, including waste disposal, produced by man, can not include and be a part of natural substance circle. Due to this fact the environment around us is being easly overloaded and polluted. Illegal waste dumps are becoming a major challenge in solving the problem of waste managing and environment protection in Slovenia as they represent a major source of pollution. Illegal waste disposal is causing a great negative effect on the environment components for example water, soil, air and vegetation. In this bachelor thesis we are representing the conclusions of fieldwork, systematical mapping and census of illegal waste dumps in municipality of Kostanjevica na Krki. With the help of specification list, we described the basic characteristics of illegal waste dumps, evaluate their impact on the environment and formed a list of priority remediation. We found out that most of the illegal waste dumps can be found beside cart tracks most commonly in forests and that in average this illegal waste disposal has a middle effect on the environment. Most of the dumps are in protected areas which is a strong call for immediate remediation. Key words: environmental protection, waste disposal, illegal waste dumps, Kostanjevica na Krki, census, evaluation, remediation. 3.

KAZALO: 1. UVOD ..................................................................................................................................... 5 2.. SPLOŠNA METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA................................................. 6. 2.1. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................... 6 2.2. DELOVNE HIPOTEZE........................................................................................................ 7 2.3. !>?& !)*$ RAZISKAVE.................................................................................................. 8 2.4. &,&'#/,!%"+'!"!% !"#!?%& '$($'!)* .................................................................. 9 2.5. "31 .&01.#1% "+'!"$% !"#!?% & '$($'!)*% & +$ ,&"% .$% &,&'#1% !.% &'&*1"$.#1%+31 .&/0.1%/$.$2!#1....................................................................... 11 2.5.1.. Terensko delo................................................................................................................ 11. 2.5.2.. &@98A%BCDEA5F8;D9GA%HB4FHA%<FH59GA%C<4AGA4FI7A....................................................... 14. 2.5.3.. C4C79HA859%BE9<8C;J89%;A8acije ................................................................................ 22. 3.. &-*!.A KOSTANJEVICA NA KRKI IN RAVNANJE Z ODPADKI ........................ 24. 3.1. (1&(3$K/,1%>.$*!'.&/0!%&-*!.1%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,! .................. 24 3.1.1.. E6L:98CG9CGEAM;D9%N8A7F48C;JF ................................................................................. 25. 3.1.2.. KFNF78CG9CGEAM;D9%N8A7F48C;JF...................................................................................... 25. 3.2. 3$".$.#1%>%& +$ ,!%"%&-*!.!%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,!........................... 27 4.. 31>O'0$0!% $.$'!>1% "+'!"$%. !"#!?% & '$($'!)*% & +$ ,&"% .$%. &,&'#1%"%&-*!.!%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,! ............................................................... 31 4.1. +3&/0&3/,!%,$>$'2!% !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&" .............................. 31 4.2. /+'&).1%>.$*!'.&/0!% !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&"............................. 32 4.3. "31 .&01.#1%"+'!"$% !"#!?%& '$($'!)*%.$%&,&'#1 ............................ 45 4.4. +31 .&/0.$%'!/0$%/$.$2!#1% !"#!?%& '$($'!)*....................................... 47 5.. SKLEP .................................................................................................................................. 50. 6.. SUMMARY………………………………………………………………………………...52. 7.. VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................... 54. 8.. KAZALO SLIK, GRAFIKONOV, TABEL IN KART.................................................... 58. 4.

1. UVOD )*+,-.# 1-# 2+# svoji naravi agresivno bitje. Da bi preživel, vsakodnevno uporablja vire in /;+5<;,-# +.+*14@# $5-,-8# 2+3+/;+# 1<?# A2+540*14# 05-7# +7<54# 94# /2+=.+24,491-# *4/;9<?# ;-:-*1-,# preživetja in preživetja ostalih vrst tega planeta. H9+3+# /;,45<6# .<# 1<?# 8*+vek proizvaja in uporablja6# 1-# ,.*1A8-9<?# ,# 9454,9<# ;+.# .5+B-914# /9+,<@# 9;5+2+G-9;5<89+# 3*-=49+# ;-# /;+5<;,-# 74# 94/#05-72*489+#+254,*14#+.+*1-@#I4#+35+:9-#.+*<8<9-#<7=<?49-34#+3*1<.+,-34#=<+./<=4#2+/.50<1+# proc-/<# E+;+/<9;-7-6# ,+=4# /-# ,.*1A8<# ,# ,+=9<# .5+36 dogaja se anaerobno in aerobno razkrajanje organskih snovi. Z višanjem materialnega blagostanja in poenostavljanja življenja so odpadki postali popolnoma antropogen pojav, ki je kot tak, nezmožen delovati v naravnem sistemu, brez, da bi 2A>84l za sabo ve81-#2+/*-=<G-. Odpadek je ena redkih stvari, za katero moramo poskrbeti ljudje sami. &410+*1# /2*+>94# A3+;+,<;-,6# .<# 1+# 1-# :+3+8-# 453A:-9;<54;<# 7# ,/4.=491<:<# 25<:-5<6# 24# ;A=<# /# 25<:-5<# /# 2+=5+814# 54,94914# 7# +=24=.<# 1-# ;46# =4#/-# ,# .+989<# .+9/-.,-9G<# <7.4B-6 =4#/-# =+0<8-.# A/;,4514# ,-=9+# 94# 548A9# J/;+5<;,-# +.+*14K# +7<5+:4# 94# 548A9# 9-/49<549<?# >.+=*1<,<?# ,2*<,+,# <9# posledic v okolju (Vuk, 1997; Trstenjak, 1984). $+/*-=<G-# .+2<8-914# +=24=.+,# ,# 2+.541<9<# /+# ,/-/;549/.-#<9#/-#.4B-1+#,#547*<89<#/;+291<#+9-/94B-9+/;i posameznih pokrajinskih elementov, kot so relief, prst, voda in vegetacija (Plut, 1998, str. 42). L<,1-# +=*434*<>8-# +=24=.+,# 1-# ,/4.+# 9-=+,+*1-9+# <9# 9-A5-1-9+# +=*434*<>8-# +=24=.+,6# ,# literaturi pa zanj zasledimo še poimenovanja, kot so denimo 859+# +=*43a*<>8-6# 9-=+,+*1-9+# +=*434*<>8-6#9-*-34*9+#+=*434*<>8-#<9#9-A5-1-9+#+=*434*<>8-#odpadkov (Smrekar, 2007, str. 11). L<,14# +=*434*<>84# +=24=.+,# .+;# 2+=:-94# 9-254,<*9-34# 54,94914# 7# +=24=.<6# /+# 743+;+,+# primer nepotrebnega obremenjevanja okolja, 25<# .4;-5<# 8*+,ek v svoj življenjski prostor vnaša /9+,<6#+=3+,+59-#74#2+,75+8491-#;,-3491#74#8*+,-.+,+#7=54,1-, biološke vire in ekološke sisteme (Plut, 2004). M4.>94# +=*434*<>84# /+# :4=-B<# ,# +.+*1A, s katerimi se ne smemo sprijazniti. So posledica nelegalnega in nemoral9-34# 54,94914# 7# +=24=.<6# ;</;<6# .<# 94# ;4# 948<9# 54,941+, pa posegajo v svobodo drugih živih bitij in namerno škodujejo njihovemu zdravju. N#;-:#=<2*+:/.-:#=-*A#B-*<:+#+2+7+5<;<#94#:9+B<9+#=<,1<?#+=*434*<>8#,#+08<9<#F+/;491-,<G4# na Krki in obseg njihovega vpliva na okolje, saj smo mnenja, da je potrebno ravnati najprej lokalno, da bi lahko ravnali globalno. V kolikor se želimo globalno in odgovorno znebiti problema odpadkov, jih je potrebno narediti vidne, z njimi ravnati odgovorno in prevzemati odgovornost za njihovo nastajanje.. 5.

2. SPLOŠNA METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA 2.1.. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je raziskati problematiko divjih +=*434*<>8#,#+08<9<#Kostanjevica na Krki <9#25-A8<;<#/;491e 54,94914#7#+=24=.<#,#+08<9<@ Cilji diplomskega dela ,.*1A8A1-jo =+*+8491-#*-3-#=<,1<?#+=*434*<>86#+2</#/2*+>9<?#7948<*9+/;<# ,/4.-34# 2+/4:-79-34# +=*434*<>84# 7# +,5-=9+;-91-:# 91-3+,-34# vpliva na okolje ter izdelavo 25-=9+/;9-# *</;-# /494G<1-# +0/;+1-8<?# =<,1<?# +=*434*<>8@# Terenski popis divjih odlagal<>8 obsega 2+2</#4.;<,9+/;<#<9#,-*<.+/;<#+=*434*<>8 ter .+*<8<9 ter /-/;4,-#+=24=.+,#94#+=*434*<>8<?@#Lodatno se na 2+=*43<# .474*G-,# 25-A8<# še ,2*<,# 2+/4:-79-34# +=*434*<>84# 94# +.+*1-# ;-5# se ga umesti na prednostno listo sanacije.. 6.

2.2.. DELOVNE HIPOTEZE. Glede na zasnovo diplomske raziskave smo ,#<7?+=<>8A dela opredelili naslednje delovne hipoteze: 1. Po površini prevladujejo :491>4#+=*434*<>84#+=24=.+,. 2. N-8<94#+=*434*<>8#,/-0A1-#9-,459-#+=24=.-. 3. Najve8#+=*434*<>8#bo ob stezah in kolovozih, zlasti v gozdovih.. 7.

2.3.. !>?& !)*$ RAZISKAVE. Jasno je, da sedanji in prihodnji ekološko-prostorski problemi od nas zahtevajo, da moramo nemudoma zmanjšati obremenitve okolja z vsemi vrstami onesnaževanja. Odprto pa ostaja vprašan1-#4*<#1-#2+;-.41+84 civilizacijska sprememba vrednostnega sistema dovolj hitra glede na pospešeno slabšanje stanja planetarnih ekosistemov (Plut, 2004, str. 13). N# /.*4=A# 7# 948-*<# paradigme sonaravnega razvoja, katerega temeljna sestavina so tudi odpadki, je potrebno to +0*<.+# =-354=<54914# +.+*14# A5-=<;<# 94# 948<96# =4# +=24=.<# 9-# 0+=+# 25-=/;4,*14*<# 05-:-94# 74# življenjski prostor in živi svet v njem (Plut, 1985; Plut, 1998). &-:A=+:4# :+54:+# 25-25-8<;<# onesnaževanje okolja z divjim odlaganjem odpadkov in poskrbeti za sanacijo starih bremen prejšnjih generacij. N# 9454,9<?# -.+/</;-:<?# /-# ,-8<94# +=24=9<?# /9+,<# 547354=<6# +/;49.<# 24# /+# 5-*4;<,9+# 9->.+=*1<,<@#N#94/25+;1A#7#9454,9<:#G<.*+:#24#8*+,-.#,/-#2+3+/;-1-#<9#,/-#0+*1#2+/-34#,#9454,9+# kroženje snovi, ko z množi89+#25+<7,+=91+#,5/;-#:4;-5<4*+,#<9#/9+,<6#.<#/-#,#9454,<#2+84/<6#delno ali sploh ne razgradijo, 5A><# 9454,9+# 54,9+,-/1-# <9# /4:+8</;<*9-# /2+/+09+/;<# +.+*14# OP-0-9<.6# 1994, str. 7). I3+=+,<9/.+#547,+19+#3*-=49+#1-#+=24=-.#/25-:*1-,4*9<#2+14,#8*+,-.4@#&1-3+,-#.+*<8<9-#<9# zahtevnost glede na okolje pa so odraz množice prebivalstva6# .<# +=24=.-# 2+,75+84# <9# /;+291-# razvitosti proizvajalnih sredstev, s katerimi si ta populacija zagotavlja svoj standard (Vuk, 1997, str. 3-4). L<,14# +=*434*<>84# +=24=.+,# /+# +=/*<.4,4 nepremišljenih posegov in brezbrižnega +=9+/4#=+#+.+*14#,#547*<89<?#84/+,9<?#+0=+01<?@ $+=5+81-# 25+0*-:4;<.-# +=24=.+,# se je z vidika pravnih =+*+8<* ,# Q-2A0*<.<# D*+,-9<1<# 25,<8# 748-*+#A5-14;< leta 1993 z Zakonom o varstvu okolja. Sledil mu je Pravilnik o ravnanju z odpadki, .<#+25-=-*1A1-#=+*+8-9+#/9+,#.+;#+=24=-.#,#25<:-5A6#=4#35-#74#/9+,#4*<#25-=:-;6#.<#1-#547,5>8-9/4# ,# -9+# +=# =+*+8-9<?# /.A2<9# +=24=.+,6# ,# 25<:-5A6# =4# 1+# <:-;9<.# 74,5B-6# 94:-54,4# 4*<# :+54# 74,5-8<#<9#=4#/-#1+/ga da uvrstiti v katerokoli klasifikacijsko številko iz klasifikacijskega seznama odpadkov kot prilogi pravilnika (Pravilnik o ravnanju..., 1998). (=24=.<# /-# 7454=<# 547*<89<?# ,75+.+,# 2+3+/;+# +=*4341+# 05-7# 2+;5-09-34# <9# 2+3+/;+# celo predpisanega ozira na zahteve varovanja okolja, velikokrat povsem neurejeno. Eden izmed 8*-9+, kasnejše Uredbe o ravnanju z odpadki pravi, da je z odpadki potrebno 54,94;<# ;4.+6# =4# 9<# +35+B-9+# 8*+,-.+,+# 7=54,1-. Pri tem je potrebno ravnati brez uporabe postopkov ali metod, ki z emisijo snovi ali energije pov75+841+ 8-7:-59+#+05-:-91-,491-#,+=e, zraka in tal ;-5# 2+,75+841+# 9-25<1-;9-# ,+914,-. Prav tako se ne sme bistveno poslabšati življenjskih možnosti živali in rastlin ;-5#2+,75+84;<#>.+=*1<,<?#,2*<,+,#94#+0:+814#74,45+,494#,# skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (Uredba o ravnanju..., 2008). L<,14# 4*<# 8594# +=*434*<>84# +=24=.+,# /+# ,# .+9E*<.;A# 7# ,/-:<# 73+541# 94>;-;<:<# ,/-0<94:<# pravnih predpisov, zato so nelegalna@# H+54*9+# 3*-=49+# /+# 9--;<894# <9 9-=+2A/;94@# $5,<86# .-5# 2+,75+841+#:-=3-9-54G<1/.+#>.+=+ <9#=5A3<86#.-5#+.+*1-#05-:-9<1+#94#:-/;ih, ki so na negativne vplive onesnaževal 9410+*1#+08A;*1<,4@ &-=,+:9+# 1-# =<,1<?# +=*434*<>8# :4916# .+;# 1<?# 1-# 0<*+# 9-.+86# .+# 1-# 0<*4# ;4# +0*<.4# ravnanja z odpadki sprejeta kot normalna. Še tako ostri pravni ukrepi pa žal 25-2+84/<# /25-:<9141+# civilizacijske navade in d+#=49-/#/:+#/4:+8</;<*9-#/2+/+09+/;<#2*49-;4#7:491>4*<#=+#;-#:-5-6#=4# tudi najmanjši vnosi v sistem pomenijo veliko tveganje onesnaženja. Iz tega razloga je 2+:-:09+6#=4#25-25-8<:+#,/4.5>9+#=<,1-#+=*43491-6#;-5#/49<54:+#=-354=<5494#+0:+814@ 8.

2.4.. &,&'#/,!%"+'!"!% !"#!?%& '$($'!)*. N-*<.-# .+*<8<9-# +=24=.+,# ,# ;5=-:# /;491A# <9# 91<?+,46# +.+*1A# *4?.+# ;A=<# 9-,4594# /-/;4,46# zahtevata urejeno in nadzorovano ravnanje z njimi (Šebenik, 1994, str. 7). L<,14# +=*434*<>84# +=2adkov so nevarna že samo z vidika njihove lege. Zelo pomembno je 94:5-86# =4# 1-# *+.4G<14# 74# +=*434*<>8-# ;-:-*1<;+# 25-,-51-946# =4# /-# +=*434*<>8-# A254,*14# 7# ,-*<.+# skrbnostjo in da se na njem ne odlagajo neprimerni odpadki, k+;#/+# ;-.+8<# <9# 9-,459<# +=24=.<. O=*434*<>84# +=24=.+,# :+541+# 0<;<# A5-1-94# <9# +0*<.+,494# ;4.+6# =4# /-# 94# 91<?# +:-1A1-# ,2*<,# onesnaževal, ki bi lahko ogrozila pitnost vode (Keuc, 2005, str. 102)@# L<,14# +=*434*<>84# velikokrat vsebujejo nevarne odpadke, ki so pomešani z ostalimi odpadki. Prav tako se pogosto nahajajo na odmaknjenih lokacijah, ki so zaradi neposeljenosti in prvobitnosti zavarovane zaradi svoje posebne veljave, ,84/<?#pa celo primerne za vodooskrbo. I4/:-;-9-#2+,5><9-#9-34;<,9+#,2*<,41+#94#-/;-;/.<#,<=-7#2+.541<9-6#;A5</;<89+#2+=+0+#+08<9-# in kvarijo kakovost življenja vseh živih bitij.. Slika 1: Okoljski vplivi <FH59GA%C<4AGA4FI7A. Avtorica: Alja $<9G+*<86#RSTT.. 9.

N/4.+# +=# +=*434*<>8# 25-=/;4,*14# /</;-:, katerega vplivi so posredni in neposredni, vnosi in iznosi iz tega sistema pa med seboj povezani. Vnose v sistem predstavljajo dodatni odpadki, voda v obliki padavin, vodotokov, podtalnice in megle, zrak v obliki vetra ter ostalih zra8nih cirkulacij, medtem ko med iznosi iz sistema prevladujejo izcedne vode6# <+9<7<541+8-# /-,491-6# +9-/94B-94# 73+5914# 2*4/;# 25/;<# <9# 9-9474=91-# smrad (Kušar, 2000). (=*434*<>84# /+# 94# ;-5-9A# 547*<89+# +247946# *4?.+# /+# +=.5<;46# =-*9+# 25-.5<;4# 4*<# 2+,/-:# 25-.5<;4@#(=*434*<>84#+=24=.+,#/+#25<*43+1-94#4*<#9-25<*43+1-94#<7+0*<.+,49+/ti površja okolice. )-# 1-# ,<><94# +=*434*<>84# /.*4=94# 7# ,<><9+# +.+*<G-6# 1-# +=*434*<>8-# 25<5-1-9+# 2+,5>1A6# .45# *4?.+# ,# 25<:-5A# /A:4# 94# 74/A;+# .+;491+# 94.47A1-# 94# :+B9+/;# 94.+2<8-9<?# +=24=.+,# 2+=# 2+,5>1-:@# (Smrekar, 2007, str. 46). Med 75489<:<# -:</<14:<, ki nastanejo kot posledica neurejenega odlaganja odpadkov, so najpogostejši toplogredni plini, predvsem metan (Keuc, 2005, str. 101). $54,#;4.+#/-#94#+0:+81<?# +=*434*<>8#2+14,lja smrad, ki kvari estetsko podobo pokrajine. (=*434*<>84# +=24=.+,# /+# ,<5# <zpustov v vodni krog6# /41# ,# +=*434*<>8nem telesu prihaja do izcejanja onesnažene vode (Keuc, 2005, str. 101). (9-/94B-91-#/-#2+14,*14#-2<7+=9+#+0#,-81-:## <72<5491A# +=24=.+,# +7<5+:4# ,# 84/A# 24=4,<9@# Onesnaženje se s pritoki širi dolvodno na vodovarstvena in zavarov494#+0:+814@ N#25<:-5A#.54>.<?#;4*#/-#7#+=*434*<>8#/25+>841+#<9#,#2+=7-:*1-#25<?4141+#;-B.-#.+,<9- in druga onesnaževala. Ker na prepustnem kraškem svetu vode ponikajo neposredno v kraško notranjost, jih lahko pr<84.A1-:+#3*+0*1-#,#.54/A6#;4:#kjer so zaloge pitne vode (Požar, 2006). N/4#,-814#+=*434*<>84#*4?.+#25-.+#<7G-=9<?#,+=4#+9-/94BA1-1+#25/;6#/41#/-#+9-/94B-91-#,# njej retenzira (Šebenik, 1994, str. 96). Posredno onesnažena prst vpliva tako na pogoje za B<,*1-91-#54/;*<9#<9#B<,4*<#.+;#94#7=54,1-#8*+,-.a. N# /*+,-9/.<?# 547:-54?# .+;# 25+/;+5# 74# +=*43491-# /*AB<1+# 547*<89-# *+.4G<1-U# 74:+8,<51-9<# 25-=-*<6# 0*<B<9-# 5-.6# 2+;+.+,6# 1-7-5# <9# =5A3<?# /;+1-8<?# ,+=46# o2A>8-9-# 354:+79<G-, peskokopi, .4:9+*+:<6#+2A>8-9<#3*<9+.+2<6#9-5+=+,<;9-#2+,5><9-6#.54>.-#14:-6#.54>.4 brezna, mrtvi rokavi 5-.#<9#*+.4*9+#9-EA9.G<+94*94#7-:*1<>84#O3542-6#3*+0-*<6#=<,1<#2+54>8-9<#;-5-9<V#ONA.6#TWWX6#/;5@# 48). H9+3-#+=#73+541#94>;-;<?#:<.5+*+.4G<1#/+#7-*+#549*1<,4#+0:+8146#=<,1-#+=*43491-#+=24=.+,# 25+G-/-#A9<8-,4914#<9#=-354=<54914#/4:+#2+spešuje.. 10.

2.5.. "31 .&01.#1%"+'!"$% !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&"%.$%&,&'#1%!.% &'&*1"$.#1%+31 .&/0.1%/$.$2!#1. 2.5.1. Terensko delo Za potrebe diplomskega dela smo popisovali in analizirali =<,14# +=*434*<>84# ;5=9<?# odpadkov. L+/-=491-#25-A8-,491-#=<,1<?#+=*434*<>8 v Sloveniji6#/-#1-#+/5-=+;+8<*+#94#+=*434*<>846# .<#/+#2+#.+*<8<9<#+=24=.+,#,-814#+=#-9-34#:Y#OP-0-9<.6 1994; Kušar, 2000; Požar, 2006; )4;-56 2010). Zaradi uvida v dejansko stanje divjega odlaganja odpadkov ,#+08<9<#Kostanjevica na Krki smo se za potrebe diplomskega dela *+;<*<# 2+2</4# ,/-?# +=*434*<>8# ,-81<h od polovice m³. Za to metodološko spremembo /:+# /-# +=*+8<*<# 7454=<# :9+B<9-# :491><?# +=*434*<>8# 94# +0:+81A# <9# zaradi dejstva, ki ga omenja Vuk (1997), in sicer, da je glede na opaženo stanje nastanek divjih +=*434*<>8# 94/*-=91<U# 9eznano kdo na rob najbližjega gozda ali kakšne druge primerne lokacije 941,-8.54;#2+9+8<#+=*+B<#5-*4;<,9+#:41?9+#.+*<8<9+#odpadkov. To je zadostni signal, da bo že v kratkem nekdo k tem odpadkom dodal še svoje, vse do tedaj, ko bo ,#7-*+#.54;.-:#84/A#94/;4*+# na tej lokaciji divje +=*434*<>8-# ONA.6# TWWX6# /;5@# Z[V. Iz tega sledi, da so tudi najmanjša +=*434*<>84 lahko potencialni vir ,-81-34#+05-:-91-,4914#+.+*14@ $+2</#=<,1<?#+=*434*<>8#/:+#izvedli v mesecu marcu in aprilu 2011. Nek41#+=*434*<>8#/:+# 25+/;+,+*19+# 2+2</4*<# B-# ,# *-;<?# 2+25-1# <9# 24# +0# 4.G<1<# (8</;<:+# D*+,-9<1+# ,# -9-:# =9-,A leta 2010. Za potrebe diplomskega dela je bil tokrat popis izveden obsežneje (detajlen pregled =+/;+29<?# +0:+8<1V# <9# /</;-:4;<89+# :-;+=+*+>.+@# D.A241# smo popisali in ovrednotili 31 divjih +=*434*<>8#<9#25-,-5<*<#/;491-#9-.4;-5<?#+0:+8<1#O\/;45<?#/:-;<>8]V, od koder so v obdobju 2006 – 2010 prostovoljci odpadke že odstranili. (0:+81-, na katerem smo izvajali popis, zajema okoli 40 km² veliko ozemlje +08ine Kostanjevica na Krki. Na teren smo se vsakokrat odpravili peš, saj je za skrbni pregled +0:+814, popis in vrednotenje ;+#9410+*1#749-/*1<,4#:-;+=4@#M-5-9/.+#=-*+#/#/</;-:4;<89<:#.45;<5491-:#194:5-8 najpogostejši in najzaneslj<,-1><# 948<9# 25<=+0<,4914 2+=4;.+,# +# =<,1<?# +=*434*<>8<?# (Šebenik, 1994, str. 25). (0:+8146#.<#/+#0<*4#25-,-8#+=5+894#<9#9-=+/;+294#O9-25-?+=94#:+8,<514#in strmine), smo zaradi težavnosti popisa izpustili. Prav tako smo se zaradi restrikcije omejenega gibanja na +0:+81A# P-93-9/.- meje +=*+8<*<6# =4# ,# 25-3*-=# ;-5-94# 9-# 0+:+# ,.*1A8<*<# 9-.41# /;+# :-;5+,# širokega težko dostopnega pasu ob meji s Hrvaško. Z4,-=4:+#/-#=-1/;,46#=4#,-8#+8<#,-8#,<=<@#N#</.491A#2+;-9G<4*9<?#<9#+0/;+1-8<?#*+.4G<1#/+# nam 2+:434*<#3+7=451<#(0:+89-#-9+;-#I4,+=4#7a gozdove, lovci Lovske družine Kostanjevica na Krki ;-5# 8*49<# 2*49<9/.-34# =5A>;,4# $+*+:@# F-5# /:+# 7454=<# 948-*4# 749-/*1<,+/;<# <9# ;+89+/;<# podatkov želeli +=*434*<>84#25-3*-=4;<#sami, smo zgoraj omenjene informacije uporabili zgolj kot podatke o lokacijah o=*434*<>8, ne pa tudi o njihovi podobi ter sestavi. (=*434*<>84# +=24=.+,# 1-# :+3+8-# ,# 2+.541<9<# identificirati tud<# /# 2+:+81+# 75489<?# 2+/9-;.+,@# I4# +0:+81-# +08<9- Kostanjevica na Krki, .1-5# ,-8<9+# ;4*# 25-.5<,4# 3+7=, je takšna metoda v pretežnem delu neuporabna. &4:-/;+# ;-34# /:+# /-# +=*+8<*<# 74# 2+=5+09+# ;-5-9/.+# kartiranje. M-5-9/.+# =-*+# /:+# +254,*14*<# /# 2+:+81+ DTK karte (Državna …, 1997) <9# ;+89o lego posameznega +=*434*<>8a +7948<*<# 94# 94254,< GPSmap 60CSx. Iskali in popisovali smo tista. 11.

+=*434*<>846# .<# jih Šebenik opiše kot nenadzorovana in neurejena odla34*<>846# .<# /+# 05-7# potrebnih ukrepov za varstvo okolja (Šebenik, 1994, str 11-12). Minimalno razdaljo med dvema +=*434*<>8ema /:+# =+*+8<*<# /4:<# <9# /<G-5# na 25 m. Omenjeno razdaljo smo izbrali na podlagi dejstva, da je za vnos na kartografsko podlago merila 1:25000 potrebna razdalja najmanj enega milimetra, kar v naravi znaša 25 metrov. Prav tako bi 0<*+# ,# 25<:-5A# +=*+8<;,-# +# /494G<1<# 2+/4:-79<?# +=*434*<>8# =-*+# 9-/:</-lno opraviti z dvojnimi stroški saniranja. Podatke smo sproti vnašali na popisni list. Gre za podatke, ki se nanašajo na splošne 7948<*9+/;<# +=*434*<>8, 74# 2+/4:-79+# +=*434*<>8-# /:+# =+=4*<# ;A=<# +2+:0o <9# /# 2+:+81+# fotografskega aparata Canon fotografirali sestavo, stanje in širšo lego odla34*<>8a. Vsebine popisnega lista so prikazane na sliki 2. &41,-8# težav /+# 94:# 25<# 2+2</A# 2+,75+84*<# =-*9+# 74:+8,<51-9< predeli severnega dela +08<9-#;-5#9-,459+/;#/5-84914 z medvedi na =-*A#^+5149G-,6#.<#25<24=41+#+08<9<#F+/;491-,<G4#94# Krki. Prav tako smo 25<#+=*434*<>8A#v zasebni lasti naleteli na neodobravanje tistega, kar želimo z =<2*+:/.<:#=-*+:#=+/-8<@#!4/;9<.#7-:*1<>84#<9#+=*434*<>84 je bil 94:5-8#;5=9+#25-25<8496#=4#/+# odpadki, ki jih divje odlaga v gozdu, tam zato, da se jih pozabi in ne zato, da bi jih kdo fotografiral in analiziral.. 12.

Slika 2: Vsebine popisnega lista. Avtorica: Alja $<9G+*<86#RSTT.. 13.

2.5.2. Ocena pokrajinskega vpliva <FH59GA%C<4AGA4FI7A Ocena vpliva na okolje je postopek vrednotenja, ki pripelje do mnenja o nevarnosti divjih +=*434*<>8#74#<70549<#2+.541<9/.<#-*-:-9;#OP-0-9<.6#TWWZ6#/;5@ 12). H-;+=+*+3<14# +G-9-# ,2*<,4# +=*434*<>8# 94# +.+*1-# <9# <7=-*4,-# 25-=9+/;9-# *</;-# /494G<1-# 1-# bila povzeta po Kušarjevi metodologiji (Kušar, 2000) ,5-=9+;-914# =<,1<?# +=*434*<>8# 94# Ljubljanskem polju. Metodologija je bila za potrebe te diplomske naloge delno spremenjena ter dopolnjena z metodološkimi prispevki treh =<2*+:/.<?#94*+3#O)4;-5, 2010; Požar, 2006; Zalokar, 2011V# /# 2+=5+814# 547</.+,4914# ,2*<,4# =<,1<?# +=*434*<>8# 94# +.+*1- ,# <70549<# +08ini. Na ;4# 948<9# smo želeli zadostiti kriterijem geografske /2-G<E<.-# 25-A8-,49-34# +0:+814, to je zakraselim 2+0+81-:# ^+5149G-,# 94# 1AB9-:# =-*A# +b8<9-# <9# :+8,<594;<# 2+=+0<# F54.+,/.-34# 3+7=4# 94# severni. FA>45#ORSSTV#<9#)4;-5jeva (2010V#/;4#94;4989-1-#25-A8-,4*4#+=*434*<>84#94#25+=9<?#;*-?6# kjer se nahaja podtalna voda, medtem ko se je Požarjeva A.,4514*4# 7# =<,1<:<# +=*434*<>8<# ,# .54>.-:# /,-;A6# .1-5# 1-# /</;-:# 25-;4.4914# <9# .5+B-914# /9+,<# 0</;,-9+# =5A348-9@# (0:+81-# +08<9-# Kostanjevica na Krki predstavlja stik razvitega kraškega reliefa in nepropustne aluvialne usedline s poplavnim gozdom in prisotnostjo talne vode. Metodo smo zato povzeli po zgledu vseh zgoraj omenjenih avtorjev in jo sestavili v celoto, ki bi zadostila kriterijem relevantne raziskave. Za vrednotenje vpliva 2+/4:-79-34# =<,1-34# +=*434*<>84# /:+# ;4.+ izbrali dva .,49;<;4;<,94#2454:-;54#O2+,5><94#+=*434*<>84#<9#.+*<8<94#+=24=.+,V#;-5#>;<5<#.,4*<;4;<,9-#O0*<B<94# vode, tip materiala, varstvena +0:+814#<9#ožja reliefna lega). Na popisnem listu smo vsak parameter razdelili v štiri skupine ali razrede, ki jim je bila 25<2</494#>;-,<*894#,5-=9+/;@ Za vsak izbrani kazalec vpliva na okolje velja, da: -. najvišja vrednost (razred ZV# +2</A1-# 941,-81<#negativni ,2*<,# +=*434*<>84# 94# +.+*1-#3*-=-# na parameter.. -. se z nižanjem posameznega razreda kazalca (3, 2, TV# ,2*<,# +=*434*<>84# 94# +.+*1-# zmanjšuje.. -. ima najmanjši negativni ,2*<,#O3*-=-#94#.474*-GV#94#+.+*1-#+=*434*<>8-#v razredu 1.. Popisni list je bil na podlagi izkušenj iz 2<*+;/.-34# 2+2</4# *-;4# RSTS# O4.G<14# (8</;<:+# Sloveni1+V#<9#25-=?+=9-34#25-3*-=4#*<;-54;A5-#OP-0-9<.6#FA>456#)4;-5, Požar in Zalokar) zasnovan ;4.+6#=4#/-#1-#,/4.+#+=#+=*434*<>8#=4*+#A,5/;<;<#,#-9+#od skupin pri vseh parametrih. Vsak-:A# +=*434*<>8A# 1-# 0<*+# ,# .+989<# E47<# =+=-*1-9+# =+*+8-9+# >;-,<*+# ;+8. (seštevek ocen kazalcev)6#25<#8-:-5#,-814#=+0*1-94#,/+;4#2+:-9<#,-81<#,2*<,#+=*434*<>84#94#+.+*1-@#Na podlagi ocen se kasneje =+*+8<#,5/;9<#5-=# /49<54914@#(=*434*<>8-# 1-# ;-:# ,<>1-# 94# 25-=9+/;<# *</;<# /494G<1-6# 8<:#,-81-#>;-,<*+#;+8.#<:4@. 14.

Tabela 1=%,ANA4@F%HE9<8CJ985A%HB4FHA%8A%CDC459%F8%BEFBA<A5C7F%EANE9<F ,$>$'2!%"31 .&01.#$%"+'!"$% !"#!?%& '$($'!)*%.$%&,&'#1 +&"3)!.$%& '$($'!)*$= 1. do 15 m² 2. 16 m² do 50 m² 3. 51 m² do 200 m² Z@#,-8#.+;#RSS#:` ,&'!*!.$%& +$ ,&"= 1. manjša od 3 m³ 2. med 4 m³ in 10 m³ 3. med 11 m³ in 30 m³ Z@#,-814#+=#_S#:Y TIP MATERIALA: 1. gradbeni odpadki in odkopan zemeljski material 2. nenevarni komunalni in kosovni odpadki 3. organski odpadki 4. nevarni odpadki. OŽJA RELIEFNA LEGA: T@#54,94#;*46#=-*#2+0+814 2. grapa _@#,5;4846##/;5A34#,+=+;+.46 4. brezno BLIŽINA VODE: 1. v razdalji do 100 m ni vode 2. voda je v razdalji do 100 m _@#2+2*4,9+#+0:+81-6#2+=7-:94#,oda Z@#,+=+,45/;,-9+#+0:+81-6#9-2+/5-=94#0*<B<94# zajetja "$3/0"1.&%&-P&*#1= T@#9<#,#,45/;,-9-:#+0:+81A 2. bližina kulturnega spomenika ali naravne vrednote _@#+0:+81-#&4;A5-#RSSS Z@#,+=+,45/;,-9+#+0:+81-. Avtorica: Alja $<9G+*<86#RSTT.. +CHEIF8A%C<4AGA4FI7A Po vzoru Kušarja (2000, str. 13) smo razrede za izbrani kazalec oblikovali na naslednji 948<9U 1.razred: do 15 m² 2.razred: 16 m² do 50 m² 3.razred: 51 m² do 200 m² Z@5475-=U#,-8#.+;#RSS#:` Površina odlagali>84#1-#0<*4#+G-91-94#7#7:9+B.+: izmere dolžine in širine površine, na .4;-5<#/+#*-B4*<#+=24=.<@#N-814#.+;#1-#2+,5><94#+=*434*<>846#,#,<>1<#5475-=#/-#+=*434*<>8-#A,5/;<#<9# ,-81<#1-#91-3+,#,2*<,#94#+.+*1-@#. 15.

,C4F7F8A%C<BA<DCH $5<#,9+/A#547*<89<?#/9+,<#,#/</;-:#1-#0</;,-94#91<?+,4#.+*<8<94@#N-814#.+*<8<94#+=24=.+,# 2+:-9<#,-81<#9-34;<,9<#,2*<,#;-34#E4.;+514#94#+.+*1-@#Q475-=-, ,#.4;-5-#/:+#547=-*<*<#+=*434*<>84# 3*-=-#94#.+*<8<9+#+=24=.+,, smo oblikovali v skladu z eno od hipotez, ki pravi, da se bodo na 25-A8-,49-:#+0:+81A#2+14,*14*4#:491>4#+=*434*<>84 odpadkov. Po razredih, ki so jih 74# 25<8A1+8<# .474*-G oblikovali snovalci metodologije (Šebenik, Šimec) in jih je uporabil tudi Kušar (2000), bi vsa +=*434*<>84 v izbrani +08<9< sodila v en sam razred, kar bi bilo za potrebe naše analize 25-,-8#2+/2*+>-9+#<9#neuporabno. Razrede smo tako +0*<.+,4*<#94#94/*-=91<#948<9U 1.razred: ko*<8<94#+=24=.+,#:491>4#+=#_#:Y R@5475-=U#.+*<8<94#+=24=.+,#:-=#4 m³ in 10 m³ _@5475-=U#.+*<8<94#+=24=.+,#:-=#T1 m³ in 30 m³ _@5475-=U#.+*<8<94#+=24=.+,#,-814#+=#_S#:Y Tip materiala &4#9-=+,+*1-9<?#4*<#=<,1<?#+=*434*<>8<?#+=24=.+,#/:+ +0<8419+#25<84#254,<#zmešnjavi6#8-# A2+>;-,4:+#;<2-#25</+;9<?#:4;-5<4*+,@#Q47*<89<#;<2<#+=*+B-9-34#:4;-5<4*4#<:41+#547*<89-6#,-81-#4*<# manjše, vplive na okolje, zato je po mnenju Kušarja (2000) treba tipe materialov na nedovoljenih +=*434*<>8<?#547,5/;<;<#,#5475-=-#3*-=-#94#obseg njihovega vpliva na okolje oziroma potenciala za onesnaženje@# M<2<# :4;-5<4*4# /-# 94# 2+2</9-:# *</;A# ,5-=9+;-914# ,2*<,4# +=*434*<>84# 94# +.+*1-# razdelijo v naslednje razrede: 1.razred: gradbeni odpadki in odkopan zemeljski material 2.razred: nenevarni komunalni in kosovni odpadki 3.razred: organski odpadki 4.razred: nevarni odpadki Gradbeni odpadki so nenevarni gradbeni odpadki, ki nastajajo v gradbeništvu ()-59A;4, 2010). Pravilnik o ravnanju z odpadki6#.<#94/;49-1+#25<#354=0-9<?#=-*<?#=+*+84#+0,-794#54,94nja z odpadki, ki nastanejo zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove in odstranitve objekta (Pravilnik o ravnanju…, 1998). (=*434*<>846#.<#,/-0A1-1+#354=0-9-#+=24=.-6#941#0<#0<*4#74#+.+*1-#9->.+=*1<,4#OP-0-9<.6# Šimec, 1993, str. 169), pa vendar praksa kaže, da se z gradbenimi odpadki ravna neodgovorno, saj jih le redki odlagajo 94# +=*434*<>8<?# 9-9-,459<?# +=24=.+,6# 94:-/;+# ;-34# 1-# 9412+3+/;-1><# 948<9 v praksi 742+*91-,491-#+2A>8-9<?#354:+79<G#<9#74/<24,491-#7-:-*1/.<?#=-25-/<1#O)-59A;4, 2010) ter utrjevanje kolovoznih poti. Kljub temu, da je vpliv gradbenih odpadkov in izkopanega materiala na okolje majhen, nastane v Sloveniji okrog 500 do 600 kilogramov gradbenih odpadkov ter 300 do 400 kilogramov izkopanega materiala na prebivalca letno ()-59A;46 2010). Zaradi majhnega vpliva izbranega razreda na okolje mu je bila dodeljena najmanjša vrednost.. 16.

N# =5A3<# 5475-=# /+# A,5>8-9<# 9-9-,459<# .+:A94*9<# ;-5# .+/+,9<# +=24=.<@# $5-=,/-:# 25<# .+:A94*9<?# +=24=.<?# /+# 94# +=*434*<>8<?# 25</+;9<# .-:<89<# <9# E<7<.4*9<# 25+G-/i, ki tvorijo nove, :-=#91<:<#>.+=*1<,-6#/9+,<U#;4.+#;-.+8-#.+;#;A=<#+=*434*<>89<#2*<9 (CERod, 2011). N<5#+5349/.<?#+=24=.+,#94#+=*434*<>8<?#/+#941,-8.54;#.:-;<1/.<#+=24=.<@#$5<#547.541491A# +5349/.<?#/9+,<#94#+=*434*<>8<?#94/;4141+#9-,459<#2*<9<#O:-;496#+gljikov dioksid) (Kušar, 2001), zato smo ta tip odpadkov uvrstili v tretji razred. &41,-81<# ,2*<,# 94# +.+*1-# 4*<# 941,-81+# ,5-=9+/;# 2454:-;54# /:+# =+*+8<*<# nevarnim odpadkom, katerih ime pove, da so za okolje, rastline, živali in ljudi nevarni. Takših je med 25-A8-,49<:<#+=24=.<#,-8#.+;#/:+#25<84.+,4*<. &-,45-9# 1-# ;</;<# +=24=-.6# .<# 1-# 7454=<# =+*+8-9<?# 9-,459<?# /-/;4,<9# 4*<# *4/;9+/;<# /# 25-=2</+:# A,5>8-9# :-=# 9-,459-# +=24=.-# OI4.+9# +# ,45/;,A okolja (ZVO-1), 2004)). Lastnosti nevarnih snovi ali substanc kot komponent nevarnih odpadkov so: eksplozivnost, lahko ,9-;*1<,+/;6# 2+,75+8491-# ,B<346# 5-4.;<,9+/;# ,# 25</+;9+/;<# =5A3<?# /9+,<6# /;5A2-9+/;# <9# >.+=*1<,+/;# zdravju, korozivnost in jedkost, dražljivost, kužnost, infektivnost, mutagenost, radioaktivnost in rakotvornost (Škafar, 2005),zato morajo biti nevarni odpadki nemudoma odstranjeni iz habitatnih prostorov, še posebej na mestih6#.1-5#*4?.+#2+,75+8<1+#+9-/94B-91-#,+=-@# Ožja reliefna lega (B14# 5-*<-E94# *-34# +=*434*<>84# 1-# 74# +G-9+# ,2*<,4# 94# +.+*1-# +=*434*<>8# 94# 25-A8-,49-:# +0:+81A#0</;,-946#/41#/+#/2-G<E<89-#5-*<-E9-#:<.5++0*<.-#547*<89+#=+,7-;9-#74#,2*<,-#+9-/94B-,4*# <9# ><51-91-# ,2*<,4# =<,1-34# +=*434*<>84# 94# <9# 2+=# 2+,5>1-@ Zaradi razvitosti kraškega reliefa na 25-A8-,49-:#+0:+81A#1-#0<*+#9A19+#+0*<.+,491-#2454:-;546#.<#0+#+,5-=9+;<*#,2*<,#+=*434*<>84#94# posebej +08A;*1<,4 kraška tla. D;+2914# 549*1<,+/;<# .54>.-34# /</;-:4# 1-# 94:5-8# +=,</94# +=# /;+291-# 547,<;+/;<# .54>.-34# sistema (Požar, 2006, str. 11). G*-=-# 94# =-149/.+# 547,<;+/;# .54/4# 94# +0:+81A# 2+2</4# /:+# oblikovali naslednje razrede: T@5475-=U#54,94#;*46#=-*#2+0+814 2.razred: grapa _@5475-=U#,5;4846#/;5A34#,+=+;+.46 4. razred: brezno F54>.<#5-*<-E9<#+0*<.<#.+;#/;4#05-79+#<9#14:4#+:+3+84;4#9410+*1#=<5-.;-9#=+/;+2#<7G-=9<?# vod v podzemlje (Požar, 2006). V popis zaradi predhodnega posveta s Klubom Jamarjev Kostanjevica na Krki nismo uvrstili ožje reliefne lege: jama. &4#+0:+81A +08<9- je kar nekaj teh podzemnih kraških oblik, vendar so le redke dostopne brez usposoblje9<?# ,+=<8-,# <9# 25<:-59-# opreme. Vse dostopne ja:-# 94# +0:+81A# +08<9-# so bile s strani jamarjev v zadnjih nekaj letih pregledane in nekatere tudi sanirane. Za raziskovanje vpliva možnih onesnaževal je potrebna +0/-B94# >;A=<14# <9# 2+2+*9+:4# =5A34894# :-;+=+*+3<14. Popis smo zato omejili le na vidna odlagali>84@ F*1A0# ;-:A6# =4# ;A=<# ,5;48-# +:+3+841+# 94,2<89+# 25+2A/;9+/;# <9# ?<;5+# +=;-.491-# <9# izpiranje snovi s površja, /+# 0<*-# A,5>8-9-# ,# 5475-=# 9<B1-6# /41# 05-79+# ,# 94/25+;1A# 7# ,5;48+# 17.

predstavlja odprto povezavo s kraškim podzemljem (Požar, 2006, str. 80). V isti razred smo po lastni oceni uvrstili strugo vodotoka, ki je nedvomno ranljiv prostor. Z razredno +G-9+# R# /:+# +,5-=9+;<*<# =<,14# +=*434*<>846# .<# /-# 94?4141+# ,# 3542ah. Na 25-A8-,49-:# +0:+81A# 1-# 7454=<# ,-*<.-34# /;5:-G4# 94# 1AB9-:6# 1A3+,7?+=9-:# <9# 1A3+74?+=9-: =-*A# 25-A8-,49-34# +0:+814# 25<84.+,4;<# ,-*<.+# >;-,<*+# 3542# 94# /<G-5# .54>.<?# ;*-?@# N# ;-?# /-# +0# ,-81<# .+*<8<9<# 24=4,<9# 2+14,<1+# ?A=+A59<.<@# Iz o=*434*<>8# ,# 3542<# s-# +0# 25</+;9+/;<# +084/9-34# površinskega vodnega toka potencialno spirajo odpadki in odvajajo izcedne vode proti nižje *-B-8<:#25-=-*+:@## (=*434*<>8-:# 94# 54,9<?# ;*-?# <9# +B1-:# =-*A# 2+0+814# /:+# 7454=<# 0</;,-9+# ,-81-34# ,2*<,4# ostalih zgoraj orisanih reliefnih oblik dodelili najnižjo vrednost. Bližina vode Kazalec nedvomno sodi v skupino najbolj bistvenih kazalcev za vrednotenje vpliva divjih +=*434*<>8# 94# +.+*1-@# H-=# >;-,<*9<:<, za življenje pomembnimi snovnimi tokovi je vodni krog najbolj .*1A89-34 pomena. Izbira parametra je povzeta po Šebeniku (Šebenik, 1994, str. 132), razrede pa smo tudi tu oblik+,4*<#3*-=-#94#*4/;9+#+G-9+#?<=5+*+>.-34#/;4914#,#+08<9<@#(=*434*<>84# /-#.+;#25<#,/-?#.474*G<?#547,5>841+#,#>;<5<#5475-=-, in sicer 94#94/*-=91<#948<9U 1.razred: v razdalji do 100 m ni vode 2.razred: voda je v razdalji do 100 m _@5475-=U#2+2*4,9+#+0:+81-6 podzemna voda Z@5475-=U#,+=+,45/;,-9+#+0:+81-6#9-2+/5-=94#0*<B<94#741-;14 Voda zaradi splošne globalne onesnaženosti vodnih virov danes ostaja prednostna naloga okoljevarstvenih akcij in projektov. Z vidika nelegalnega odlaganja odpadkov je bila posebej 25+0*-:4;<89a, pretekla trdno zakoreninjena miselnost prebivalstva, da voda odpadke za vedno +=9-/-#<9#A9<8<#OP-0-9<.6#TWWZ6#/;5@#R_V@# (8<tn+# /-# 25-0<,4*G<# 94# <70549-:# +0:+81A# 94# /2*+>9+# 9-# 2+/*ABA1-1+# ,+=+;+.+,# .+;# prostora za odlaganje odpadkov. Zavedamo se, da je ,2*<,# +=*434*<>8# 94# onesnaževanje vode 2+,-84n tudi tam, kjer ni direktnega stika z vodo. Pravilnik o odlaganju odpadkov v 30. 8*-9A# 25-2+,-=A1-# +=*434*<>84# 94# 2+2*4,9-:# +0:+81A6# =+*+8-9-:# 2+# 25-=2</A# +# ,+=4? (Pravilnik o odlaganju..., 2000), evropska vodna direktiva pa si prizadeva za postopno odpravljanje onesnaževanja zaradi odvajanja, emisij ali A?414914# 9-,459<?# /9+,<@# $+=7-:94# ,+=4# 1-# ,/4# ,+=4# 2+=# 7-:-*1/.<:# 2+,5>1-:# ,# 74/<8-9-:# +0:+81A# <9# ,# 9-2+/5-=9-:# /;<.A# /# ;*-:<# 4*<# 2+=;4*1-:@# N+=94 direktiva stremi k izboljšanju /;4914# 2+=7-:9<?# ,+=4# ;-5# +:-1<;,4:# 94# 2+=5+81A# 2+/-3+,# ,# 25+/;+5# <9# +9-/94B-,4914# 7# nevarnimi odpadki, hranili in organskimi snovmi (Vodna direktiva, 2011).. 18.

Karta 1: "C<CHAE;JH98A%C:QC75A%H%&:7F8F Kostanjevica na Krki. Opomba: Rumena: I. vodovarstveni pas; Zelena: II. vodovarstveni pas Avtorica: *14#$<9G+*<8, 2011; Vir podatkov: $5+/;+5/.<#<9E+5:4G<1/.<#/</;-:#+08<96#RSTT.. 19.

"AE;JH98A%C:QC75A &-.4;-54#+0:+814, na katerih se nahajajo divja od*434*<>84#+=24=.+,6#/+#74,45+,4946#.-5# so z vidika hitrega onesnaženja in ranljivosti posebej dovzetna za negativne vplive divjega odlaganja nenevarnih in predvsem nevarnih odpadkov. Tudi na zavarovanih in 74>8<;-9<?# +0:+81<?#<:41+#=<,14#+=*434*<>84#+=24=.+,#*4?.+#,-81<#4*<#:491><#,2*<,@#F474*-G#1-#2+:-:0-9# 8*-9# ,# ,-5<3<# ,5-=9+;-914# ,2*<,4# 94# +.+*1-6# /41# ;4# +0:+814# 25-=/;4,*141+# +?549jene predele nedegradirane pokrajine, vir biotske pestrosti in so bistvena za zdravo življenje rastlin, živali in ljudi. Razr-=-# /:+# 74/9+,4*<# 3*-=-# 94# ;<2# ,45/;,-9<?# +0:+8<16# .<# 2+.5<,41+# <70549<# ;-5-9# <9# 1<?# +,5-=9+;<*<#94#94/*-=91<#948<9U 1. 5475-=U#9<#,#,45/;,-9-:#+0:+81A 2. razred: bližina kulturnega spomenika ali naravne vrednote 3. 5475-=U#+0:+81-#&4;A5a 2000 4. razred: ,+=+,45/;,-9+#+0:+81S prisotnostjo odla34*<>8# +=24=.+,# <9# 2+/*-=<89-34# ,9+/4# <7G-=9<?# ,+=# ,# +.+*1-6# 1-# 5-/9+# ogrožena kvaliteta tako površinskih kot podzemn<?#,+=4@#N+=+,45/;,-94#+0:+814#/-#>-#2+/-0-1# 9494>41+#94#+0:+814#8524*<>8#2<;9-#,+=-@# I4#25-A8-,49+#+0:+81-#+08<9-#so varstveni pasovi (I. vodovarstveni pas, II. vodovarstveni pas, III. vodovarstveni pas) <9# A.5-2<# 74# ,45+,491-# ,+=9<?# ,<5+,# =+*+8-9<# 7# (=*+.+:# +# 74>8<;<# ,+=9<?#,<5+,#94#+0:+81A#(08<9-#Frško (Odlok o za>8<;<@@@, 2002). Varstveni pasovi 94#+0:+81A# +08<9-# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# 742+,-=A1-1+# ,45+,491-# vodovarstvenih +0:+8<1# )59-84# ,4/# <9# Orehovec pri Kostanjevici. Najožji I. vars;,-9<#24/#1-#94:-91-9#<7.*1A89+#<7,41491A#=-14,9+/;<#+/.50-#/#2<;9+#,+=+@#N#%@# varstvenem pasu 94# +0:+81A# ni divjih odla34*<>8# +=24=.+,, /41# 1-# =+/;+2# ,# +0:+81-# 741-;14# E<7<89+#25-25-8-9#<9#=+,+*1-9#*-#2++0*4>8-9<:#+/-04:#<7,414*G4#14,9-#/*AB0-@ II. v45/;,-9<#24/6#/#/;5+3<:#5-B<:+:#,45+,49146#1-#94:-91-9#9-2+/5-=9<#74>8<;<#,+=9-34#;+.46# .<# ;-8-# 25+;<# ,+=9-:A# ,<5A, pre=# +9-/94B-,491-:@# I4# 2+;5-0-# =+*+84914# :-/;4# +=*434*<>84# 94# prednostni listi /494G<1-# 1-# 7# ,<=<.4# 25+/;+5/.-# *+G<549+/;<# A3+;+,*1-9<?# +=*434*<>8, od III. varstvenega pasu bolj pomemben II. ,45/;,-9<#24/6#.<#2+.5<,4#9-2+/5-=9+#74*-=1-#8524*<>846#/.+7<# katerega naj bi se voda najmanj dva meseca pretakala do 8524*9<?#,5;<9#O(=*+.#+#74>8<;<@@@, 2002, str. 7001-7003). &4;A54# RSSS# 1-# -,5+2/.+# +:5-B1-# 2+/-09<?# ,45/;,-9<?# +0:+8<16# .<# /+# 1<?# =+*+8<*-# =5B4,-# 8*49<G-# C,5+2/.-# A9<1-@# &4# ,45/;,-9<?# +0:+81<?# ,-*14# 948-*+ ohranitve živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Tudi Slovenija je ob pridružitvi C,5+2/.<#A9<1<#=+*+8<*4#/-794:#9454,9<?#+0:+8<16#.<#A/;5-741+#:-5<*+:#+0-?#=<5-.;<,@#N#+08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# +0:+81-# Natura 2000 zajema 70,24 a# +7-:*14@# &4# ,45/;,-9<?# +0:+81<?# &4;A54#RSSS#=<5-.;<,4#+#2;<G4?#<9#?40<;4;94#=<5-.;<,4#9-#<7.*1A8A1-;4#8*+,->.-#=-14,9+/;<@#N-9=45# pa je potrebno zagotoviti, da ;-# =-14,9+/;<# 9-# 0+=+# +35+7<*-# 9454,-6# .45# =<,14# +=*434*<>84# definiti,9+# 2+89+6# ;-:,-8# 0+=+# – .4=45# 0+# ;+# :+3+8-# – njeno ohranjanje podpirale, kar pa je ;-:-*19+#<7?+=<>8-#;-34#=<2*+:/.-34#=-*4#O(#&4;A5<#RSSS6#RSTTV@. 20.

Karta 2=%>AHAECHA8A%C:QC75A%H%&:7F8F%,C;JA859HF@A%8A%,EDF. Opomba: Zelena, roza, rjavaU# +0:+81-# &4;A54# RSSS# O=<5-.;<,4# +# 2;<G4?6# ?40<;4;94# =<5-.;<,4Vb# R3.*#: naravne vrednote Avtorica: Alja $<9G+*<86#RSTTb#N<5 podatkov: $5+/;+5/.<#<9E+5:4G<1/.<#/</;-:#+08<96#RSTT. Ostali kazalci okoljskih vplivov $5<#547*<89<?#+0:+81<?#547</.+,4914#25+0*-:4#=<,1<?#+=*434*<>8#/+#:-;+=+*+3<1-#posameznih avtorjev prilagojene, da kar 9410+*1# 2+.4B-1+# /2-G<E<89-# 3-+354E/.-# 2+;-7-# 2+.541<96# .<# 1<?# 25-A8A1-1+@#D2+=41#/+#+2</49<#+.+*1/.<#.474*G<6#pri katerih bi bilo vrednotenje po našem mnenju 25-,-8#/A01-.;<,no ali pa bi spremenljivke variirale le v neznatni meri. 21.

Kazalec, .4;-5-34# +G-94# 0<# 0<*4# 25-,-8# /A01-.;<,946# =4# 0<# 34# *4?.+# A2+>;-,4*<, je samo ;541491-# +=*434914# +=24=.+,# 94# =<,14# +=*434*<>84@# D# 84/+:# <72<54914# <9# A?414914# /9+,<# <7# +=*434*<>8# 1-# 2+,-749# .474*-G# +# .+*<8<9<# <9# +0*<.<# 24=4,<9@# $+*-3# ;-34# <:41+# 24=4,<9-# ,2*<,# 94# celotno regijo, medtem ko se na /4:-:# 25-A8-,49-:# +0:+81A# .474*-G# *-# :4*+# /25-:<914@# Nobeden od omenjenih dveh .474*G-,#9<#0<*#,.*1A8-9#,#,5-=9+;-91-@# Tudi Kušar zapiše, da se pri man1><?# 24=4,<9/.+# ?+:+3-9<?# +0:+81<?# ,5-=9+;-91-# ;-34# kazalca lahko zanemari, ker ne vpliva na difere9G<4G<1+# +=*434*<>8# +=24=.+,# OFA>456# RSST6# /;5@ 65). Globina do gladine podtalnice je pomembna za nevtralizacijske sposobnosti okolja (Kušar, 2001, str. 65)6# .-5# 24# /-# ,<><94# 2+=;4*9-# ,+=-# 94# =-*A# 25-A8-,49-34# +0:+814# 794;9+# 9-# spreminja, /:+#.474*-G#<7.*1A8<*<@# 2.5.3. C4C79HA859%BE9<8C;J89%;A8A@F59 Na podlagi zgoraj izbranih kazalcev6# .*1A89<?# 7# ,<=<.4# +.+*1/.-# 25+0*-:4;<.-# =<,1<?# +=*434*<>8# +=24=.+,, smo podobno kot Smrekar (2007) in kasneje Zalokarjeva (2011) izdelali :-;+=+# =+*+84914# 25-=9+/;9-# /494G<1-@# L4# 0<# 74=+/;<*<# 3-+354E/.<# /2-G<E<.<# +0:+8146# /:+# 2+/4:-79<:# <70549<:# .474*G-:# =+*+8<*<# 547*<89+# težo prispevka k skupni oceni. V tabeli 2 so poleg izbranih kazalcev prikazane >;-,<*89-#+G-9- razredov glede na njihov pomen za =+*+8491e prednostne sanacije. N/4.-:A#=<,1-:A#+=*434*<>8A#/-#94#;4#948<9 25<2<>-#,/+;4#;+8.6#25<#8-:-5#/-# +=*434*<>8-#7#941,-81+#,/+;+#A,5/;<#941,<>1-#94#25-=9+/;9<#*-/;,<G<#/494G<1-. Naj,-814#:+B94#,/+;4# 24#1-#TSS#;+8.@# &41,-81<# =-*-B6# .45# cS# a# /.A29-# +G-9-# ,2*<,4# 2+/4:-79-34# +=*434*<>84# /-# 9494>4# 94# *-3+# +=*434*<>84@#!-34#+=*434*<>84#7=5ABA1-#;5<#.474*G-U#0*<B<9+#,+=-6#+B1+#5-*<-E9+#*-3+#<9#,45/;,-94# +0:+814@#Tu ne gre za lego kot speciE<89<#2+*+B41#=<,1-34#+=*434*<>84#v koordinatnem sistemu, ;-:,-8# 74# lego na bolj ali manj +08A;*1<,<?# +0:+81<?6# .+;# so 5-G<:+# ,+=+,45/;,-94# +0:+8146# +0:+81-#&4;A5-#RSSS, 2+2*4,94#+0:+8146#+=*434*<>84#, 05-79<?#<9#,5;484? ipd. Prav tako je z vidika vrednotenja vpliva na okolje pomemben tip odpadkov, ki jih zasledimo 94# +=*434*<>8<?@ FA>45# 1-# 2+;5=<*# A3+;+,<;,-# 547</.+,4*G-,6# =4# /+# =<:-97<1-# +=*434*<>84# /<G-5# pomembne, ,-9=45# 1-# 74# .4.+,+/;# <7G-=9-# ,+=-6# .<# 2+,75+84# >.+=*1<,-# ,2*<,-# ,# +.+*1A6# +=*+8<*9-1><# ;<2 odpadkov (Kušar, 2001, str. c[V@# I454=<# 9-,459<?# +=24=.+,# 94# +0:+81A# podzemne vode ter v prevotlenem kraškem svetu smo tudi mi kazalcu tip odpadkov namenili obteženi 20 % delež v skupni oceni. ^*-=-# 94# ;+6# =4# ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# 25-,*4=A1-1+# :491>4# +=*434*<>84, smo v-*<.+/;<# +=*434*<>84# O2+,5><94# <9# .+*<8<94# +=24=.+,V dodelili 20 % skupne ocene. Tu sta združena dva kazalca, <9# /<G-5# 2+,5><94# +=*434*<>84# OTS a# +G-9-V# <9# .+*<8<94# +=24=.+,# OTS % ocene).. 22.

Tabela 2=%)J9HF478C%HE9<8CJ9859%DANAlcev vpliva na okolje ,$>$'2!%"31 .&01.#$%"+'!"$% !"#!?%& '$($'!)*%.$%&,&'#1%RSTT%JC7DU +&"3)!.$%& '$($'!)*$= 1. do 15 m² OZ#;+8.-V 2. 16 m² do 50 m² Oc#;+8.V 3. 51 m² do 200 m² O[#;+8.V Z@#,-8#.+;#RSS#:` OTS#;+8.V ,&'!*!.$%& +$ ,&"= 1. manjša od 3 m³ OZ#;+8.-V 2. med 4 m³ in 10 m³ Oc#;+8.V 3. med 11 m³ in 30 m³ O[#;+8.V Z@#,-814#+=#_S#:Y OTS#;+8.V TIP MATERIALA: 1. gradbeni odpadki in odkopan zemeljski material Od#;+8.V 2. nenevarni komunalni in kosovni odpadki OTS#;+8.V 3. organski odpadki OTd#;+8.V 4. nevarni odpadki (20 ;+8.V. OŽJA RELIEFNA LEGA: T@#54,94#;*46#=-*#2+0+814 Od#;+8.V 2. grapa OTS#;+8.V _@#,5;4846##/;5A34#,+=+;+.4#OTd#;+8.V 4. brezno ORS#;+8.V BLIŽINA VODE: 1. v razdalji do 100 m ni vode Od#;+8.V 2. voda je v razdalji do 100 m OTS#;+8.V _@#2+2*4,9+#+0:+81-6#2+=7-:94#,+=4 OTd#;+8.V Z@#,+=+,45/;,-9+#+0:+81-6#9-2+/5-=94#0*<B<94# zajetja ORS#;+8.V "$3/0"1.&%&-P&*#1= T@#9<#,#,45/;,-9-:#+0:+81A Od#;+8.V 2. bližina kulturnega spomenika ali naravne vrednote OTS#;+8.V _@#+0:+81-#&4;A5-#RSSS OTd#;+8.V Z@#,+=+,45/;,-9+#+0:+81- ORS#;+8.V. ,;+5<G4U# *14#$<9G+*<86#RSTT@. 23.

3. &-*!.A KOSTANJEVICA NA KRKI IN RAVNANJE Z ODPADKI 3.1.. (1&(3$K/,1%>.$*!'.&/0!%&-*!.1%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,! (08<94#F+/;491-,<G4#94#F5.<#1-#=-*#D2+=91-2+/4,/.- stat</;<89- regije. Za lažje razumevanje 7948<*9+/;<# +0:+814# 1+# *4?.+# razdelimo v tri dele. "AB9<# =-*# +08<9-# 25-=/;4,*141+# ^+5149G<# oziroma del njih. O/5-=91<#=-*#+08<9-6#.1-5#/-#2+0+814#/2A>841+#25+;<#4*A,<4*9<#54,9<G<#5-.-#F5.-, je poseljen, urbaniziran ali namenjena kmetijskim površina:6#,#G-*+;9-:#/-,-59-:#=-*A#+08<9-# 24# 94# 74:+8,<51-9<?# 3*<9-9<?# ;*-?# 25-,*4=A1-# nižinski gozd. N-8<9+# +=24=.+,# /-# 2+/*-=<89+# 25+<7,-=-#94#2+/-*1-9<?#+0:+81<?, medtem ko se m9+B<94#+=*434*<>8#94?414#,#/-,-59<?#<9#1AB9<?# +0:+81<? +08<9-6#.<#1<?#25-54>84#3+7=@ Karta 3=%&:QC759%C:7F89%,C;JA859HF@A%8A%,EDF. Avtorica: Alja $<9G+*<86#RSTTb#N<5 podatkov: Atlas okolja - ARSO, 2011.. 24.

3.1.1.. E6L:98CG9CGEAM;D9%N8A7F48C;JF Po podatkih S;4;</;<89-34# A54=4# Q-2A0*<.-# D*+,-9<1-# 74# *-;+# RSSW# *4?.+# 74# (08<9+# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# 742<>-:+# 94/*-=91-@# $+,5><94# +08<9-# 794>4# d[6_# .,4=54;9-# .<*+:-;5-@# N# njej živi 2416 prebivalcev (podatek za dan 1.1.2010 je 2421 prebivalcev), kar jo po številu prebivalcev uv5>84#94#Tc[@ mesto v Slove9<1<#OD*+,-9/.-#+08<9-@@@, 2011). (08<9/.+#/5-=<>8-#1-# 941:491>-# :-/;+# ,# D*+,-9<1<6# F+/;491-,<G4# F5.<@# $+*-3# ;-34# 1-# ,# +08<9<# >-# RX# 94/-*<1, skupno število hišnih številk pa je 888 OD*+,-9/.-# +08<9-@@@6# RSTTV@ Zaradi razpršene poselitve in razgibanosti rel-E4# 1-# >;-,<*+# =<,1<?# +=*434*<>8# +=24=.+,# 25-G-1>91-, vendar so ta po velikosti manjša. Leta 2008 je bilo 1166 za delo sposobnih (aktivnih) prebivalcev. Od tega je bilo 72 5-3</;5<549<?# 05-72+/-*9<?# +/-06# [_W# 742+/*-9<?# ;-5# RTW# /4:+742+/*-9<?# +/-0@# (08<94 F+/;491-,<G4#94#F5.<#<:4#B-#9-.41#*-;#9419<B1+#05A;+#:-/-89+#2*48+#94#742+/*-9-34#,#D*+,-9<1< OD*+,-9/.-# +08<9-@@@6# RSTTV@ Samozaposleni ter takoimenovani popoldanski obrtniki se v veliki meri ukvarjajo z dejavnostmi, pri kateri stranski in izrabljeni produkti predstavljajo nevarne +=24=.-@#^*-=-#94#/-/;4,+#+=24=.+,#94#+=*434*<>8<?#:-=#;4.>9-#+05;9<.-#/+=<1+#4,;+:-?49<.<6 .*-2451<6#4,;+*<8451<6#<;=@@@ I3+,+5-9#2+=4;-.#+#,<><9<#2+,25-89-#2*48-#2+/;4,*14#/.50#74#54,9491-#7# okoljem nizko na prioritetni lestvici denarnih razpolaganj. (08<94#F+/;491-,<G4#94#F5.<#/+=<#,#/.A2<9+#9+,+94/;4*<?#+08<9 iz leta 2006 in v popisu *-;4# RSSR# 9<# 0<*4# +054,94,494# .+;# /4:+/;+194# -9+;4@# D;4;</;<89<# A54=# QD# 1-# 94254,<*# 25-548A9# 2+=4;.+,# <7# 2+2</4# 94# +08<9-6# ,-*14,9-# =9-# T@T@RSS7. Po teh podatkih se 84 delovno aktivnih prebivalcev ukvarja z kmetijsko dejavnostjo, 470 prebivalcev z nekmetijskimi dejavnostmi v storitvenem sektorju je zaposlenih 416 ljudi (S*+,-9/.-#+08<9-@@@, 2011). Tudi kmetje ter sadjarji <9# ,<9+354=9<.<# 2+/,-841o premalo pozornosti nevarnim snovem in stvarem (škropiva, strupi, folije, sodi), ki kasneje postanejo nevarni odpadki. 3.1.2. KFNF78CG9CGEAM;D9%N8A7F48C;JF% (0:+81-#+08<9-#F+/;491-,<G4#94#F5.< lahko po klasifikaciji tipov podnebja (Ogrin, Plut, 2009, str. 89 ) uvr>84:+#,#7merno celinsko podnebje Vzhodne Slovenije. Tu pade med 1100 in TRSS# ::# 24=4,<96# 2+,25-894# *-;94# ;-:2-54;A54 zraka se giba med 9 in 10 ºC (Slovenija: pokrajine…, 1999, str. 502). &412+:-:09-1><# 2+,5><9/.<# ,+=+;+.# 94# +0:+81A# 1-# 5-.4# F5.4@# F5.4# <:a dežno-snežni režim, z viškom aprila in novembra ter nižkom avgusta in januarja (Slovenija: pokrajine…, TWWWV@# $+*-3# 3*4,9-34# 2+,5><9/.-34# ;+.4# /+# 94# +0:+81A# +08<9-# 2+:-:09< še kraški potoki Studena, Obrh, Sušica in Orehovški potok ter manjši površinski potoki na nepropustnih glinenih tleh O!+.4,-G6#D41-,-G6#)59<,-G#;-5#!489<#2+;+.V@# N2+3*-=# ,# *<;+*+>.+# 7354=0+# +:-91-9-34# +0:+814# 2+.4B-6# =4# /+# 9a površini ohranjene 941/;45-1>-# 2*4/;<6# .<# 1<?# ;,+5<# =-0-*4# /.*4=+,9<G4# =+*+:<;4# 94# +0:+81A# ^+5149G-,@# M4# /-# 1=+*+:<;<7<54*# <7# 429-98-,-34# 0*4;4# ,# 9-.41# =-/-;# :-;5+,# 3*+0+.-:# :+51A6# .<# 1-# to +0:+81-# prekrivalo v starejšem mezozoiku. V obdobju jure se je tu odlagal apnenec, ki vsebuje delce .5-:-94@#D*-=<*4#1-#:+894#;-.;+9/.4#4.;<,9+/;#,#+0=+01A#.5-=-6#.+#1-#0<*4#karbonatna platforma razkosana ob prelomih, nanjo in med njo so se odlagale usedline pod skupnim imenom fliš. Pred dvanajstimi milijoni let je kostanjeviško ozemlje kot del Panonskega morja preplavilo plitvo morje, v katerem so nastajali litotamnijski apne9-G6# 2->8-914.# <9# *42+5 (Premru, 2003). 25.

L,<391-94# .450+9494# 2*4;E+5:4# 1-# =+# =49-/# :+89+# 74.54/-*4# <9# +0# /;<.ih z nepropustnim vnožjem prihaja do površinskih izvirov kraških vodnih teles. Strma, zakrasela in 3+7=+:#2+54>8-94#2+0+814#^+5149G-,#<9#=-25-/<1/.- kraške oblike na njih so 7-*+# :+B9-# 4*<# 3+;+,-# *+.4G<1-# =<,1<?# +=*434*<>8# +=24=.+,@# I454=<# =+.41# +0<*9<?# 24=4,<9# 1-# prisotno intenzivno spiranje izcednih, mnogokrat strupenih, snovi, ki nastajajo kot posledica .+2<8-914#<9#=<,1-ga odlaganja odpadkov. Tudi vodo,45/;,-94#+0:+814#<7,<5+,#2<;9-#,+=-#/+#;A# obsežnejša kot v drugi relefnih sistemih, +9-/94B-91-#24#2+/*-=<89+#,-81-@ Poleg Gorjancev predstavlja druga ;-.;+9/.4#-9+;4#94#+0:+81A +08<9-#F+/;491-,<G4#94#F5.<#=-*## Krške udorine@#&4#+0:+81A#F+/;491-,<G-#1+#742+*91A1-1+#1-7-5/.<6#:+8,<5/.<#<9#5-89<#/-=<:-9;i, 2+:->49<#7#=+;+.+:#35A>84#7#^+5149G-,#O$5-:5A6#RSS_V. Slika 3=%?FB;CGEAM;DA%BC<C:A%C:QC75A. Avtorica: Alja $<9G+*<8, 2011; Vir podatkov: Relief in nadmorske višine, 2011. ^*-=-#94#2+=9-09-#7948<*9osti je kot naravno rastlinstvo 25<84.+,4;<#3+7=@#L,-#?<2/+354E/.<# enoti, na kateri smo opozorili zgoraj, pogojujeta =,-# E<;+3-+354E/.<# +0:+81<# ,# +08<9<, in sicer Krakovski gozd in gozd na Gorjancih. Ostale površine, ki jih ne prekrivajo združbe dreves, so 0+=</<# 35A84/;+, bodisi razpršeno poseljene ter pretežno obdane s kmetijskimi obdelovalnimi površinami (travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki). 26.

V /-,-5+74?+=9-:#=-*A#+08<9- se na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke razprostira Krakovski gozd. Površinska voda, ki zastaja na slabo prepustnih glinenih tleh, visoka podtalnica <9# 2+3+/;-# 2+2*4,-# +0*<.A1-1+# ?<=5+*+>.-# 2+3+1-# 74# +0/;+1# 941,-81-34# 9<B<9/.-34# /-/;+14# ?54/;4# doba v Sloveniji. V njegovem osrednjem delu je zavarovan 40,5 ha velik naravni rezervat, edini slovenski nižinski pragozdni ostanek (Hudoklin, 2001). S prisotnostjo karbonatnih kamnin so poleg nastajanja karbonatnih prsti 9-*+8*1<,+#2+,-749<# kraški pojavi (Premru, 2003)@# M-?# /-,-=4# 9-# 941=-:+# ,# +.+*<G<# /5-=<>89-34# 94/-*146# /41# 1<?# ;A# prekriva debela plast predvs-:# 5-89<? naplavin. Razgibano kraško površje se najizraziteje pojavlja na slemenu tik ob meji s Hrvaško, 94;+# 24# /;5:+# /2A>84# +=# /-,-54# =+# ,79+B14# Gorjancev, kjer sta v zaledju kraškega izvira Studene nastali Kostanjeviška in Bizjakova jama O)A.6# eA=+.*<96# RSS_V@# F-5# /+# ^+5149G<# 73541-9<# <7# ,-8# /;+# :-;5+,# =-0-*<?# 2*4/;<# ,-8<9+:4# karbonatnih kamnin, ni zakraselo samo planotasto površje, ampak tudi njihova notranjost, ki so jo prevotlili podzemni vodni tokovi (Slovenija: pokrajine…, 1999, str. 501). Relief in rezultati +=.5<,4914#"4:45/.-34#.*A04#F+/;491-,<G4#25<841+#+#7-*+#547,<;-:#.54>.-:#sistemu. Od kraških pojavov lahko ,# +08<9<# F+/;491-,<G4 94>;-1-:+# 14:-# <9# .54>.-# 2+14,-# ,# 91<?6# 05-7946# ,5;48-, kraške izvire, udornice ter ostale manjše pojave.. 3.2.. RAVNA.#1%>%& +$ ,!%"%&-*!.!%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,! C94# 0</;,-9<?# 254,9<?# *</;<96# .<# A5-14# 54,9491-# 7# +=24=.<# ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<, je (=*+.#+#54,9491A#/#.+:A94*9<:<#+=24=.<#,#+08<9<#F+/;491-,<G4#94#F5.<#<7#*-;4#RSTS@# (=*+.# ,# T@# 8*-9A# A5-14# 948<9# +254,*14914# +0,-79<h +08<9/.<?# 3+/2+=45/.<?# 14,9<?# /*AB0# ter 70<549146#25-,+74#<9#+=*434914#.+:A94*9<?#+=24=.+,#94#+0:+81A#+08<9-@ F+:A94*9<#+=24=.<#2+#;-:#+=*+.A#/+#+=24=.<6#.<#94/;4141+#94#+0:+81A#*+.4*9-#/.A29+/;<# kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in 245.+,6# +=24=.<# 25<# 8<>8-91A# G-/;6# A*<G6# +=24=.<# <7# 2+.+24*<>8 ter *+8-9+# zbrane frakcije komunalnih odpadkov. Med biološke odpadke štejejo odpadki, ki lahko postanejo A2+5409<6#8-#/-#547354=<1+#7#<72+/;4,*1-9+/;1+#49aerobnim ali aerobnim procesom. V to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (Odlok o ravnanju..., 2010 ). Med sekundarne surovine štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, 91<?+,+#70<5491-#24#2+;-.4#*+8-9+# 2+#2+/4:-79<?#,5/;4?#O94#25<:-5#242<56#.+,<9-6#/;-.*+6#;-./;<*#4*<#2+=+09+V#4*<#24#1<?#1-#:+3+8-# <7*+8<;<# ,# 94=4*191<?# 25+G-/<?# 25-0<54914# +7<5+:4# 25-=-*4,-# +=24=.+,@# !+8-9+# /-# 70<54# .+:A94*9-#+=24=.-#7#794841-:#/-.A9=459<?#/A5+,<96#.<#1<?#1-#2+#A/;5-79<#25-=-*4,<#:+3+8-#;5B<;<# 4*<# .4;-5<?# *+8-9+# 70<5491-# 1-# /:+;59+# 7454=<# <7+3<04914# A2+540<# .424G<;-;# A5-1-9<?# +=*434*<>8# odpadkov (Odlok o ravnanju..., 2010 ). V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (kosovni odpadki) štejejo ,-81<# +=2adni predmeti iz gospodinjstev. Odpadki, ki ne sodijo v frakcijo komunalnih odpadkov, to je embalaža, +=24=94#-*-.;5<894#<9#-*-.;5+9/.4#+25-:4#(OEEO), vozila in njihovi deli ter /,-8-6#/-# 70<541+#*+8-9+#<9#25-=41+#.+989<:#25-,7-:9<.+: (Odlok o ravnanju..., 2010 ). &-,459<#+=24=.<#<7#3+/2+=<91/;-,#/+#;</;<#9-,459<#+=24=.<6#.<#,#:41?9<?#.+*<8<94?#5-=9+# 4*<#+084/9+#94/;4141+#,#3+/2+=<91/;,<?. Njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu 27.

s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, 04;-5<1/.<# ,*+B.<# <9# 4.A:A*4;+51<6# /9+,<6# .<# ,/-0A1-1+# B<,+# /5-05+# ;-5# =5A3<# +=24=.<# 7# 794841-:# nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih (Odlok o ravnanju..., 2010 ). Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije +=1-:9<?#25+/;+5+,#=+*+8<#<7,414*-G#,#/+3*4/1A#/#2+,75+8<;-*1<6#25<#8-:-5#1-#*+.4G<14#+=1-:9-34# 25+/;+54# *4?.+# +==4*1-94# 254,<*+:4# 941,-8# d# :-;5+,# +=# ;549/2+5;9-# 2+;<# /:etarskega vozila O.4;-3+5<7<549-#+08<9/.-#G-/;-6#2+#.4;-5<#2+;-.4#+=,+7#+=24=.+,b#;549/2+5;94#2+;#1-#2+=5+09-1-# opredeljena v programu odvoza). Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor =+*+8<# 94# :-/;A6# .<# 1-# >-# =+/;+29+# 74# /:-;45/.+# ,+7<*+@# N# 25<:-5A6# 8-# :-=# <7,414*G-:# <9# 2+,75+8<;-*1-:# 9<#/+3*4/14#3*-=-#*+.4G<1-#+=1-:9-34#25+/;+546#=+*+8<#+=1-:9<#25+/;+5#25</;+19<# organ (Odlok o ravnanju..., 2010 ). Zbiralnica (ekološki otok) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za *+8-9+# 70<5491-# /-.A9=459<?# /A5+,<9# O94# 25<:-5# 74# /;-.*+6# 242<56# .+,<9-6# 2*+8-,<9.-6# 2*4/;<89-# mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej u5-1-9#<9#+25-:*1-9#25+/;+5#74#*+8-9+# 70<5491-# <9# 7484/9+# ?5491-91-# 2+/4:-79<?# E54.G<16# .1-5# 1<?# 2+,75+8<;-*1<# 25-2A>841+# <7,414*GA@# Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija (Odlok o ravnanju..., 2010 ). $5-:<894# 70<54*9<Ga nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim 740+19<.+:V#74#*+8-9+#70<5491-#9-,459<?#E54.G<16#.<#/#2+/;49.<#94#94/-*1-9<?#+0:+81<?#+:+3+846# =4#2+,75+8<;-*1<#<7#3+/2+=<91/;-,#<7,414*GA#;-#E54.G<1-#+==4141+ (Odlok o ravnanju..., 2010 ). Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na A5-1-9+#+=*434*<>8-@#(=*434*<>84#+=24=.+,6#74#.4;-54#9</+#0<*4#<7=494#A/;5-794#=+,+*1-914#O=<,14# +=*434*<>84V6#/-#/49<541+#,#/.*4=A#7#+=*+80+#25</;+19-#<9>2-.G<1-#4li nalogom pristojnega organa. D494G<1+# =<,1<?# +=*434*<>8# <7,414# ,# +.,<5A# 14,9-# /*AB0-# <7,414*-G6# .<# ,.*1A8<# ,# <7,41491-# ;A=<# društva in drugo zainteresirano javnost. Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to dolo8-9<?# +=*434*<>8# +=24=.+,# +7<5+:4# 74# ;+# =+*+8-9<?# .541-,6# 1-# =+*B49# 2+54,94;<# /;5+>.-# /494G<1-@# )-# 2+,75+8<;-*1-,# 9<# :+3+8-# A3+;+,<;<6# /-# /;5+>.<# .5<1-1+# <7# /5-=/;-,#+08<9- (Odlok o ravnanju..., 2010). Do leta 2006 je ravnanje in strategija ravnanja z odpadki, takrat krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, spadala 2+=# +.5<*1-# +08<9-# F5>.+@# I# A/;49+,<;,<1+# +08<9-# 1-# 0<*+# nujno potrebno vzpostaviti gospodarske javne službe. Septembra 2010 je bila s podjetjem Kostak podpisana koncesijska pogodba za opravljanje gospodarskih javnih služb. Med drugim pogodb4# 741-:4# ;A=<# 2+=5+81- ravnanja z odpadki ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<6# /# 25<8-;.+:# <7,4149146# T@ 1. 2010. Podjetje tako danes <7,414# /</;-:4;<89+# 70<5491-# <9# +=,+7# .+:A94*9<?# +=24=.+,# ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 9a Krki in ,/-?# .541-,9<?# /.A29+/;<?# +08<9-# F5>.+@# (=24=.-# +=,4B41+# <9# *+8A1-1+@# I# *+8-9<:# # 70<5491-:# 2+/4:-79<?# ,5/;# +=24=.+,# /# .4;-5<:# /+# 25<8-*<# ,# *-;A# RSSR, 1<?# 70-5-1+# ,-8# .+;# _S# a@# I0<541+# papir, steklo, plastiko, biološke odpadke in sestavljeno embalažo. !+8-9+#70549-#,5/;-#+=24=.+,# 25-0-5-1+# <9# 1<?# 25-=41+# .+989-:A# 2+5409<.A# /-.A9=459<?# /A5+,<9@# f<+*+>.-# +=24=.-# +0=-*41+# na kompostarni, kjer s tehnološkimi postopki pridelajo kompost ali naravno gnojilo. Od leta 2004 deluje Zbirni center v Spodnjem St45-:#^54=A#O+08<94#F5>.+V@#I3541-9#1-#0<*#7#94:-9+:# 28.

7:491>-,4;<# .+*<8<9-# +=*+B-9<?# +=24=.+,# 94# +=*434*<>8<?# ;-5# podjetje 4.;<,9+# ,.*1A8<;<# ,# ,-*<.<# regijski projekt Regijski center za ravnanje z odpadki CeROD. Po podatkih podjetja se število +0849+,6#.<#,+7<1+#*+8-9-#E54.G<1-#94#70<59<#G-9;-5#v Spodnjem Starem Gradu 2+,-8A1- (Kostak, 2011). (=24=.-# 2+*-3# 70<59-34# G-9;54# *+8-9+# 70<541+# ;A=<# 94# -.+*+>.<?# +;+.<?@# N# +08<9<# Kostanjevica na Krki je postavljenih 12 ekoloških otokov, na katerih zbirajo papir, steklo, 2*4/;<.+# <9# 2*+8-,<9.-@# S takšnim ravnanjem manj obremenjujejo +.+*1-6# ?.54;<# <7*+8<jo vrste odpadkov, ki jih lahko še koristno uporabijo ter tako prihranijo surovine in energijo (Kostak, 2011). $+*-3#;-34#2+=1-;1-#F+/;4.#,#+08<9<#/.50<#74#70<5491-#<9#+=,+7#9-,459<?#+=24=.+,. Akcijo 70<54914#9-,459<?#+=24=.+,#O04;-5<1-6#4.A:A*4;+51<6#>.5+2<,46#7=54,<*46#+*146#8</;<*4#<9#.ozmetika, ostanki lakov in barv) iz gospodinjstev organizirajo enkrat letno, predvidoma v mesecu /-2;-:05A@#g2+5409<.-6#.<#/+#,.*1A8-9<#,#5-=9<#+=,+7#+=24=.+,6#;+#2+:-9<#,/-#+0849-#+08<9-# Kostanjevica na Krki, +#A59<.A#9-,459<?#+=24=.+,#<9#/4:-:#2+;-.A#4.G<1-#+0,->841+#94#74=91<# strani ra8A9+,#74#+0548A9#.+:A94*9<?#/;+5<;-,6#<9=<,<=A4*9+#7#*-;4.<#;-5#25-.+#/5-=/;-,#14,9-34# +0,->84914@#N#+08<9<#1-#=+*+8-9+#70<59+#:-/;+6#.4:+5#*4?.+#+0849<#25<9-/-1+#9-,459-#odpadke. Na zbirnem :-/;A# /-# =+*+8-9# 84/# 94?414# /2-G<4*9+# ,+7<*+# 74# 25-,+7# 9-,459<?# +dpadkov in usposobljeno osebje, ki prevzema nevarne odpadke. Odpadke se odvaža na ponovno predelavo 4*<#A9<8-91- (Kostak, 2011). N# *-;A# RSSW# /+# 25<8-*<# 7# 9+,<:# /</;-:+:# +=,+74# .+/+,9<?# +=24=.+,# <7# 3+/2+=<91/;-,@# C9.54;# *-;9+# <:41+# ,/4# 3+/2+=<91/;,4# ,# +08<9<# :+B9+/;# 945+8<*4# +=,+74# .+/+,9<?# +=24=.+,# br-72*489+6#,-9=45#9-#,-8#.+;#T:Y (Kostak, 2011). Ostalih 70 % zbranih odpadkov podjetje K+/;4.#+=*434#94#5-3<1/.-:#+=*434*<>8A#'-Q(L# v Leskovcu pri Novem mestu (Kostak, 2011). Kratica CeROD pomeni Center za ravnanje z odpadki Dolenjske. Gre za projekt podprt s strani Evropske Unije in Ministrstva za okolje in 25+/;+56#.<#0+#25</2-,4*#.#.,4*<;-;9-1>-:#54,9491A#7#+=24=.<#94#+0:+81<?#$+/4,146#L+*-91/.-#<9# Bele Krajine. Prispevek CeROD-4# .# 25-25-8-,491A# 859<?# +=*434*<>8# 1-# /25-1-:491-# *+8-9<?# frakcij, ki nastajajo v gospodinjstvih, 94#+=*434*<>8-#!-/.+,-G#05-72*489+ (CeROD, 2011). S službo zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov so opremljeni vsi objekti na +0:+81A#+08<9- Kostanjevica na Krki (Odlok o programu opremljanja…, 2010).. Tabela 3=%>:EA8F%DCQ68A48F%C<BA<DF%H%&:7F8F%,C;JA859HF@A%8A%,EDF Leto. skupaj v tonah. kg/prebivalca. 2007. 638. 259. 2008. 737. 306. 2009. 773. 320. N<5#2+=4;.+,U#D;4;<89<#A54=#Q-2A0*<.-#D*+,-9<1-.. 29.

Formalno nadzor nad divjimi odlaga*<>8<#<9#2+,75+8<;-*1<#9-*-34*9-34#+=*434914#+=24=.+,# ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# +254,*14# :-=+08<9/.4# 5-=45/.4# /*AB046# /41# 1<# ,45+,491-# +.+*14# 742+,-=A1-#I4.+9#+##+08<9/.-:#5-=45/;,A#OI(Q-=V iz leta 2006. Ustanovljena je z odlokom o ustanovitvi organa o08<9/.-# A254,-#– :-=+08<9/.-34# <9>2-.;+54;4# <9# 5-=45/;,4# <9#74=+*B-94# 74# delovanje na +0:+81A +08<9# P:451->.-# ;+2*<G-6# P-9;1-59-1# <9# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# (Odlok o ustanovitvi..., 2007). Zaradi obs-B9-34# +0:+814# ;5-?# +08<9# <9# *-# ene zaposlene redarke je težko kvalitetno opravljati ,/4#2+=5+814#=-*+,4914#+08<9/.-34#+53494, pa vendar je redarska služba in inšpektorat tisti, ki je dolžen in ki ima pravico posredovati v primeru nelegalnega odlaganja odpadkov.. 30.

4. REZULTATI ANALIZE VPLIVA !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&"%NA OKOLJE "%&-*!.!%,&/0$.#1"!2$%.$%,3,! 4.1.. +3&/0&3/,!%,$>$'2!% !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&" &4#d[6_#.:`#,-*<.-:#+0:+81A#+08<9-#F+/;491-,<G4#94#F5.<#/:+#74#2+;5-0-#=<2*+:/.-34# dela popisali, kartirali in analizirali 31 nelegalnih6#=<,1<?#+=*434*<>8#+=24=.+,@#N#/2+=91<#;40-*<# so prikazani nekateri prostorski kazalci 25-A8-,49<? +=*434*<>8@# Tabela 4: +EC;JCE;DF%DANA4@F%<FH5FV%C<4AGA4FI7 kazalec / parameter. vrednost. 2+,25-894#,-*<.+/;#+=*434*<>84#O:`V. 55,1. 2+,25-894#.+*<8<94#odpadkov (m³). 6. 3+/;+;4#+=*434*<>8#O>;-,<*+#+=*434*<>84h.:`V. 0,53. delež zasmetene površine (v promilih). 0,29. .+*<8<94#+=24=.+,#94#2+,5><9+#O:Yh.:`V. 3,07. >;-,<*+#25-0<,4*G-,#94#+=*434*<>8-. 78. zasmetena površina na prebivalca (m²). 0,7. .+*<8<94#+=24=.+, na prebivalca (m³/prebivalca). 0,07. Avtorica: *14#$<9G+*<86#RSTT@ Vrednosti tabele 4 je treba 547*434;<# +0# =-1/;,A6# =4# .*1A0# ;-:A6# =4# 1-# /5-=<>8no naselje, F+/;491-,<G4# 94# F5.<6# 941:491>-# :-/;+# ,# D*+,-9<1<6# /4:4# +08<94# :-=# +/;4*<:<# ORTS# +08<9V# 2+# površini ni ravno najmanjša (119. mesto) (D*+,-9/.-# +08<9-@@@, 2009). Vrednosti nekaterih .474*G-,# O=-9<:+# =-*-B# 74/:-;-9-# 2+,5><9-V# /<G-5# 9-# .4B-1+# <71-:9+# 25+0*-:4;<89-34# /;4914# +08<9-#94#2+=5+81A##9-*-34*9-34#+=*434914#+=24=.+,, pa vendar se ob zgoraj omenjenem dejstvu <9# ,5-=9+/;<# .4.-34# =5A3-34# 2454:-;54# O74/:-;-94# 2+,5><94# 94# 25-0<,4*G4V# 2+.4B-# 0+*1# 8594# slika.. 31.

4.2.. /+'&).1%>.$*!'.&/0!% !"#!?%& '$($'!)*%& +$ ,&". Skupna površina kot seštevek vseh ocenjenih površin =<,1<?#+=*434*<>8#znaša 1708 m² ali 0,RW# 25+:<*4# 2+,5><9-# +08<9-@ Površine popis49<?# =<,1<?# +=*434*<>8# ,45irajo med 1 in 300 m². $+,25-894#2+,5><94#+=*434*<>84#1-#55,1 m². Šebenik (1994), ki 1-#+254,<*#25,+#;-:-*1<;+#25-A8<;-,# +=*434*<>8# ,# D*+,-9<1<, je ugotovil, da je bila p+,25-894# 2+,5><94# =<,1-34# +=*434*<>8a 135 m² (Smrekar, 2007, str. 62). vj C<4AGA4FI7%odpadkov GA pa Grafikon 1: Površina divjih. Vir podatkov: terenski popis avtorice, 2011. Divja o=*434*<>84# ,# +08<9<# F+/;491-,<G4# 94# F5.<# /+# ;+5-1# 2+# /,+1<# 2+,5><9<# :491ša +=*434*<>84@#F45#c[#a#ali skupaj 21 se jih uvrsti v prva dva razreda in po površini ne presegajo 50 m². V razred z najmanjšo površino se uvrsti 42 odstotkov oziroma T_# +=*434*<>8@# N# ,-8<9<# 25<:-5+,#:491><?#+=*434*<>8#35-#74#-9.54;9a +=*434*<>8a. Manjša +=*434*<>84#/<#74/*AB<1+#2+/-09+# pozornost, saj so potencialna lokacija za nadaljnje odlaganje, še posebej, 8-# /+# 3*-=-# 94# /;491-# +25-=-*1-94# .+;# 4.;<,94# +=*434*<>84@ &41,-81-# +=*434*<>8-6# .<# :-5<# _SS# :`6# /-# 94?414 v dnu obsežne udornice. Zasledili smo naslednji vzorec: p5<# :491><# .+*<8<9<# +=24=.+,# 1-# 2+,5><94# +=*434*<>8#94#54,9<?#;*-?#:491>4#+=#2+,5><9#+=*434*<>86#.<#/-#94?4141+#94#2+0+81A@#. 32.

Grafikon 2: Delež odpadkov glede na površi8C%C<4AGA4FI7A. Vir podatkov: terenski popis avtorice, 2011. 61 % vseh nelegalno odvrženih odpadkov se nah414# 94# +=*434*<>8<?# ,-81<?# +=# dT m², v 74=91<?# =,-?# +=# >;<5<?# ,-*<.+/;9<?# 5475-=+,@# C94# 2-;<94# +=24=.+,# *-B<# 94# +=*434*<>8<?# ,-*<.<?# med 16 m² in 50 m². Najmanjši delež odpadkov se poj4,*14#94#941:491><?#+=*434*<>8<?@#M-?#1-#94# 25+A8-,49-:#+0:+81A#/<G-5#941,-8#OT_V, a vsako izmed njih predstavlja potencialno lokacijo za nov+#,-*<.+#+=*434*<>8-. Grafikon 3=%)J9HF4C%C<4AGA4FI7%G49<9%8A%DC4F7F8C%C<BA<DCH% GA %G <B. Vir podatkov: terenski popis avtorice, 2011. D.A294#+G-94#.+*<8<9-#+=24=.+,#94#2+2</49<?#=<,1<?#+=*434*<>8<?#,#+08<9<#F+/;491-,<G4# 94#F5.<#1-#TXW#:Y@#$+,25-89+#+=*434*<>8-#,#D*+,-9<1<#je v devetdesetih letih 20. stoletja merilo 47 33.

m³ (Šebenik, 1994, str. 50), p+,25-89+#+=*434*<>8-#94#94>-:#+0:+81A#24#c#:Y@#I+2-;#/-#2+;5=<# ;5=<;-,#+#25</+;9+/;<#:49><?#+=*434*<>8. BA %G AG Grafikon 4=% 949L%C<BA<DCH%G49<9%8A%H94FDC;J%C<4AGA4FI7A. Vir podatkov: terenski popis avtorice, 2011. %7#494*<7-#+#.+*<8<9< +=24=.+,#/:+#<7.*1A8<*<#+=*434*<>8-#7#<=-9;<E<.4G<1/.+#>;-,<*.+#c6#.1-5# 7454=<# +.+*<>8<9# O,-81<# =-*# +=*434*<>84# /-# 94?414# ,# <7.+2A6# .<# 34# ,-8<9+# *-;4# 25-.5<,4# ,+=4V# 94;49894# +G-94# .+*<8<9-# +=24=.+,# 9<# :+3+84. Kljub temu smo ga evidentirali, ker se je odla34*<>8-#=4*+#A:-/;<;<#,#2+/4:-7-9 razred pri vseh ostalih kategorijah popisnega lista. Najpogosteje (v XS# aV# /:+# 0<*<# 25<84# +=*434*<>8-:# 7# :491# .+;# _# :Y# +=*+B-9-34# materiala. Podatek je zgovoren, saj nakazu1-# 94# :9+>;,+6# 2+# .+*<8<9< odpadkov, majhnih od*434*<>8@#g3+;4,*14:+#;A=<6#=4#/-#2+#=5A3<#/;549<#,-81<#=-*-B#+dpadkov (67 %) nahaja na petih ,-81<?# +=*434*<>8<?@# %7# ;-34# 0<# *4?.+# 74.*1A8<*<6# =4# 0<# /494G<14# teh 2-;<?# +=*434*<>8# 2+:-9<*4# rešitev problematike dveh tretjin nedovoljeno odloženih odpadkov v +08<9<. C94# 2-;<94# +=24=.+,# O25<0*<B9+# ZS# :YV# /-# 94?414# 73+*1# 94# 941,-81-:# +=*434*<>8A# O<=-9;<E<.4G<1/.4# >;-,<*.4# RWV@# I# A2+>;-,491-:# 2+,5><9-# +=*34*<>8 <9# 2+,25-89-# .+*<8<9-# +=24=.+,# Oc# :YV# # 94# +=*434*<>8<?# ,# +08<9<6# *4?.+# 5-8-:+6# =4# 94# 25-A8-,49-:# +0:+8ju 25-,*4=A1-1+#:491>4#+=*434*<>84#;4.+#2+#2+,5><9<#/:-;-914#.+;#2+#.+*<8<9<#+=24=.+,. Vendar pa moramo upoštevati 2+:-:09+# =-1/;,+6# =4# /-# 941,-81<# =-*-B# +=24=.+,# 94?414# 94# 2+,5><9sko ,-81<?#+=*434*<>8<?@#. 34.

eg divjih vj odlaGA4FI7 GA Grafikon 5: Širša reliefna lega. Vir podatkov: terenski popis avtorice, 2011. &4# 2+0+81A# /:+# 94>*<# /.+541# =,-# ;5-;1<9<# ,/-?# 2+2</49<?# =<,1<?# +=*434*<>8# 4*<# =,4.54;# ;+*<.+# .+;# ,# 54,9<9/.-:# /,-;A@# L-*-B# +=*434*<>8# 94# 2+0+81<?# ^+5149G-,# ;4.+# 794>4# cd# a6 v ravninskem svetu jih je manj, vsega 35 odstotkov ali po številu -941/;#+=*434*<>8@ Ocenjujemo, da se odpadki v veliko manjši meri odlagajo tam, kjer so tla primerna za poselitev in pridelovanje hrane. N-81<# =-*# 54,9<9/.-34# /,-;4# 74/-=41+# 94/-*14 in kmetijsk4# 7-:*1<>8a na ožjem levem in desnem bregu reke Krke. Ostali, 54,9<9/.<# =-*# +08<9-6# .<# *-B<# 94# 9-25+2A/;9<?# 3*<9-9<?# ;*-?# 25<24=4# :+8,<594;<:# 25-=-*+:# ZS# ?4# ,-*<.-34# F54.+,/.-34# 3+7=4@# N/-?# -941/;# +=*434*<>8# ,# ravninskem svetu smo odkrili na rahlo dvignjen<?6#:491#:+8,<594;<?#=-*<?#3+7=46#=+#.4;-5<?#/+# nekdaj vodili kolovozi, za katerimi /+#=49-/#+/;4*-#73+*1#/;-7-#4*<#9<8@. 35.