Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov. DIREKTOR IN KADROVSKA FUNKCIJA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV LJUBLJANA - BEŽIGRAD. Mentor:. red. prof. dr. Jože Florjančič. Kranj, julij 2007. Kandidat: Dejan Švarc.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Jožetu Florjančiču za vso pomoč in ker mi je omogočil, da je moja diplomska naloga iz področja, ki me veseli. Hvala gospodu direktorju Doma starejših občanov Ljubljana – Bežigrad za nasvete in napotke pri izdelavi empiričnega dela naloge. Rad bi se zahvalil še prijateljici, ki me je vzpodbujala in mi bila v veliko pomoč pri izdelavi diplomske naloge, ki jo imate v rokah..

POVZETEK Sodoben človek ima cilj biti popoln ter posledično tako tudi organizacija v kateri deluje. Diplomska naloga, ki je pred vami, poleg teoretičnega dela v svojem empiričnem delu opisuje človeka, ki je lahko za vzgled mnogim današnjim managerjem oziroma direktorjem. Predstavil vam bom pridobitno in nepridobitno obliko organizacije in kot že sam naslov diplomske naloge pove, vlogo direktorja v kadrovski funkciji, ki s svojo zavzetostjo, izkušnjami in pozitivnostjo prispeva velik delež k zadovoljnemu ter motiviranemu kadru v Domu starejših občanov Bežigrad. V zaključku naloge si lahko preberete rešitev za razbremenitev direktorja zaradi prekomernega dela, kar je tudi v diplomski nalogi postavljeno kot cilj prenove obstoječega stanja v organizaciji.. KLJUČNE BESEDE • • • • •. kadrovska funkcija management pridobitna organizacija nepridobitna organizacija direktor. ABSTRACT A modern man’s goal is to be perfect and so is the goal of the organisation in which a person works. Beside a theoretical part, this diploma describes a man who can be an inspiration to many of today’s managers or directors. I am going to present two kinds of organisation: a profit and a non-profit organisation, and also- like the title of the diploma already implies- the real role of the director in the management of human resources, who contributes a great deal to satisfied and motivated employees of Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad ( Old People’s Home Ljubljana Bežigrad ). He does that with his high motivation, experiences and a positive attitude. In the conclusion you can see a solution to how to relieve the director of the overwork – which is in this diploma set up as a goal of the renovation of the organisation’s current situation.. KEYWORDS • • • • •. management of human resources management profit organisation non-profit organisation director.

KAZALO I.. UVOD ...................................................................................................... 1 1. Predstavitev problema............................................................................... 1 2. Predstavitev okolja.................................................................................... 1 3. Metoda dela............................................................................................... 1. II.. TEORETIČNI DEL................................................................................ 2 1. Organizacija .............................................................................................. 2 1.1. Definicija ...................................................................................... 2 2. Deljenje organizacij na pridobitne in nepridobitne................................... 3 2.1. Definicija ...................................................................................... 3 2.2. Razlike med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami ....... 4 3. Nepridobitne organizacije......................................................................... 13 3.1. Vrste nepridobitnih organizacij ................................................... 13 3.2. Management nepridobitnih organizacij ........................................ 14 3.2.1.Opredelitev pojmov direktor – manager – vodja ................. 14 3.2.2.Managerji v nepridobitnih organizacijah ............................. 15 3.2.3.Vloga in dejavnosti managerjev ........................................... 16 3.3. Management sodelavcev v nepridobitnih organizacijah............... 17 3.4. Urejenost nepridobitnih organizacij – zakonski vidiki ................. 18 4. Procesi v organizaciji................................................................................ 33 4.1. Razčlenitev procesov .................................................................... 33 5. Kadrovska funkcija ................................................................................... 34 5.1. Definicija ...................................................................................... 34 5.2. Izvajanje in organiziranje.............................................................. 34 5.3. Razvoj ........................................................................................... 36 5.4. Razčlenitev dejavnosti .................................................................. 37 6. Kadrovska politika.................................................................................... 38 6.1. Definicija ...................................................................................... 38 6.2. Cilji kadrovske politike................................................................. 38 6.3. Naloge kadrovske politike ............................................................ 38 7. Kadrovski procesi ....................................................................................... 39 7.1. Definicija ...................................................................................... 39 7.2. Uvrstitev kadrovskih procesov v celoto procesov v organizaciji . 39 7.3. Definicije nekaterih kadrovskih procesov .................................... 39 8. Vloga direktorja v kadrovski funkciji....................................................... 44 8.1. Definicija vodenja......................................................................... 44 8.2. Oblike, stili vodenja...................................................................... 44 8.3. Etična načela vodenja .................................................................. 45 8.4. Lastnosti uspešnega direktorja – managerja – vodje .................... 47 8.5. Definicija pojma kadri .................................................................. 48 8.6. Vloga kadrov v organizaciji.......................................................... 48 8.7. Vloga direktorja v kadrovski funkciji........................................... 48 8.8. Motiviranje in vrednotenje............................................................ 50 8.9 Komuniciranje .............................................................................. 51.

III.. EMPIRIČNI DEL ................................................................................... 52 1. Predstavitev doma starejših občanov .......................................................... 52 1.1. Zgodovina .......................................................................................... 52 1.2. Vizija in cilji....................................................................................... 53 1.3. Pregled dejavnosti .............................................................................. 54 1.4. Organizacijska struktura doma starejših občanov.............................. 56 2. Kratka predstavitev direktorja .................................................................... 57 3. Analiza strukture......................................................................................... 58 3.1. Struktura zaposlenih po delovnih mestih ........................................... 58 3.2. Starostna struktura zaposlenih ........................................................... 59 3.3. Struktura zaposlenih po izobrazbi...................................................... 59 3.4. Število zaposlenih .............................................................................. 59 4. Kadrovska služba v domu starejših občanov .............................................. 60 4.1. Oblika kadrovske službe .................................................................... 60 4.2. Aktivnosti kadrovske službe .............................................................. 60 4.3. Dodeljevanje nalog v kadrovski službi .............................................. 60 4.4. Kadrovska politika v domu starejših občanov ................................... 60 4.5. Dokumentacija kadrovske službe....................................................... 60 5. Kadrovski procesi ....................................................................................... 61 5.1. Proces kadrovanja in razvoj kadrov ................................................... 61 5.2. Proces planiranja kadrov.................................................................... 61 5.3. Proces izbiranja novih kadrov............................................................ 61 5.4. Proces usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja kadrov ...... 61 5.5. Proces štipendiranja ........................................................................... 61 5.6. Proces pripravništva........................................................................... 62 5.7. Proces motiviranja.............................................................................. 62 5.8. Proces varstva in zaščite zaposlenih .................................................. 62 6. Vloga sindikata ........................................................................................... 63 7. Kritična analiza kadrovske službe v domu starejših občanov .................... 64 IV. PRENOVA............................................................................................... 65 V. ZAKLJUČEK.......................................................................................... 66 VI. LITERATURA IN VIRI ......................................................................... 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. I. UVOD 1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Kadrovska funkcija v organizaciji postaja vedno bolj pomembna in tega se vedno bolj zavedajo tudi managerji oziroma direktorji. V Domu starejših občanov Bežigrad (v nadaljevanju DSO) si bomo ogledali, kako to funkcijo opravlja direktor, ki je sam zadolžen za vsa kadrovska opravila – to tudi predstavlja problem njegove preobremenjenosti, ki ga bomo poizkusili rešiti v tej diplomski nalogi.. 2. PREDSTAVITEV OKOLJA Dom starejših občanov Bežigrad se nahaja na Komanovi ulici 1 v Ljubljani in je nepridobitna organizacija, katere prva naloga je skrb za starejše in ostarele ter mlade invalide. Podrobneje si bomo DSO ogledali v empiričnem delu diplomske naloge.. 3. METODA DELA Pri diplomski nalogi sem uporabil raziskovalno metodo dela, pri kateri mi je pomagal direktor Doma starejših občanov Bežigrad, ki mi je priskrbel vse potrebne podatke o kadrovski funkciji DSO ter me z nasveti in napotki usmerjal do rešitve prej omenjenega problema.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 1.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. II. TEORETIČNI DEL 1.. ORGANIZACIJA. 1.1.. DEFINICIJA. Organizacija je zelo širok pojem, katerega definicije se razlikujejo od avtorja do avtorja, od države do države, od kontinenta do kontinenta. Tako si isti pojem organizacije drugače razlagajo npr. ameriški avtorji od evropskih, v celoti gledano pa vsi napeljujejo na isto definicijo, le z različnimi poudarki. Če bi naredili povzetek teh definicij, bi prišli do naslednjega zaključka oziroma osnovne definicije organizacije. Organizacija je instrument za doseganje smotrov ustanoviteljev oziroma lastnikov, v katerega se združujejo udeleženci z enakimi interesi, da bi dosegli zastavljene cilje in imeli od tega korist. Ustanovitelj je lahko posameznik, skupina, organizacija, država.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 2.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. DELJENJE ORGANIZACIJ NA PRIDOBITNE IN NEPRIDOBITNE 2.1. DEFINICIJA Glede na želene koristi ustanoviteljev in udeležencev, ločimo pridobitne in nepridobitne organizacije. Pridobitne organizacije so ustanovljene zaradi pridobivanja želene koristi ustanoviteljev in udeležencev. Njihova uspešnost se v pridobitnih organizacijah meri predvsem v denarju: primerna donosnost vloženega kapitala in dolgoročna rast premoženja lastnikov (vrednost njihovih deležev v podjetju). Eden teh kazalcev je tudi dobiček. Večji, kot naj bi bil dobiček, uspešnejša naj bi bila organizacija oz. večjo korist naj bi imeli ustanovitelji, udeleženci in lastniki. Vendar obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na višino dobička, zato le-ta ni nujno primeren kazalec. Organizacije, ki vlagajo v razvoj ali širitev lahko poslujejo v nekem časovnem obdobju z negativnim donosom, kar pa ne pomeni, da so manj uspešna. Pojem nepridobitne organizacije izhaja iz ameriške teorije managementa ( non-profit organization, non-profit association ali tudi no-nprofit corporation ). Če smo prej rekli, da se uspešnost pridobitnih organizacij meri v denarju, lahko za nepridobitne organizacije rečemo, da se njihova uspešnost praviloma ne meri tako. Koristi lastnikov oz. ustanoviteljev so v obeh primerih lahko materialne ali nematerialne, posredne ali neposredne. Ker pa bi bila to preveč črno-bela opredelitev pridobitnih in nepridobitnih organizacij, si poglejmo še nekaj razlag ameriških teoretikov. Smith, Baldwin in White razločevanje pojmov pridobitna in nepridobitna organizacija vidijo v prostovoljnosti udejstvovanja. Nepridobitna organizacija je kolektivna oblika prostovoljnega udejstvovanja posameznikov. Nepridobitna organizacija je sredstvo, ki ljudem omogoča doseganje skupnih ciljev brez prisilnega in odplačnega delovanja. Wilbur, Finn in Freeland so mnenja, da je svet nepridobitnih organizacij neizmerno raznolik. Razumljivo za vse, bi lahko opredelili nepridobitne organizacije kot organizacije, ki lastnikom ne prinašajo dobička. Dejansko nepridobitne organizacije nimajo lastnikov v smislu zasebnih podjetij. Ko naredimo povzetek vsega prej omenjenega in upoštevamo denar oz. dobiček kot faktor razločevanja pridobitnih in nepridobitnih organizacij, pridemo do zaključka, da je potrebno nepridobitno organizacijo razumeti kot splošen pojem, ali še bolje nek koncept, model izvajanja javnih oz. socialnih služb in ne kot neko posebno organizacijsko obliko. Danes pa se poleg javnih oz. socialnih služb v obliki nepridobitne organizacije opravljajo še mnoge druge dejavnosti. Takšna opredelitev je sprejemljiva tudi za evropski in naš pravno organizacijski sistem. Nepridobitne organizacije bomo prepoznali po namenu oziroma cilju, zaradi katerega so bile ustanovljene. Delujejo v javnem interesu. Namen nepridobitnih organizacij ni ustvarjanje dobička, pač pa trajno zagotavljanje storitev in dobrin, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe kot celote, njenih podsistemov in posameznika. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 3.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ne smemo pa enačiti pojmov » nepridobitno « in » javno «. Ni nujno, da so vse javne oziroma socialne službe organizirane kot nepridobitne organizacije in da so vse nepridobitne organizacije javne. Organizacija javnih služb je odvisna od konkretne državne politike in pravne ureditve teh področij. Tako lahko v pojem javno uvrstimo vse nepridobitne in pridobitne organizacije, ki jih je država ustanovila ali ima v njih odločujoč vpliv. V pojem nepridobitne pa lahko poleg javnih služb in državnih organov uvrstimo mnoge organizacije iz zasebnega sektorja.. 2.2.. RAZLIKE MED PRIDOBITNIMI IN NEPRIDOBITNIMI ORGANIZACIJAMI. Poznavanje razlik med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami nam bo pomagalo pri lažjem razumevanju definicij. Za management so razlike najpomembnejše in so globlje kot se zdi na prvi pogled. Nepridobitne in pridobitne organizacije se ločijo med drugim glede na poslanstvo in smotre, strategijo, predračune, prostovoljstvo, izbiranje managerjev itd. Poglejmo si razlike po prej naštetih vidikih. Poslanstvo in smotri: pridobitne organizacije delujejo za dobiček, nepridobitne pa za boljšo kakovost življenja uporabnikov; morebitni dobiček vlagajo v lastno dejavnost. Strategije: so različne zaradi različnega poslanstva in smotrov; strategije nepridobitnih organizacij so kratkoročnejše od strategij pridobitnih organizacij. Predračuni (finančni načrti): predračuni so instrument načrtovanja in obvladovanja v pridobitnih organizacijah, v nepridobitnih pa instrument nadzorovanja; pridobitne organizacije varčujejo s sredstvi, nepridobitne sredstva porabijo v celoti, saj jih sicer naslednjič prejmejo manj. Prostovoljstvo: v mnogih nepridobitnih organizacijah (razen v večini državnih ustanov) delajo prostovoljci; prostovoljsko delo omogoča delovanje mnogih nepridobitnih organizacij, vendar prinaša tudi težave (obvladovanje prostovoljcev in plačanih sodelavcev, odgovornost prostovoljcev, realne pristojnosti prostovoljskih upravljalnih organov, zanesljivost in kakovost prostovoljskega dela, sodelovanje med prostovoljci in plačanimi sodelavci ipd.). Izbiranje managerjev: interesi imajo večjo vlogo v nepridobitnih organizacijah, mnoge poslovodijo strokovnjaki, ki niso usposobljeni za management. Za lažjo predstavo si to poglejmo še v spodnjih razpredelnicah.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 4.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Področje Merila uspešnosti Strategije Predračuni Materialno nagrajevanje. Izbiranje vršnih managerjev. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pridobitne organizacije Dobiček Dolgoročnost Instrument načrtovanja in obvladovanja Plača in nagrade za vse zaposlene. Ponavadi na osnovi izkušenj in zmožnosti za management. Nepridobitne organizacije Količina in kakovost storitev za uporabnike Kratkoročnost Predvsem instrument obvladovanja Osebni dohodki so nadzorovani in omejevani. Prostovoljski sodelavci so neplačani ali plačani pod tržno vrednostjo dela. Pogosto ne na osnovi usposobljenosti za poslovodenje - po ozkih strokovnih, političnih, interesnih ipd. sodilih. Tabela 1: razlike med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami Iz tabele so razvidne razlike v prej omenjenih merilih uspešnosti, strategijah in pomenih predračunov med obema oblikama organizacij. Druge razlike med organizacijama se kažejo še v načinu nagrajevanj in izbiri managerjev.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 5.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V naslednji tabeli si podrobneje poglejmo še nekatere razlike po značilnostih med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami.. Značilnosti Pridobitne organizacije DOBIČEK KOT MERILO USPEŠNOSTI Enotno merilo za Dobiček je temeljno izbiranje med merilo za izbiranje med alternativami alternativami. Management uporablja tudi druga merila – po interesih udeležencev.. Nepridobitne organizacije Ni enotnega smotra nepridobitnih organizacij. Management težko razvršča smotre po pomembnost. Različni smotri terjajo različna meril.. Temelj kvantitativnega analiziranja. Primerjanje stroškov z koristmi. ocenjenih ocenjenimi. Ni jasne povezave med vložki in izložki Težko ocenjevati prirastke koristi za prirastke porabe sredstev (zmožnosti) organizacije. Merjenje uspešnosti delovanja. Dobiček je sinteza sestavnih uspešnosti. Merilo za uspešnost organizacije, osnovno sodilo za uspešnost managementa. Količino in kakovost storitev je težko meriti. Pretirano poudarjanje finančne uspešnosti lahko škoduje organizaciji.. Vpliv na decentraliziranost. Številni managerji vedo, da je dobiček osrednji smoter in merilo njihove uspešnosti. Management lahko varno delegira mnoge odločitve nižjim ravnem.. Organizacija ima številne cilje, ne pa enotno merilo uspešnosti. Management zato težko delegira odločitve; centralizirano odločanje poraja birokracijo.. Primerjanje raznolikih enot. Enotno merilo za primerjanje • enot v organizaciji • organizacij med seboj.. Mogoče je primerjati le istovrstne: • enote v organizaciji • organizacije med seboj.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 6.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Značilnosti DAVKI Obdavčitev plač. Davčne olajšave. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pridobitne organizacije. Nepridobitne organizacije. Prispevki na plače, davki na plače. Povračilo v zvezi z delom – prehrana, prevoz, ipd.. Za prva leta zaposlovanja invalidov, sedež na demografsko ogroženih področjih. Neobdavčen del pridobitne neobdavčene plače. PRAVNE ZADEVE Lastništvo Delničarji vložijo svoja sredstva v kapital družbe in pričakuje izplačilo dobička oz. rast vrednosti svojega deleža. Ob prenehanju družbe se po poplačilu upnikov premoženje razdeli med deležnike.. dobička iz dejavnosti,. Vložki darovalcev (donatorjev). Družba s prihodki in premoženjem ne more razpolagati v korist posameznikov. Ob prenehanju se premoženje in sredstva prenesejo na drugo nepridobitno organizacijo, državo ali lokalno skupnost, kjer je delovala – nikdar pa ne na posameznika. *. Pridobitna dejavnost. Pridobitna dejavnost je osnova delovanja pridobitnih organizacij.. Lahko opravlja pridobitne dejavnosti: • v samostojni in ločeni organizaciji (podružnici): ne ogrozi statusa oprostitve davkov in ne ogroža premoženja starševske organizacije • v posebni entiteti, ki je v celoti last nepridobitne organizacije. Ustvarjanje in delitev dobička. Družba razporeja dobiček med deležnike (dividende), v povečanje kapitala ali v rezervni sklad.. Lahko ustvarjajo presežke sredstev; tako zbirajo potrebna sredstva: • za delovanje • za širitev, za zamenjavo nepremičnega premoženja; • za rezervni sklad Ne izplačujejo denarnega presežka kot denarne dividende. **. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 7.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Značilnosti Pridobitne organizacije Nepridobitne organizacije STORITVENE DEJAVNOSTI Izvajanje Lažje obvladovanje Težje obvladovanje izvajanja. izvajanja in izvajalcev Izvajalci so v mnogih zaradi jasne strukture nepridobitnih organizacijah pristojnosti in prostovoljci ali pa so plačani pod odgovornosti; praviloma tržno ceno. so izvajalci plačani Kakovost Mnogokrat bolj strokovni Mnogokrat manj kakovostni in in spodbujeni izvajalci, spodbujeni izvajalci, manj materialni dokazi, materialnih dokazov, referenc. reference. OMEJITVE GLEDE CILJEV IN STRATEGIJE Strategije in Svobodno odločanje o Obvezno izvajanje storitev, prožnosti ciljnih panogah nedopustno opuščanje. odjemalcev in o strategijah Financerji (država!) pogosto togo do njih. omejujejo izbiranje strategij. Management lahko hitro izvede spremembe. Nepridobitne organizacije, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, lahko nelojalno konkurirajo podjetjem zaradi davčnih olajšav, obstoječe infrastrukture, prostovoljskega dela ipd. Tudi pridobitne organizacije posegajo v dejavnosti nepridobitnih in jih lahko ogrožajo s svojo podjetnostjo. FINANCIRANJE Nepridobitne organizacije, ki Viri financiran Pridobitne organizacije si prejemajo od uporabnikov: priskrbujejo finančna • so odvisne od tržišča – sredstva s tržno podobno kot pridobitne dejavnostjo – bodisi iz organizacije: dobička (lastni • skušajo povečati število kapital) ali posredno odjemalcev – obseg izvajanja na osnovi kreditne storitev. sposobnosti – tržne Nepridobitne organizacije, ki uspešnosti od drugih prejemajo sredstva iz javnih virov: (tuji kapital). • pridobivanje sredstev je le Večinoma skušajo deloma povezano z obsegom in povečati obseg in kakovostjo storitev; vrednost sredstev. • pomembno je zadovoljstvo Pridobivajo nove virov sredstev; odjemalce, skušajo • skušajo omejevati število povečati delež, ki ga odjemalcev, če ne vpliva na imajo na tržišču. višino in kakovost sredstev. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 8.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Značilnosti Pridobitne organizacije STROKOVNJAKI KOT MANAGERJI Strokovnjaki: Razporejanje na poslovodna mesta upošteva poleg ožjih • nimajo managerskih strokovnih znanj širša znanja o managementu ter znanj osebnostne značilnosti. • imajo Zato strokovnjaki pogostno strokovne interese, ki počasneje napredujejo v niso nujno pridobitni organizaciji kot managerji. enaki Mnoge pridobitne smotrom organizacije so zadržane do organizacije postavljanja ozkih strokovnjakov za vršne managerje. Management naj Lastniki zares le posredno ima na skrbi obvladujejo organizacijo. predvsem Upravljalci močno vplivajo učinkovitost, na delovanje managementa. upravljalci usmerjanje in nadzor nad uspešnostjo organizacije.. VRŠNI MANAGEMENT Za učinkovito V pridobitnih organizacijah poslovodenje naj ima vršni manager ali (redko) bo dovolj veččlanska uprava zelo veliko pristojnosti nedeljeno oblast. združenih v vršnem managerju.. Nepridobitne organizacije V mnogih nepridobitnih organizacijah, tudi zaradi neodvisnosti od tržišča, imajo strokovnjaki – specialisti večjo veljavo od managerjev – generalistov. V nekaterih strokah strokovnjaki po tradiciji še vedno podcenjujejo managerje.. Lastništvo nad organizacijo je pogosto posredno ali zamegljeno. Člani upravnih organov pogosto ne prejemajo plačila; zavzetost je pogosto omejena. Ker ni enotnih meril uspešnosti, težko učinkovito spremljajo uspešnost delovanja V državnih organizacijah je upravljanje razpeto med politiko in stroko ter neučinkovito. V nepridobitnih organizacijah je pogosta dvojnost poslovodenja: • v državnih organizacijah: politika in aparat; • v profesionalnih organizacijah: stroka in poslovodenje/ gospodarjenje • v prostovoljskih organizacijah: prostovoljci in plačani funkcionarji.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 9.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Značilnosti VPLIV POLITIKE Politika deluje med mnogimi spremenljivimi interesi.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pridobitne organizacije. Nepridobitne organizacije. Vpliv politike na delovanje pridobitnih organizacij je omejen na več načinov. Pridobitne organizacije upoštevajo interese okolij na analitičen način in dolgoročno.. Politični in podobni vplivi so raznoliki in pomembni: kratkoročno obnašanje voljenih managerjev, upravljalcev, dodeljevalcev sredstev; zahteve javnosti po transparentnosti delovanja in skrivanje informacij zaradi konkurenčnih razlogov.. Tabela 2: razlika po značilnostih med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami (ne upoštevajoč javnih služb, npr. šol, bolnic ipd.) * Če nepridobitna organizacija spremeni svoj status in postane pridobitna, poskrbi za ovrednotenje njene vrednosti in premoženja državna organizacija, ki nadzira delovanje nepridobitnih organizacij; vrednost je lahko večja kot razlika med premoženjem in obveznostmi nepridobitne organizacije. ** Ponekod predpisi dovoljujejo tudi delitev dobička med zaposlene in managerje nepridobitne organizacije, praviloma na osnovi naprej sprejetega načrta – če to spodbuja zaposlene pri delovanju za smotre organizacije (tak primer je odločba Internal Revenue Service v ZDA iz leta 1983 / Revenue Procudure 83-36/, ki govori o "načrtu delitve dobička" nepridobitne organizacije).. V tabeli 2 so predstavljene razlike še v širšem pogledu. Če naredimo povzetek, pridemo do naslednjih razlik med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami: • Prvotni namen pridobitnih organizacij je ustvarjanje dobička, nepridobitnih pa zagotavljanje kakovosti in količine storitev (izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov). • Pridobitne organizacije imajo večje obveznosti iz naslova davkov kot nepridobitne organizacije (nepridobitne organizacije imajo večje olajšave kot pridobitne). • Kakovost izvajanja storitev je pri pridobitnih organizacijah v večini primerov boljša kot pri nepridobitnih. Pridobitne organizacije se pojavljajo na trgu in z boljšo kakovostjo ter konkurenčno prodajno ceno svojih storitev lahko dosežejo večji tržni delež in s tem povečajo svoj dobiček. Nepridobitne organizacije pa se večinoma ne pojavljajo na trgu, razen tistih, ki se financirajo s sredstvi uporabnikov njihovih storitev in so odvisne od tržišča ter morajo zato ravno tako kot pridobitne organizacije skrbeti za kakovost svojih storitev. Številnim je glavni vir prihodkov članarina. Vzemimo primer društev: če neko društvo ponuja večjo kakovost storitev, s tem privabi večjo število članov v svoje vrste in posledično lažje delujejo.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 10.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. • •. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pridobitne organizacije si priskrbijo finančna sredstva s tržno dejavnostjo, iz lastnih sredstev (dobička) ali tujih sredstev (posojila), nepridobitne pa od države, donatorjev ali prejemajo sredstva od uporabnikov (članarina). Na čelu pridobitnih organizacij so ljudje z več managerskimi znanji kot pri nepridobitnih. Vodilne ljudi v pridobitnih organizacijah imenujejo lastniki (delničarji). Pri nepridobitnih organizacijah to stori država in njeni organi, v tistih nepridobitnih organizacijah, ki nastopajo na trgu (npr.društva) pa njeni člani. Vpliv politike je pri nepridobitnih organizacijah praviloma večji kot pri pridobitnih, kar je vzrok za večjo fluktuacijo vodilnih, razen pri tistih nepridobitnih organizacijah, ki nastopajo na trgu. Na pridobitne organizacije pa vpliva politika le z zakoni.. Dom starejših občanov je nepridobitna organizacija, zavod. V naslednji tabeli si zato poglejmo še razlike med podjetjem in zavodom.. Značilnosti TRŽNI DEJAVNIKI Izdelki in storitve Merjenje uspešnosti – tržna merila Konkurenca – izbira za odjemalca ali uporabnika. Odnosi z odjemalci – interesna razmerja. Podjetje. Zavod. Opredeljeni, jasni Da – večinoma mogoče meriti Konkurenca deluje, čeprav je različna po panogah in področjih. Neopredeljeni, mehki Ne – težko meriti, tržišče ni sodnik Večinoma ni prave konkurence – monopol ustanove. Interesna razmerja pridobivajo na moči, vendar ostajajo omejena. Močni in vplivi – negotovem okolju. RAZMERJE S SODELAVCI Omejitve za poslovodstvo Omejitve sicer rastejo, zaradi pravil in vendar so daleč od razmer izpogajanih pogojev v državnih službah Omejitve za nagrajevanje po uspešnosti. Nekaj omejitev, vendar se zmožnost in uspešnost odražata v prejemkih in napredovanju. spremenljivi deluje v interesnem. Izjemne omejitve zaradi službenih in sindikalnih pravil, kolektivnih pogodb Ozke omejitve. Napredovanje določajo leta službe in interna pravila. Manj verjetnosti za nagrajevanje zmožnosti in uspešnosti.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 11.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Značilnosti Podjetje RAZMERJE S SODELAVCI Stopnja razdrobljenosti Omejena sistemov proizvodnje in povezovanja izvajanja storitev obvladovanja Financiranje. Iz dobička deležnikov. Zavod. ali. zaradi in. Zelo visoka, povezanosti. naložb. Popolna odvisnost pristojnih organov. IZVAJANJE DEJAVNOSTI Avtonomnost in Obsežna avtonomnost, obvladovanje navpično in vodoravno povezovanje Trdno obvladovanje proizvodnje in trženja NOTRANJA UREJENOST Pooblastila in pristojnosti linijskih managerjev Razmerje managementa in strokovnih oz. štabnih funkcij Napredovanje znotraj organizacije ali kadrovanje managerjev od zunaj Koliko časa ostanejo vršni managerji na svojih položajih. Velika Management besedo. ima. prvo. malo. od. Zelo malo avtonomnosti – sestavni del soodvisnega in vseobsežnega sistema javnih služb. Nizka. Oblast je v rokah izkušenih uradnikov Management je odrinjen v drugorazredno vlogo. Velike razlike, vendar tudi kadrovanje od zunaj. Napredovanje predvsem znotraj. Redki zunanji – razen vršnega managementa Dolgo – zato izdatna Malo – velika fluktuacija kontinuiteta, ki je osnova (volitve, imenovanja, za strateško načrtovanje, premeščanja), malo R+R, inoviranje ipd. kontinuitete Možnosti za Izdatne – temeljijo na Malo – pomanjkanje decentraliziranje merilih uspešnosti, tržnem kriterijev za ocenjevanje, preverjanju, dobičkovnih spremljanje in centrih obvladovanje decentralnih enot USMERITEV MANAGEMENTA – KULTURA ORGANIZACIJE Časovna obzorja Dolgoročno Zelo kratkoročno Tradicija managementa Ima veliko veljavo Ima malo veljave Tabela 3: razlika med podjetjem in zavodom V tabeli 3 ne najdemo pomembnejših razlik, ki jih ne bi omenili že prej. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 12.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.. NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE. 3.1.. VRSTE NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJ. Za razvrščanje nepridobitnih organizacij je treba najprej razumeti, da je pojem le-teh zelo širok, zato jih lahko razvrščamo na več načinov. Prvi način je razvrstitev v: • nepridobitne storitvene organizacije (glavni udeleženci so uporabniki in javnost; te organizacije so: zasebne visoke šole, dobrodelne agencije, nepridobitne bolnišnice,…; smoter managementa je pregledovanje potencialnih uporabnikov in izbira med njimi) • organizacije za storitve članom in za zaščito (glavni udeleženci so člani; te organizacije so: sindikati, klubi, politične stranke, poslovna in strokovna združenja; smoter managementa je zadovoljevanje potreb članov) • javne organizacije (glavni udeleženec je širša javnost; te organizacije so: pošta, policija, gasilci, javne šole vseh vrst; smoter managementa je zagotavljanje standardiziranih storitev za velike skupine ljudi). Če zanemarimo v drugem poglavju omenjene ameriške avtorje in njihov pristop, pridemo do drugega načina razvrstitve, ki je nam bližji in jo navaja Badelt: • upravi bližje nepridobitne organizacije (organizacije s socialnimi, kulturnimi, znanstvenimi itd. cilji ) • gospodarstvu bližje nepridobitne organizacije (zadruge šibkih udeležencev na tržišču, ki si skušajo okrepiti položaj na tržišču; svoje delovanje uravnavajo z denarnimi instrumenti in jih je pogosto težko ločiti od podjetij ) • čiste nepridobitne organizacije (večinoma mlade organizacije, ki nastanejo iz idealističnih skupin – karitativne organizacije, solidarnostne skupine, politična združenja, politična združenja, kulturna društva, društva za dejavnosti v prostem času ) Drugi način razvrščanja je preozek, zato si poglejmo še tretji način razvrščanja nepridobitnih organizacij, ki je bolj razčlenjen in naši ureditvi še najbližji, izhaja pa iz nemške teorije. Teoretik Schwarz razvršča nepridobitne organizacije v tri glavne skupine: • Državne nepridobitne organizacije: Izvajalci javnih služb, ki opravljajo po demokratični poti določene javne dejavnosti na državni, občinski itd. ravni. Vrste in tipi teh organizacij so: javna uprava, javna podjetja in zavodi (potrebni za promet, pošto, telekomunikacije, energetiko; bolnišnice, domovi, ustanove; šole in univerze) in muzeji, gledališča ter knjižnice. •. Napol državne nepridobitne organizacije: Samoupravne institucije javnega prava za opravljanje nalog, ki so jim poverjene na zakonski osnovi. Članstvo v njih je obvezno. Deloma izvajajo dejavnosti po lastni pobudi. Vrste in tipi teh organizacij so: zbornice (gospodarske, obrtne, nameščenske) in socialni skladi.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 13.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zasebne nepridobitne organizacije: Delimo naprej še na štiri skupine. Prva skupina so nepridobitne organizacije na področju gospodarstva, ki pospešujejo in zastopajo gospodarske smotre članov. Vrste in tipi teh organizacij so: poslovna združenja; organizacije delojemalcev; poklicna združenja; organizacije potrošnikov; zadruge (˝podjetja˝ članov). Druga skupina so družbeno kulturne nepridobitne organizacije, ki opravljajo skupne dejavnosti v okviru kulturnih, družbenih ipd. potreb članov. Vrste in tipi teh organizacij so: športna društva; društva za dejavnost v prostem času; cerkve, sekte; zasebni klubi; spiritistični krožki. Tretja skupina so politične nepridobitne organizacije, ki opravljajo skupne dejavnosti za obdelovanje in uveljavljanje političnih (idejnih) interesov in vrednot. Vrste in tipi teh organizacij so: politične stranke; organizacije za varovanje domovine, narave, okolja; politično usmerjena združenja in društva; organizacije državljanske pobude. Četrta skupina so socialne nepridobitne organizacije, ki opravljajo dobrodelne in podporne dejavnosti na področju zdravstva in socialne varnosti za pomoči potrebne skupine prebivalstva – dobrodelnost, dejavnost v občo korist, socialno skrbstvo. Vrste in tipi teh organizacij so: organizacije za pomoč in storitve bolnim, ostarelim, prizadetim, oškodovanim, zasvojenim, ubožnim in zapostavljenim ljudem; dobrodelne institucije; organizacije za pomoč pri razvoju; skupine za socialno samopomoč.. Iz teh razvrstitev vidimo, da poznamo veliko vrst nepridobitnih organizacij. Z vidika managementa pa to ne pomeni, da potrebujemo različna znanja za njihovo vodenje za večino najdemo skupne značilnosti in skupna pravila vodenja oz. poslovanja.. 3.2.. MANAGEMENT NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJ. 3.2.1. OPREDELITEV POJMOV DIREKTOR – MANAGER – VODJA Vzemimo način opisa pojmov kot ga uporabljajo v leksikonih. Direktor je individualni poslovodni organ organizacije. Imenuje ga najvišji samoupravni organ na temelju razpisa in na predlog razpisne komisije. Direktor vodi, organizira in nadzira poslovanje organizacije, izvršuje sklepe kolektivnih organov in delovne skupnosti. Je zastopnik organizacije, v njenem imenu sme opravljati vsa pravna dejanja. Je varuh zakonitosti poslovanja organizacije, sklepov organov in splošnih aktov organizacije. Beseda manager izhaja iz angleškega govornega okolja. V angleškem jeziku ima tako beseda manager tri glavne pomene. Prvi pomen: manager je oseba, odgovorna za vodenje določene sekcije ali oddelka organizacije oz. organizacije same. Drugi Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 14.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. pomen: manager je oseba, odgovorna za poslovne interese pevcev, pevskih skupin, igralcev, športnikov ipd. Tretji pomen: manager je oseba, odgovorna za organiziranje in treniranje športne ekipe. Če pogledamo, kaj najdemo v slovenskih leksikonih ob pomenu besede manager, pridemo do naslednjega opisa : » Manager je vodja, vodilni uslužbenec podjetja, posrednik, zastopnik. « Način imenovanja managerjev za določeno delovno mesto je podoben kot pri direktorju. Besedo vodja si tako lahko razlagamo kot slovenski pomen besede manager. V Sloveniji večina ljudi enači besede direktor, manager in vodja. Razlog temu je predvsem v podobnih opravilih, ki jih opravljajo. Pri tem imajo velik vpliv tudi mediji, ki za isto osebo uporabljajo oba izraza. Tako je npr. nekdo v enem prispevku direktor, v drugem pa manager.. 3.2.2. MANAGERJI V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH Vodenje nepridobitnih organizacijah naj bi prav tako opravljali usposobljeni managerji, ki imajo zadostna strokovna znanja o obvladovanju organizacije kot instrumenta za doseganje ciljev, zadostne zmožnosti za ravnanje z ljudmi in morajo biti primerno verodostojni, da upravičijo zaupanje lastnikov organizacije. Pri nepridobitnih organizacijah pa ima pri postavljanju vodilnih managerjev veliko vlogo država oziroma politika. Tako se velikokrat na vodilnih mestih nepridobitnih organizacij ne nahajajo managerji, pač pa strokovnjaki posameznih področij, ki so privrženi stranki, ki je tisti trenutek na oblasti. Vlogo direktorja neke nepridobitne organizacije bi bolje opravljal usposobljeni manager kot strokovnjak. Vzemimo primer bolnice. Zakaj mora vodenje bolnice opravljati doktor medicine? Njegova znanja bi bila veliko bolje izkoriščena v namen zdravljenja pacientov, saj je splošno znano, da primanjkuje doktorjev medicine. Izjeme znotraj neprofitnih organizacij so društva, saj v njih vodilne imenujejo člani sami. Tudi tu pa se prav tako kažejo slabosti v obliki neusposobljenosti vodilnih za vodenje organizacije, poleg tega pa imajo ponavadi le-ti poleg upravljalne vloge v društvu še drugo, primarno zaposlitev ter jim tako dostikrat primanjkuje časa za vodenje društva. Stvari na tem področju se izboljšujejo in tako vodilni v večjih društvih vse pogosteje postajajo uslužbenci društva, kar jim predstavlja njihovo primarno zaposlitev. Managerji so strokovnjaki, ki so usposobljeni za vodenje vseh oblik organizacij in praviloma niso strokovnjaki za posamezno področje (npr. strojništvo, gradbeništvo, javna uprava, ipd), zato je velika verjetnost, da bo manager boljši vodja neke organizacije (npr. organizacije, ki se ukvarja z gradbeništvom ali podobno), kot pa strokovnjak na posameznem področju. Le-to je povsem razumljivo, glede na to, da je Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 15.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. manager strokovnjak na področju vodenja. Ker pa na uspešnost dobrega managerja vplivajo številne osebnostne lastnosti, je lahko tudi strokovnjak na posameznem področju uspešen manager. Oblike vodenj in značilnosti uspešnega managerja si bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju.. 3.2.3. VLOGA IN DEJAVNOSTI MANAGERJEV Delovanje organizacije obsega upravljanje (to nalogo opravljajo upravljalci), poslovodenje (ali managament, opravljajo managerji) in izvajanje (opravljajo izvajalci). Vloga managerjev v nepridobitnih organizacijah je enaka tisti v pridobitnih organizacijah. Kot smo že prej omenili, managerje določajo oziroma imenujejo lastniki oz. njihovi pooblaščenci (v primeru nepridobitnih organizacij so to država, člani društev oziroma z njihove strani izvoljeni organi,…). Temeljna naloga managerjev je obvladovanje organizacije ali dela organizacije, kjer delujejo in kjer učinkovito in uspešno dosegajo smotre, ki se skladajo s smotri ustanoviteljev. Širše gledano so naloge oz. dejavnosti managerjev: • načrtovanje ciljev v skladu s postavljenimi smotri, merili, standardi uspešnosti; snovanje strategij za doseganje teh ciljev • organiziranje urejenosti organizacije (pristojnosti in odgovornosti, delitve dela), učinkovitega delovanja organizacije (procesov), določanje za vse v organizaciji veljavnih načinov delovanja (sistemi) ter oskrbe organizacije s sredstvi (materialnimi, nematerialnimi) • usmerjanje dejavnosti sodelavcev organizacije in drugih ljudi, da organizacija učinkovito deluje in uspešno dosega cilje; usmerjanje obsega tudi primerno sprotno prilagajanje ciljev in strategij, ki segajo v prihodnost, in jih zato ni mogoče zanesljivo določati vnaprej • nadzorovanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja sodelavcev in drugih ljudi, delov organizacije in organizacije v celoti ter »polaganje računov«, to je poročanje in utemeljevanje poročil ter priporočil lastnikom in drugim vplivnim udeležencem organizacije. Te naloge so dokaj univerzalne in veljajo tako za pridobitne kot za nepridobitne organizacije. Razlike med samimi nepridobitnimi organizacijami pa so praviloma večje kot med pridobitnimi in nepridobitnimi organizacijami. Še posebej veliko podobnosti je med nalogami managementa nepridobitnih organizacij, ki delujejo na meji tržišča in managementa pridobitnih organizacij.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 16.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.3.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. MANAGEMENT SODELAVCEV ORGANIZACIJAH. V. NEPRIDOBITNIH. Posebnosti v nepridobitnih organizacijah se kažejo v pomanjkanju standardov in stroškov ter v sestavu sodelavcev nepridobitnih organizacij. Če si podrobneje pogledamo prvo posebnost, lahko dodamo, da manager mnogokrat ne more sodelavcu vnaprej določiti standardov učinkovitosti ( le-ti bi morali biti specifični za dejavnost in vrsto nepridobitne organizacije ) ter da bi bili stroški plač plačanih ali prostovoljnih sodelavcev delno ali v celoti kriti s strani tretjih. Sodelavci v nepridobitnih organizacijah so lahko prostovoljci, delno ali v celoti plačani sodelavci in sodelavci na služenju civilnega vojaškega roka. Poglejmo si še značilnosti načrtovanja kadrovske strukture, izbiranja in zaposlovanja ter uvajanja v nepridobitnih organizacijah. Načrtovanje kadrovske strukture: • nepridobitne organizacije tekmujejo za omejeno število prostovoljcev, delno plačanih in »civilnih« sodelavcev, kar omejuje možnosti za poljubno strukturiranje • usposobljenost je pogosto neprimerna; prostovoljci v veliko primerih opravljajo preveč enostavna dela, kar jih demotivira • usposabljanje prostovoljcev je sorazmerno dražje od usposabljanja redno zaposlenih plačanih sodelavcev, ki v organizaciji ostanejo dlje časa • pogosto menjavanje prostovoljcev na eni nalogi povzroča izgubo časa in informacij • težavno je tudi doseganje primerne starostne strukture in razmerja med spoloma Izbiranje, zaposlovanje: • za plačane sodelavce veljajo običajna sodila in postopki • pri častnih članih je potrebna primerna restriktivnost, njihov doprinos ne sme demotivirati prostovoljcev • pri prostovoljcih je izbiranje pogojeno z razpoložljivostjo in s potrebami nepridobitne organizacije • za posebno zahtevna delovna mesta so poleg razgovorov potrebni še posebni (običajni) preskusi Uvajanje: • pomemben je prvi vtis o pričakovanjih organizacije in sodelavcev • koristno je predstavljanje, spoznavanje delovnega mesta, varnostnih predpisov • če je mogoče, novincu dodelimo mentorja, ki ga z nasveti in informacijami spremlja skozi uvajalno obdobje • intenzivno uvajanje in spremljanje je pomembno zlasti v začetku za vživljanje novinca in preganjanje dvomov in nelagodnosti Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 17.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.4.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. UREJENOST NEPRIDOBITNIH ZAKONSKI VIDIKI. ORGANIZACIJ. –. S pomočjo Zakona o društvih (ZDru), Zakona o ustanovah (ZU), Zakona o zavodih (ZZ) in Zakona o zadrugah (ZZad) si oglejmo še urejenost nepridobitnih organizacij iz zakonskega vidika. Poznamo štiri oblike nepridobitnih organizacij: društva, ustanove, zavodi in zadruge. DRUŠTVO Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z Zakonom o društvih. Društvo se ne sme ustanoviti z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti in le-ta ne sme biti njegova izključna dejavnost. Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov. Društvo lahko ustanovijo fizične osebe (ne pa tudi pravne), ki so dopolnile 18 let in sicer tako, da na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva. Po določilih Zakona o društvih, lahko društvo ustanovijo tudi tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot eno leto. Društvo postane pravna oseba zasebnega prava z registracijo. Za registracijo je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva, o pritožbah zoper njene odločbe pa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti zapisnik iz ustanovnega zbora, dva izvoda temeljnega akta in seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev z njihovimi overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva. Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnosti ter način delovanja s temeljnim aktom, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Nameni in naloge društva morajo biti opredeljeni v temeljnem aktu, ki mora biti priložen zahtevi za registracijo. Zakon o društvih določa, da se lahko društvu v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov. Zakon torej ne ureja posebnosti za to vrsto društev, ampak napotuje na posebne predpise, ki bodo uredili posebnosti in ugodnosti za taka društva. Status društva, ki deluje v javnem interesu, podeli društvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom pridobitve, ki se določijo s posebnimi zakoni (in ne podzakonskimi akti). Če to društvo deluje na področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o pridobitvi statusa društva minister, ki je pristojen za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrov. V kolikor pa bi to društvo delovalo na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, odloča o podelitvi statusa minister, pristojen za upravo. O podelitvi, podaljšanju Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 18.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. oziroma odvzemu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, mora pristojno ministrstvo v osmih dneh obvestiti pristojni organ. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med člane društva je nična. Pridobitna dejavnost ne sme biti izključna dejavnost društva, vendar lahko društvo neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu, mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje. Vendar se tudi presežek iz te dejavnosti lahko uporabi le za doseganja namena in nalog društva v skladu s temeljnim aktom. Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in naloge društva; način včlanitve in prenehanja članstva; način upravljanja društva; pravice in dolžnosti članov; zastopanje društva; financiranje društva in opravljanje nadzora nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v tem primeru; način zagotavljanja javnosti dela društva in način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta. V Zakonu o društvih ni določb o organih društva, le 9. člen določa, da mora biti v Temeljnem aktu določen način upravljanja društva in zastopanja društva. Določanje organov je torej prepuščeno avtonomiji ustanoviteljev oziroma društva, zakon pa določa, da se v registru društev obdelujejo osebno ime zastopnika društva ter osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva. Za razliko od ustanov lahko organi društva odločajo avtonomno in njihove odločitve niso pod nadzorom države, denimo glede soglasja k ustanovitvi, sprememb imena sedeža ali namena, imenovanja organa upravljanja v primerih, ko le-tega ni mogoče imenovati na podlagi akta o ustanovitvi oziroma statuta, razpolaganja z nepremičninami, zmanjšanju ustanovnega kapitala, odločitvi o predčasni razrešitvi organa upravljanja, odločitve tega organa o prenehanju društva. Morebitne posebnosti za društva v javnem interesu bodo določali posebni zakoni. Vsakdo lahko postane član društva in deluje v društvu pod enakimi pogoji. Če se v društvo vpiše mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega sedmega leta do dopolnitve petnajstega leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Član društva je lahko tudi tujec, če je to določeno v temeljnemu aktu. Društvu prihodke predstavljajo: članarina; prihodki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva; darila in volila; prispevki donatorjev; prihodki iz javnih sredstev in drugi viri. Pri društvih ni predviden poseben mehanizem državnega nadzora, razen v postopku ustanovitve ob registraciji. Vse odločitve upravnega organa nadzoruje pristojno Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 19.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. sodišče. Nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja nadzor računsko sodišče. Društvo mora voditi finančno poslovanje in podatke o finančnem poslovanju izkazovati v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za društva. Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta. Način nadzora v zvezi z društvi z javnimi interesi določajo posebni zakoni za posamezna področja. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče. Društvo lahko preneha delovati po volji članov tako, da sprejme sklep o prenehanju društva, ki mora vsebovati tudi ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost, proračunska sredstva pa se vrnejo v proračun. Društvo lahko preneha delovati tudi s spojitvijo ali pripojitvijo. Za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo ali registracijo pripojitve društva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za registracijo društva in sicer glede organa, ki odloča o registraciji, kaj mora biti zahtevi za registracijo priloženo, čas, ko je o registraciji potrebno odločiti, vprašanja nepopolne vloge oziroma skladnosti temeljnega akta in imena društva z zakonom. Društvo lahko preneha delovati po zakonu, če dejansko preneha delovati ali če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje rasno, narodno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni. V obeh primerih izda odločbo o prenehanju organ pristojen za društvo, ki nato na podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra društev. V primeru prenehanja se premoženje društva ne more razdeliti med člane društva. Za svoje obveznosti odgovarja društvo z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti društva ustanovitelji odgovarjajo z osebnim premoženjem do višine škode povzročene društvu.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 20.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. USTANOVA Ustanova je pravna oseba zasebnega prava. Ustanova je za določen namen vezano premoženje (za razliko od društva je torej za ustanovo premoženje bistveni element). Ustanovitev ustanove za zasebni namen ni dopusten, ampak mora biti njen namen: • splošno koristen (če je ustanova ustanovljena za namen na področju znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, za verske namene in podobno) ali dobrodelen (če je ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so potrebne pomoči); • namen ustanove mora biti praviloma trajen Namena splošne koristnosti in dobrodelnosti sta izpolnjena, če je krog koristnikov, ki pridejo v poštev, omejen, vendar ni poimensko določen ali omejen le na družinske člane. Besedo fundacija lahko v imenu ali firmi uporabljajo pravne osebe, ki so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (tudi ustanova ima lahko v imenu besedo fundacija, če ima ob tem še besedo ustanova. Beseda ustanova v tem primeru pojasni njen status, beseda fundacija pa še posebej poudari njen nepridobitni značaj). Gre torej za pravne osebe, ki izpolnjujejo zgoraj opisane značilnosti ustanov, vendar niso ustanovljene kot ustanove, temveč v drugi pravno organizacijski obliki (npr. zavod, društvo, gospodarska družba). Taka pravna oseba mora biti ustanovljena in vpisana v evidenco ali register po temeljnem statutnem zakonu (npr. Zakon o zavodih, Zakon o gospodarskih družbah). Ustanovo lahko ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Za ustanovitev ustanove je predpisan koncesijski način ustanovitve, kar pomeni, da mora dati k ustanovitvi soglasje pristojen organ. Tako ustanova postane pravna oseba šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Pristojen organ za izdajo soglasja je ministrstvo, v katerega delovno področje v celoti ali pretežno sodi namen, za katerega je ustanova ustanovljena. Če pristojnega ministrstva ni mogoče določiti, je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. O pritožbi zoper odločbe pristojnega organa odloča vlada Republike Slovenije. Soglasje k aktu o ustanovitvi se mora objaviti v Uradnem listu. Organ, pristojen za ustanove da soglasje, če : • akt o ustanovitvi izpolnjuje pogoje določene z zakonom o ustanovah ali drugim zakonom; • je namen ustanove splošno koristen ali dobrodelen; • je zagotovljeno ustanovitveno premoženje; • ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 21.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ustanova se lahko ustanovi s pravnim poslom (akt o ustanovitvi): • med živimi (sestavljena v obliki notarskega zapisa); • za primer smrti (izpolnjevati mora pogoje obličnosti za eno izmed oporok po Zakonu o dedovanju). Ustanovitveno premoženje so lahko denar, premičnine, nepremičnine in druga premoženjska upravičenja. Velikost ustanovitvenega premoženja mora biti primerna za izvajanje namena ustanove. Z dnem izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi preide premoženje na ustanovo, ustanova pa lahko začne izvajati namen, za katerega je ustanovljena. K aktu o ustanovitvi izda soglasje organ, pristojen za ustanove, ki ga mora takoj posredovati ministrstvu, pristojnem za upravo, to ministrstvo pa po prejemu tega soglasja po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov. Ustanove lahko opravljajo dejavnost, ki je nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanovljena ali je namenjena njeni promociji, če z zakonom ni drugače določeno. Ustanova lahko torej izvaja različne dejavnosti, če to dopušča zakonodaja, ki posamezno področje dejavnosti ureja, vendar pa mora biti ta dejavnost nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanova ustanovljena. Pravila ustanove ali statut urejajo zlasti: organizacijo ustanove; organe ustanove; pravila o imenovanju (novih) članov uprave; pravila o sprejemanju odločitev; določbe o upravljanju in zastopanju ustanove; način razpolaganja s prihodki. Sprejme jih ustanovitelj v roku tridesetih dni po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi. Predloženi morajo biti organu, pristojnemu za ustanove v treh mesecih po izdaji soglasja, sicer lahko ta upravo razreši in se v skladu z aktom o ustanovitvi imenuje nova uprava. Ustanova ima lahko tudi druge akte, s katerimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja, pomembna za delo ustanove. Ustanova nima članov, lastnikov, družbenikov in zato tudi ne tako imenovanih avtonomnih organov odločanja. Ustanova torej nima organov, ki bi lahko odločali o spremembi namena ustanove ali prenehanju ustanove. Namen določa že akt o ustanovitvi. Ustanova je praviloma trajnega značaja. Upravlja jo uprava, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, torej uresničuje voljo ustanovitelja. V skladu z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili ima lahko ustanova tudi druge organe. Če je ustanoviteljev več, lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev, ki pa ne more prevzeti naloge uprave. Upravo sestavljajo najmanj trije člani, ki so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili. Če na tak način ni mogoče imenovati uprave, jo imenuje organ, pristojen za ustanove. Uprava odloča z večino glasov, če pravila ne določajo drugače. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsedujočega. Uprava zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Sprejema lahko le t.i. heteronomne odločitve, kar pomeni, da uprava le izvaja voljo ustanoviteljev. Uprava je dolžna s premoženjem ustanove ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Če uprava ne izpolnjuje svojih nalog, lahko ustanovitelji ali donatorji predlagajo Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 22.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. predčasno razrešitev. O predlogu odloča organ, pristojen za ustanove, ki upravo razreši tudi po uradni dolžnosti, če ne izpolnjuje nalog. Na enak način je lahko razrešen tudi član uprave, če ne deluje v skladu z interesi ustanove. O pritožbi zoper odločitev organa, pristojnega za ustanove, odloča vlada Republike Slovenije. Člani uprave ne morejo biti: osebe, ki niso polnoletne ali niso poslovno sposobne; osebe, zaposlene v ustanovi in osebe, ki opravljajo nadzor nad ustanovo. Član uprave ne more odločati o zadevah, v katerih so kot stranke oziroma kako drugače udeleženi on sam, njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena. Uprava ima predsednika uprave, ki ga izvolijo člani med seboj. Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu, določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili. Člani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov, dnevnic in nagrad, ki jih določi uprava ob upoštevanju meril, ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v pravilih. Organ, pristojen za ustanove, lahko določi zgornjo mejo teh zneskov. Drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški, dnevnice zaposlenih itd.) ne smejo presegati višine, določene s predpisi na področju državne uprave, če ni v aktu o ustanovitvi ali v pravilih drugače določeno. Skrbnik je poseben organ ustanove, ki ga lahko imenuje organ, pristojen za ustanove, za izvajanje konkretnih nalog v zvezi z delovanjem in prenehanjem ene ali več ustanov. Skrbnik mora biti strokovnjak za navedeno področje in skrbi za premoženje ustanove od dneva predložitve akta o ustanovitvi organu, pristojnemu za ustanove, do izdaje soglasja ter v primerih, ko še ni imenovana uprava, opravlja pa tudi druge naloge po nalogu pristojnega ministra. Skrbnik pa se imenuje tudi, če je potrebno po vročitvi akta o ustanovitvi organu, pristojnem za ustanove, kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja. Ustanova nima članov niti lastnikov, družbenikov itd., temveč le koristnike, torej osebe, katerim so namenjene koristi ustanove. Ustanova pridobiva prihodke: z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem; z darili in drugimi naklonitvami (donacijami); s prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine. Prihodki ustanove se lahko uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove, ne pa za kakršnokoli delitev dobička; ustanovitelji ali člani uprave ne smejo pridobivati v ustanovi premoženjskih koristi (razen povračila določenih stroškov). Ustanova lahko razpolaga z nepremičnino, če da soglasje organ, pristojen za ustanove. Ustanovitveno premoženje se lahko povečuje ali zmanjšuje le pod pogoji, ki jih določa zakon oziroma ustanovitveni akt. Nadzor nad ustanovami je strog. Strogost nadzora je predpisana zaradi varstva ustanovitelja, javnega interesa ter dejstva, da ustanova nima avtonomnih organov odločanja kot najvišjega organa, ki bi samostojno sprejemal najpomembnejše odločitve. Poleg strogega načina ustanovitve, je ustanova tudi v času delovanja in prenehanja podvržena nadzoru države; izvaja ga ministrstvo, ki je dalo soglasje za Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 23.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ustanovitev. Po zakonu o ustanovah so naloge ministrstva zlasti da: določi ime, sedež in imena članov prve uprave, če jih ustanova, ustanovljena s pravnim poslom za primer smrti v aktu o ustanovitvi nima; imenuje skrbnika v zakonsko določenih primerih; izdaja soglasja k prenehanju ustanove ter lahko tudi samo odloči o prenehanju; v določenih primerih razreši upravo in določi zgornje zneske povračil stroškov uprave; daje soglasje k spremembi ustanovitvenega akta, imena, sedeža ali namena ustanove, k zmanjšanju ustanovitvenega premoženja; daje soglasje k razpolaganju z nepremičninami ustanove; odloča o razrešitvi uprave. Pod nadzor pa sodi tudi obveznost ustanove, da mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode. Uprava je dolžna organu, pristojnemu za ustanove in drugimi pristojnim organom letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu. Organ, pristojen za ustanove lahko zahteva, da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor. Nadzor nad finančnim poslovanjem ustanove opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije. Ustanova je praviloma trajna, zato naj bi bilo prenehanje izjemno. Ustanova preneha: če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove; če namen ustanove postane nemogoč; v drugih primerih, ko organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove; če je izpolnjen namen, s katerim je bila ustanova ustanovljena. O prenehanju ustanove odloči uprava ali organ, pristojen za ustanove, pri čemer upošteva namen in voljo ustanoviteljev. Odločitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove. Zoper odločitev tega organa je dovoljena pritožba, o kateri odloča vlada Republike Slovenije. Organ, pristojen za ustanove, obvesti o prenehanju sodišče, ki izvede postopek likvidacije oziroma stečaja v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ostanek premoženja iz likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanoviteljev dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen - če ta ne obstaja, pa ustanovi, ki izvaja podoben namen. Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu in ustanova se izbriše iz evidence ustanov.. Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 24.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZAVOD Zavodi so organizacije, ki jih ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno. Zavod lahko ustanovijo, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Ko sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda. Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost. Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. Zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Zavod ima statut ali pravila, ki urejajo organiziranost zavoda, organe zavoda in njihove pristojnosti ter način odločanja, pa tudi druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda, v skladu s statutom oziroma pravili. Statut oziroma pravila sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom oziroma pravili zavoda določeno, da jih sprejme direktor. Svet zavoda: zavod upravlja svet ali drugi kolegijski organ upravljanja. Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Svet zavoda: • sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda • sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje • določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda • predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti Dejan Švarc: Direktor in kadrovska funkcija v Domu starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Stran 25.