Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Smer: Organizacija in management delovnih procesov IZBOLJŠAVA LOGISTIKE V PODJETJU PALISKA JORDAN s.p.. Mentor: izred. prof. dr. Anton ižman. Kranj, september, 2005. Kandidat: Matej Paliska.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem profesorju dr. Antonu ižmanu za mentorstvo, pomo in spodbude pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi moji družini, še posebej o etu Jordanu, ki mi je kot direktor podjetja Paliska omogo il uporabo poslovnih podatkov za potrebe diplomskega dela. Pri tem bi se mu zahavalil še za sodelovanje pri izdelavi diplomskega dela ter za delitev strokovnih napotkov..

POVZETEK Diplomsko delo obravnava probleme, ki se pojavljajo v logisti nem sistemu podjetja Paliska Jordan s.p., ter možne izboljšave le-teh. Osrednja dejavnost podjetja Paliska je proizvodnja gradbenih lepil. Po obsegu se uvrš a med mala družinska podjetja, eprav se s takšno dejavnostjo ukvarjajo pretežno velika podjetja – tako nastajajo problemi pri logisti nih procesih v podjetju, predvsem na podro ju nabave surovin. Razlogi so v opravljanju dejavnosti – zahtevnost produkcije in razvoj gradbenih materialov – ki predstavlja za podjetje zaradi majhnosti in enostavnosti organizacije zahteven proces. Poleg tega se pojavljajo težave pri spremljanju finan nega poslovanja, pri emer obstoje a programska oprema ne nudi primerne podpore. Za odpravo teh težav bi bile potrebne izboljšave na podro ju nabave embalaže ter posodobitev programske opreme. Tako bi se z uporabo kontrole zalog po sistemu optimalne naro ilne koli ine odpravili problemi pla evanja dobavljene embalaže ter znižali stroški skladiš enja, medtem, ko bi se obstoje e programsko orodje nadomestilo z novim, izdelanim s pomo jo MS Access. S tem bi se pridobilo na preglednosti, to nosti in asu pri spremljanju finan nega poslovanja, kar vpliva na uspešno delovanje logisti nega sistema v podjetju. Opisane izboljšave bi bile primerne za vpeljavo v podjetje Paliska, predvsem zaradi enostavnosti izvedbe ter finan ne ugodnosti.. KLJU NE BESEDE -. Logistika Optimalna naro ilna koli ina Microsoft Access Malo podjetništvo.

ZUSAMMENFASSUNG Dieses Diplom behandelt Probleme und seine Verbesserungen die in das logistische System des Unternehmen Paliska Jordan s.p. vorkommen. Die Kerntätigkeit des Unternehmens ist die Herstellung der Klebemasse für die Bauindustrie. Nach der Umfang gehört die Unternehmen zu kleinen Familienbetriebe, obwohl man in diesen Segment am meisten große Unternehmen findet. Auf diesen Grund aufstehen die Probleme im logistischen System des Unternehmens – vor allem bei Anschaffung des Rohstoffs. Die Gründe sind hohe Anforderunkstufe der Produktion und die Entwicklung der Bauprodukte, weil sie aufgrund der Große und Einfachkeit des Unternehmens sehr anschpruchvolle Prozesse sind. Außerdem vorkommen die Probleme bei Gebarung, wobei aktuelle Software Ausrüstung nicht mehr zeitgemäß ist. Als Lösung dieser Probleme sind Verbesserung des Rohstoffs Anschaffung und Modernisierung der Software Ausrüstung notwendig. So können wir mit der Verwendung der Vorratkontrolle nach dem System der optimalen Bestellmenge die Probleme mit Zahlung der Rohstoffe abschaffen und die Kosten der Lagerung absenken. Aktuelle Software wird mit einem durch MS Access produzierten Programm ersetzen. Diese Renovierungen würden Übersichtlichkeit, Genauigkeit und Zeitaufwand bei Gebarung verbessern, was an eine erfolgreiche Tätigkeit des logistischen Systems beeinflusst. Beschreibende Verbesserungen würden für die Einführung in das Unternehmen Paliska tauglich, vor allem aufgrund der Ausführung Einfachkeit und finanzielle Günstigkeit.. SCHLÜSSELWORTE -. Logistik Optimale Bestellmenge Microsoft Access Kleine Unternehmertum.

KAZALO: 1. UVOD 1 2. PREDSTAVITEV PODJETJA 3 3. OBSTOJE E STANJE 6 3.1. Predstavitev dejavnosti 6 3.1.1. Zna ilnosti malega podjetništva 6 3.1.2. Delovanje podjetja Paliska v okvirih malega podjetništva 8 3.2. Organizacijski vidik podjetja Paliska 10 3.2.1. Logisti ni sistem podjetja 10 3.2.2. Analiza oskrbe z materialom v podjetju 12 3.2.3. Uporaba programskega orodja Mycom za podporo finan ni funkciji podjetja 18 4. DEFINICIJA PROBLEMA 21 4.1. Problem oskrbe z embalažo 21 4.2. Problemi uporabe programskega orodja Mycom za podporo pri finan nem poslovanju 24 5. TEORETI NA OSNOVA REŠITVE 28 5.1. Vloga logistike v podjetju 28 5.2 Povezava med logistiko in proizvodnjo 29 5.3. Sredstva za podporo pri delovanju podjetja 31 5.3.1. Microsoft Access 31 5.3.2. Microsoft Excel 33 5.4. Materialno poslovanje 34 5.4.1. Model optimalne naro ilne koli ine 35 6. PREDLOGI IZBOLJŠAVE LOGISTI NIH PROCESOV 37 6.1. Optimizacija nabave embalaže 37 6.2. Izbira primerne programske rešitve 46 6.3. Izdelava aplikacije za spremljanje finan nega poslovanja v okolju MS Access 47 6.3.1. Zasnova baze podatkov 48 6.3.2. Oblikovanje obrazcev 49 6.3.3. Oblikovanje izpisov in poro il 53 6.3.4. Izdelava glavnega menija 55 6.3.5. Vzor ni primer 56 6.4. Ocena izboljšave nabave embalaže 56 6.5. Ocena izboljšave programskega orodja 58 7. ZAKLJU EK 60 8. VIRI IN LITERATURA 61.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1. UVOD Gospodarjenje z materialom je že dolga leta eno pomembnejših podro ij delovanja v podjetjih. Pomen podro ja se v zadnjem asu pove uje predvsem iz dveh razlogov: proizvodnja in tržiš e zahtevata vse hitrejšo in to nejšo oskrbo, kar zahteva smotrnejše vodenje materialnih pretokov, ter dejstvo, da je delež stroškov materiala in manipulacije glede na celotne stroške poslovanja vedno ve ji. Tako imajo v velikih podjetjih posebne oddelke, namenjene prav reševanju logisti nih vprašanj. V manjših, sploh v mikro podjetjih, pa so tovrstni problemi pomaknjeni bolj v ozadje in se jim glede na izkupi ek, ki bi ga lahko iztržili na ta ra un, posve a premalo pozornosti. Takšni problemi se pojavljajo tudi v podjetju, kjer sem zaposlen, to je Paliska Jordan s.p., kjer izdelujemo gradbena lepila ter izdelke, namenjene gradbeništvu. Podjetje je bilo ustanovljeno kot obrtna dejavnost v letu 1987; sam na in poslovanja podjetja pa je bil v primerjavi z ostalimi organizacijami v obdobju bivše Jugoslavije zelo u inkovit. Razlog za to je predvsem planski tip gospodarstva, zna ilen za vse države takratnega vzhodnega bloka - s tem so povezane tudi nizka produktivnost podjetij, nizek nivo storitev, ni na konkurenca med njimi, emur pa se je podjetje Paliska izognilo. V zdajšnjem, tržnem gospodarstvu, je slika povsem druga na. V zadnjih letih se razmere na trgu vse bolj zaostrujejo. Konkurenca je postala neizprosna, zelo se pozna vpliv prihoda tujega kapitala, kupna mo pa v zadnjih letih realno gledano stagnira ali celo pada, kar se pozna tako pri prodaji luksuznih izdelkov ter storitev, kot tudi pri izdelkih množi ne potrošnje. Tudi v podjetju Paliska koli ina prodanih proizvodov zadnja leta stagnira, prav tako prihodki od prodaje, po drugi strani pa stroški poslovanja podjetja (kot so npr. nabava surovin, pla e zaposlenih, amortizacija objekta itd…) stalno rastejo. V takem okolju je potrebno poslovati preudarno, novih projektov se je treba lotevati bolj sistemati no, iskati vedno nove možnosti zmanjševanja stroškov oziroma ve anja u inkovitosti proizvodnje. Temu problemu se bom posvetil v diplomskem delu, kjer bom analizo stanja, opis problemov ter rešitve sistematsko opisal v naslednjih poglavjih: •. •. Predstavitev podjetja. V tem poglavju bo predstavljena osnovna dejavnost podjetja Paliska, kratka zgodovina podjetja ter dejavnost v kateri deluje podjetje. Obstoje e stanje. V tem poglavju bosta predstavljeni in opisani dve podro ji delovanja podjetja, v katerih se kažejo pomanjkljivosti, povezane z logisti nimi aktivnostmi; to sta sistem oskrbe z materialom ter uporaba programskega orodja. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 1 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. •. •. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. za spremljanje finan nega poslovanja. Podrobneje bo opisana nabava embalaže za pakiranje izdelkov ter opisana funkcija programskega orodja Mycom. Definicija problema. V tem poglavju bodo izpostavljeni problemi, ki se pojavljajo pri oskrbi z materialom, natan neje, pri naro anju embalaže za izdelke Paliska. V nadaljevanju poglavja bodo opisani razlogi za težave, ki jih povzro a zastarelost programskega orodja Mycom; vplivajo pa na celotno delovanje podjetja. Teoreti ne osnove rešitve. Pred opisom predlogov rešitev bodo le-te podprte s teoreti nimi osnovami, ki bodo pripomogle k boljši predstavitvi predlogov rešitev. Predlogi prenove. Poglavje je namenjeno reševanju problemov, ki so opisani v poglavju »definicija problema«. Pripravljen bo predlog za optimizacijo naro anja embalaže, v programskem orodju MS Access pa bo izdelana aplikacija, ki bi lahko nadomestila zdajšnji program Mycom. Na koncu bo podana primerjava zdajšnjega stanja in stanja po uvedbi predlaganih rešitev. Zaklju ek. V zaklju ku bo podan kon ni sklep obravnavanega problema, komentarji predlogov rešitev ter posledice morebitne vpeljave le-teh.. Upam, da bo opravljeno diplomsko delo pripomoglo k boljšemu vodenju v podjetju in prineslo ugodnejši poslovni rezultat na koncu leta, kar je tudi cilj tega diplomskega dela.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 2 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. PREDSTAVITEV PODJETJA Paliska Jordan s.p. (v nadaljevanju Paliska) je družinsko podjetje, ki je prisotno na trgu že ve kot 15 let. Glavna dejavnost podjetja Paliska je proizvodnja lepil in materialov za zaklju na dela v gradbeništvu. Za etki podjetja segajo v zgodnja 80-ta leta, ko se je v majhni obrtni delavnici v Domžalah za ela izdelava umetnega kamna. V novih prostorih se je kasneje za ela še proizvodnja gradbenih lepil, fugirnih mas ter zaklju nih ometov. Po uspešnem obdobju uveljavljanja na slovenskem trgu je podjetje za elo izvažati tudi v Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. To je zopet pomenilo ve je proizvodne zmogljivosti tako, da je podjetje moralo odpreti ve ji proizvodni obrat Zaborštu pri Domžalah, kjer je tudi sedež podjetja. Po velikosti spada Paliska s štirimi zaposlenimi med t.i. mikro podjetja, katerih prednost je ve ja in hitrejša odzivnost na tržne spremembe. Osnovna dejavnost Paliska je torej proizvodnja gradbenih materialov, njihovo poslanstvo pa je ustre i kupcu s kakovostnimi in ekološko neopore nimi izdelki. Paliska ima širok proizvodni program, ki obsega proizvodnjo gradbenih lepil, fugirnih mas ter zaklju nih fasadnih ometov. Glavne usmeritve podjetja Paliska s.p so kvaliteta, lasten razvoj, fleksibilnost, stalna kontrola izdelkov ter zadovoljni kupci.. PALISKA GRADBENA LEPILA. GRADBENA LEPILA. FUGIRNE MASE. ZAKLJU NI OMETI. Slika 1: Razdelitev produktov po namembnosti v podjetju Paliska. Slika 1 predstavlja tri glavne skupine proizvodov, ki jih proizvaja podjetje Paliska. To so gradbena lepila, med katere štejemo razli na kerami na lepila, lepila za stiropor, siporeks itd. Naslednja skupina so fugirne mase; med te spadajo notranje fugirne mase razli nih barv in granulacij ter zunanje fugirne mase. Tretjo skupino predstavljajo zaklju ni fasadni ometi. Teh je ve vrst, razlikujejo pa se glede na granulacijo ter barvo,. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 3 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ki se jo izbere po barvni lestvici, sam izgled ometa pa se oblikuje z želenim na inom nanašanja mase na podlago – torej na kraju izvedbe.. 100% 90% 80% 70% 60% delež proizvodnje 50% izražen v % 40% 30% 20% 10% 0%. 94%. gradbena lepila. 3%. 1%. fugirne mase. fasadni ometi. 2% ostalo. vrsta izdelka. Slika 2: Delež proizvodnje posameznih produktov v letu 2003 (vir: Jordan Paliska s.p.). Slika 2 nam prikazuje delež proizvodnje posameznih skupin produktov. Kot je razvidno iz grafa, ima dale najve ji delež (kar 94 % celotne proizvodnje) skupina gradbenih lepil. Fugirne mase predstavljajo koli insko majhen delež (3 %), razlog za to pa je predvsem v tem, da se porabi za npr. dolo eno površino lepljenja ploš ic precej ve lepila kot pa fugirne mase, ki se jo nanese na koncu. Majhen delež (1 %) zaklju nih ometov gre pripisati veliki konkurenci na trgu ter uveljavljenim znamkam. Pod skupino »ostalo« spadajo izdelki plastolin ter izravnalna masa, teh pa se proizvede 2 % celotne proizvodnje. Podjetje Paliska je v letu 2004 proizvedlo preko 900.000 kg proizvodov. Po klasifikaciji spada med podjetja, ki proizvajajo izdelke za gradbeništvo. V tej panogi gospodarstva zaradi visoke zahtevnosti razvoja izdelkov, proizvodnje in s tem povezanimi stroški ve inoma delujejo podjetja ve jega formata. Slovenska podjetja ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo so navedena v Tabeli 1.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 4 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 1: Seznam podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo gradbenih lepil in podobnih izdelkov. (vir: Gradbenikov katalog 2001, www.pirs.si ). Ime podjetja sedež izdelki JUB kemi na industrija Dol pri Ljubljani 28, 1262 • Dekorativni ometi d.d. Dol pri Ljubljani • Izravnalne mase • Fugirne mase • Kerami na lepila • Barve in premazi • In drugo Cinkarna Celje d.d. Kidri eva 26, 3000 Celje • Dekorativni ometi • Izravnalne mase • Fugirne mase • Kerami na lepila • In drugo KEMA Puconci d.d. Puconci 109, 9201 Puconci • Kremenovi peski • Maltne mešanice • Kerami na lepila • Fugirne mase • Izravnalne mase • In drugo UNIHEM d.o.o. Kajakaška cesta 30, 1211 • Izravnalne mase Ljubljana • Fugirne mase • Kerami na lepila • In drugo IMO izdelki za Šentjošt nad Horjulom 12, • Gradbena lepila gradbeništvo, Oblak Izidor 1354 Horjul • In drugo s.p. Kegral commerce d.o.o. Vaška pot 8, 1235 • Gradbena lepila Radomlje • In drugo Paliska Jordan s.p. Ihanska 3, 1230 Domžale • Kerami na lepila • Fugirne mase • Dekorativni ometi • In drugo S proizvodnjo gradbenega materiala se v Sloveniji, poleg našega podjetja, ukvarja še 6 podjetij. Z velikostjo podjetja Paliska sta primerljivi podjetji Kegral commerce d.o.o. in IMO Oblak Izidor s.p.. Malo ve je podjetje je Unihem d.o.o., kjer je petdeset zaposlenih; tudi obseg proizvodnje je ob utno ve ji. Ve ja podjetja v tej dejavnosti pa so: Kema Puconci d.d., Jub d.d. ter Cinkarna Celje d.d.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 5 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3. OBSTOJE E STANJE V tem poglavju so opisani procesi v podjetju, v katerih se pojavljajo logisti ni problemi. Za bolj nazoren prikaz je potrebno obravnavati probleme z ve ih možnih vidikov. Nastanek dolo enega problema povzro ijo faktorji, ki so lahko bolj ali manj »vidni«; nekatere lahko odkrijemo takoj, medtem, ko se drugi pokažejo šele, ko obravnavamo celoten sistem, v katerem se nahajamo. V takšnem konceptu bo narejena tudi analiza obstoje ega stanja v podjetju Paliska. Za osnovo pregleda bodo predstavljene zna ilnosti in pomanjkljivosti malega podjetništva, pod katero spada tudi podjetje Paliska.. 3.1.. Predstavitev dejavnosti. 3.1.1.. Zna ilnosti malega podjetništva. V grobem lahko lo imo podjetništvo na dve veliki skupini (Tajnikar, 1997, str. 15). Prva je t.i. malo podjetništvo, druga pa dinami no podjetništvo. Pojem malo podjetništvo je izraz za vrsto podjetij, ki spadajo po velikosti med mala podjetja in temu primerno je njihovo delovanje na trgu. Glavna zna ilnost malega podjetništva je, da podjetja rastejo samo v obdobju svojega nastajanja, potem pa relativno hitro dosežejo velikost, ki jo skušajo ohraniti dalj asa. Zato pravimo, da je podjetje, ki je povezano z malim podjetništvom, stati no in ne rasto e podjetje. V asih je za podjetje dovolj mesec, dva ali tri, da doseže velikost, ki jo želi dose i in jo potem ohraniti do konca svojega obstoja. Za dosego take velikosti pa je lahko potrebno tudi ve let. Razlika med malim in dinami nim podjetništvom se kaže tudi v tržni funkciji podjetij. Podjetje, povezano z malim podjetništvom, je v glavnem usmerjeno na lokalni trg, saj ne iš e ve jega. Tudi nima potrebe po pove ani prodaji in iskanju novih trgov, katerim bi lahko ponujalo svoje proizvode. Z organizacijskega vidika je podjetje z malim podjetništvom obi ajno zelo preprosto in povezano s tako imenovano enostavno organizacijsko shemo. Skoraj tipi no za takšno podjetje je, da lastnik podjetja v njem uresni uje svojo podjetniško idejo in tudi sam sodeluje v delovnem procesu kot delavec ter si za svoje delo izpla uje pla o. Statisti no gledano so najbolj števil na podjetja malega podjetništva. Razlog za to je treba pripisati dolgotrajni obrtniški tradiciji, ki je prisotna v Sloveniji. Za obrt je zna ilna tesna povezava med lastništvom kapitala in lastništvom dela, pri kateri obrtnik z mojstrskim znanjem sam sodeluje v proizvodnji. Uspešnost svojega dela pa potem meri z zasluženim dohodkom. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 6 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Klju ne dejavnike, ki vplivajo na malo podjetništvo, lahko razdelimo na zunanje in notranje (Žakelj, 2004, str. 16). Med zunanje dejavnike prištevamo: • • •. makroekonomsko okolje, trgovinsko politiko ter delovanje državnih institucij.. Zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, kar pomeni nizko inflacijo, trdno valuto, visoko stopnjo zaposlenosti itd., je osnova za uspešno ustanavljanje, rast in obstoj malega podjetništva. Razlog je v tem, da imajo majhna podjetja zaradi svoje majhnosti manjše možnosti za obstoj v nestabilnem makroekonomskem okolju kot ve ja podjetja. Trgovinska politika lahko s svojim delovanjem olajšuje ali otežuje dostop majhnih podjetij do trga. Restriktivna trgovinska politika zmanjšuje konkuren nost majhnih podjetij v primerjavi z ve jimi podjetji zaradi visokih transakcijskih stroškov, ker le-ti predstavljajo ve ji delež skupnih stroškov kot pri ve jih podjetjih. Regulatorno okolje je pomembno pri prepre evanju nelojalne konkurence, pri zagotavljanju socialnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja pri delu ter varstvu okolja. Jasni predpisi glede sklepanja pogodb, reševanja sporov med zaposlenimi in managementom ter predpisi v povezavi z jamstvom znižujejo transakcijske stroške podjetij. Tako v Sloveniji, kot tudi v EU, se še vedno sre ujemo z neustreznim, negotovim in obremenjujo im regulatornim okoljem, zato predstavljajo administrativne in regulatorne ovire veliko breme za malo podjetništvo. Notranji dejavniki, ki vplivajo na malo podjetništvo, so: • • • •. dostop do informacij, dostop do napredne tehnologije ter znanja, kakovost zaposlene delovne sile ter dostop do finan nih virov.. Pridobivanje informacij predstavlja za mala podjetja relativno ve ji strošek kot za ve ja podjetja. Tu gre predvsem za dostop do informacij, kot so informacije o novih trgih in tehnologijah, virih surovega materiala in vmesnih proizvodov ter o razli nih virih financiranja. Velik problem pri malih podjetjih predstavlja dostop do napredne tehnologije in znanja, saj je le-ta za njih stroškovno preve obremenjujo a. Zato lažje premagujejo take ovire, e se povezujejo z ve jimi podjetji ali pa z drugimi malimi preko grozdov ali Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 7 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. tehnoloških mrež. Tu lahko veliko pripomore država s pomo jo tujih investitorjev. Neizkoriš eno pa je tudi sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi inštituti in podjetji, kar bi izboljšalo pretok novega znanja v prakso. Razpoložljivost kakovostne delovne sile je pogoj za uspešno delovanje podjetja. Kakovostna delovna sila je v osnovi rezultat sodobnega in uspešno delujo ega izobraževalnega sistema; kakovost pa je odvisna tudi od uspešnosti internega usposabljanja. Prav pomanjkanje ljudi z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami na trgu dela je ena izmed najve jih ovir za rast in razvoj malih podjetij, zlasti inovativnih. Mala podjetja se tradicionalno soo ajo z velikimi problemi pri zagotavljanju sredstev za svoje poslovanje, zato je dostop do finan nih virov v veliki meri odvisen predvsem od poslovne uspešnosti podjetja. Glavni problemi so nezadostno razviti kapitalni trgi, zavra anje tveganja s strani investicijskega sektorja in nepredvidljivost lastnega denarnega toka.. 3.1.2. Delovanje podjetja Paliska v okvirih malega podjetništva V uvodu tega poglavja so bile predstavljene splošne zna ilnosti malega podjetništva, v katerega spada tudi podjetje Paliska - gradbena lepila. V pri ujo em poglavju bodo predstavljene zna ilnosti podjetja Paliska oziroma problemi podjetja, ki se pojavljajo kot dejavniki malega podjetništva. Podjetje Paliska proizvaja izdelke, ki se uporabljajo v gradbeništvu. V Sloveniji se z gradbeništvom ukvarja veliko podjetij, saj predstavlja gradbeništvo obsežno gospodarsko panogo. V tej panogi delujejo podjetja iz primarnega, sekundarnega in terciarnega sektorja gospodarstva. Paliska spada v sekundarni sektor, to je pridobitvena dejavnost, proizvodnja. S proizvodnjo gradbenih izdelkov, natan neje gradbenih lepil, se v Sloveniji, vklju no s podjetjem Paliska, ukvarja 7 podjetij (seznam podjetij se nahaja v poglavju »Predstavitev podjetja«), od tega so štiri ve ja podjetja (Jub d.d., Cinkarna Celje d.d., Kema Puconci d.d., ter Unihem d.o.o.) ter tri majhna podjetja (Paliska Jordan s.p., Kegral commerce d.o.o. ter IMO izdelki Oblak Izidor s.p.). e pogledamo razmerje med majhnimi in velikimi podjetji v tej panogi, ugotovimo, da je obojih približno polovica. Bolj pomembno je razmerje tržnih deležev. Tu pa pridemo do spoznanja, da imajo velika podjetja, torej Jub, Cinkarna Celje ter Kema Puconci, ve inski tržni delež, e že ne kar monopolisti en položaj. Razlogov za to je ve , poleg »splošnih« so tu še specifi ni, kot je npr. v zadnjem asu aktualno zagovarjanje »nacionalnega interesa«, kar lahko prevedemo kot š itenje vplivnih podjetij pred Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 8 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. konkurenco s strani države. Takšna makroekonomska in trgovinska politika obtežuje gospodarsko rast podjetja Paliska. Naslednji problem, ki se pokaže v tej dejavnosti, so stroški razvoja ter administrativne ter regulatorne ovire. Pri razvoju izdelkov, ki jih proizvaja Paliska, nastanejo dolo eni stroški. Ti stroški so približno enako visoki pri Paliski kot pri npr. Jubu, kar pomeni, da je delež od celotnih stroškov pri prvem neprimerno ve ji kot pri drugem. Naslednji primer kaže še eno zna ilno pomanjkljivost te panoge. V maju 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, se je na podro ju gospodarstva marsikaj spremenilo; med drugim je bilo treba prilagoditi izdelke novim, evropskim standardom. Slovenija je imela pred vstopom v Unijo svojo standardizacijo izdelkov, ki se je imenovala »A test«. Po vstopu v Unijo pa je sprejela evropsko standardizacijo, ki se imenuje »CE«. Torej je bilo potrebno pridobiti novi standard za vse izdelke, katere zakonodaja predpisuje. V skladu s tem je moralo postopke za pridobitev novega standarda opraviti tudi podjetje Paliska. V Sloveniji je za pridobivanje ustreznih standardov zadolžen Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Stroški pridobitve standarda za npr. izdelek Kerami no lepilo so znašali 313.200,00 SIT, to pa je strošek, ki je le eden izmed mnogih, ki se pojavljajo in bi jim lahko rekli »fiksni« stroški, saj so enako visoki ne glede na velikost podjetja. Takšnih stroškov se v dani situaciji niti ne da zmanjšati, zato je potrebno toliko ve pozornosti nameniti stroškom, ki jih je mogo e zmanjšati. Podjetje Paliska se soo a tudi s problemom, na kakšen na in priti do sodobnejše tehnologije za proizvodnjo izdelkov. V proizvodni panogi, kjer nastopamo, je izdelava lepil in ostalih izdelkov zahteven postopek, kjer je za proizvodnjo s im nižjimi stroški in hkratno zagotavljanje najvišje kakovosti izdelkov ob veliki kapaciteti proizvodnje, potrebna moderna tehnološka oprema. Da bi lahko omogo ili nakup takšne opreme, moramo imeti zagotovljen trg za prodajo dodatne koli ine proizvodov, ki bi jo proizvedli z novo tehnologijo. Tu se ponovno pokaže problem velikosti podjetja obstoje a proizvodna linija povsem zadoš a za pokrivanje potreb na trgu, kjer smo prisotni. Torej, e bi hoteli investirati v novo tehnologijo, bi morali pridobiti nove stranke, ki bi odkupile dodatno koli ino proizvodov. To pa je glede na trenutno situacijo na trgu težko izvedljivo, saj je trg s tovrstnimi proizvodi že kar zasi en. Položaj še dodatno otežuje prisotnost lobiranja velikih podjetij, ki obvladujejo ve inski delež na trgu. Zato bodo v naslednjem poglavju opisana podro ja v podjetju Paliska, kjer se pojavljajo problemi in jih je možno optimirati brez vlaganja finan nih sredstev.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 9 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.2.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ORGANIZACIJSKI VIDIK PODJETJA PALISKA. 3.2.1.. Logisti ni sistem podjetja Paliska. Uspešno delovanje logisti nega managementa lahko veliko pripomore k znižanju stroškov v podjetjih s proizvodno dejavnostjo. Sam menim, da so v podjetju Paliska možne izboljšave na podro ju logisti nih aktivnosti v proizvodnji, zato sem se odlo il za analizo logisti nih aktivnosti, ki potekajo v proizvodnem procesu, kjer se bom posvetil predvsem procesu nabave materiala za potrebe proizvodnje. Za boljši pregled nad stanjem je na Sliki 3 (str. 11) ponazorjen logisti ni sistem v podjetju Paliska. Shema na Sliki 3 predstavlja elemente logisti nega sistema v podjetju Paliska. Na levi strani so navedeni vhodi v logistiko (naravni, finan ni, informacijski viri), na desni pa so izhodi (rezultati) logisti nega managementa. Vmes imamo logisti ne aktivnosti ter dejavnosti managementa. Kot je razvidno iz sheme, v podjetju Paliska nimamo kadra, ki bi se ukvarjal samo z logisti nim managementom, ampak to delo opravljava direktor ter komercialist. Razlog za to je majhnost podjetja, saj bi bila zaposlitev takšnega kadra stroškovno preve obremenjujo a. Ve inski delež logisti nih aktivnosti pripada oskrbi z materialom, distribuciji in transportu surovega materiala in izdelkov, poleg tega se skrbi še za im ve jo u inkovitost proizvodnje, v zadnjem asu pa se veliko posve amo informacijski oskrbi potrošnikov, npr. izdelava spletne strani, oglaševanje v medijih. Veliko pozornosti se namenja nabavi materiala za potrebe proizvodnje. Pri tem smo izoblikovali verigo dobaviteljev, ki nam v dani situaciji ponujajo najboljše pogoje poslovanja. Pomemben dejavnik je tudi planiranje proizvodnje, saj nam prostori, ki so na razpolago ne dopuš ajo velikih zalog kon nih izdelkov, tako da je potrebna dobro usklajena povezava med naro ili in proizvodnjo. Tako je v asih potrebno ve krat dnevno zamenjati proizvodnjo enega izdelka z drugim. Na ta na in dosežemo rezultate, ki so plod logisti nega managementa. Med najbolj opaznimi so hitra odzivnost podjetja na spremembe na trgu, upoštevanje želja kupcev, dobra preskrba s surovinami, ustrezna informacijska podpora kon nih potrošnikov itd.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 10 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Vhodi v logistiko. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naloge direktorja in komercialista Planiranje proizvodnje, razvoj izdelkov. Poslovni in proizvodni prostori v velikosti ca 600 m².. Kontrola kakovosti. Izvedba, organizacija proizvodnje. Logisti ni management. Delavci v proizvodnem sektorju Denarna sredstva iz naslova prihodkov od prodaje, finan ni krediti…. Surovine za proizvodnjo: cement, kremen ev pesek, embalaža, drobni material. Gradbena lepila, fugirne mase, zaklju ni ometi, izravnalne mase, plastolin. Izhodi iz logistike Prodaja kakovostnih izdelkov, ki ustrezajo najnovejšim evropskim standardom asovna in prostorska oskrba trga – izdelki bodo na voljo kupcu v najkrajšem asu in po najkrajši poti Izdelki so prilagojeni željam kupcev. To so karakteristika izdelka, na in uporabe itd. Veriga dobaviteljev z najugodnejšimi finan nimi in dobavnimi pogoji. Informacije s trga, internet, izobraževalni seminarji. Logisti ne aktivnosti (izvajata direktor in komercialist) -. Izdelava spletnih strani za ve jo informiranost kupca o izdelkih Paliska, tehni na pomo s »prve roke« napovedovanje potreb surovega materiala, zaloge izdelkov s pomo jo podatkov o prodanih izdelkih v prejšnjih obdobjih komuniciranje s prevozniki za najhitrejše možne distribucije upravljanje zalog surovin in kon nih izdelkov priprava prostora za varno skladiš enje surovin (cementa, palete…) na zunanjih površinah in v skladiš u priprava naro il za dobavo surovin organizacija vzdrževanja (deli in servis) organizacija nabave in nabavljanje drobnega materiala promet in transport manjših koli in izdelkov, surovin… reševanje reklamacij. Velika izbira dodatnih storitev za kupca, kot so iskanje izvajalcev del, zakasnjena dobava izdelkov itd.. Slika 3: Logisti ni sistem v podjetju Paliska.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 11 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.2.2. Analiza oskrbe z materialom v podjetju Glavni cilj logisti nega managementa je zanesljiv pretok predmetov od dobaviteljev do kupcev brez nepotrebnih zakasnitev ali stroškov. ( ižman, 2002, str. 73) V podjetju Paliska se veliko pozornosti namenja oskrbi proizvodnje z materialom, saj predstavlja »vzdrževanje« optimalnega pretoka materiala skozi proizvodnjo veliko dela za tako majhen kolektiv. Glavne zna ilnosti teh aktivnosti so prikazane na Sliki 4.. KUPCI. DOBAVITLEJI. SLUŽBA NABAVE. TRANSPORT. SKLADIŠ E SUROVIN. ZALOGA KON NIH IZDELKOV - LEPILA. naro ila. PREVZEM BLAGA DIREKTNO V PROIZVODNE PROSTORE ALI V SKLADIŠ E SUROVIN. Salonit Anhovo d.d., Cementarna Trbovlje d.d., (cement), Termit d.d., (pesek), Mondi packaging d.o.o., Aero Papiroti d.d., (embalaža), Maklen d.o.o., (polnila), in drugi dobavitelji za drobni material, elektri no energijo itd.. Odprema v prodajne centre po vsej Sloveniji, manjši delež tudi v tujino (BIH, Hrvaška, Italija). Kon ni potrošniki (direkten nakup pri proizvajalcu v Domžalah).. PRETVORBA SUROVIN V KON NI IZDELEK. Slika 4: Materialni pretok v podjetju Paliska. Na Sliki 4 je predstavljen materialni pretok v podjetju. Vsi materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov Paliska, imajo to no za rtano pot skozi tri glavna podro ja; to so vhodi, transformacije ter izhodi. Vhodi so izbrani dobavitelji, ki dobavljajo surovine podjetju. Dobavitelje izbere služba nabave – to funkcijo opravljata direktor in komercialist podjetja, ki tudi izvršujeta naro ila surovin. V tej fazi toka materiala se že sre amo z transformacijami materiala. Transport surovin obi ajno opravi ali organizira podjetje Paliska, pri katerem se surovine tudi skladiš ijo. Za ta namen ima podjetje na razpolago 300 m² skladiš nih površin, ki se deloma prekrivajo s skladiš no površino kon nih izdelkov. Ker je prostora za skladiš enje surovin in izdelkov premalo, se dolo ene surovine dobavlja po sistemu »just in time«, Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 12 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. pri katerem se surovine dobavi in prevzame direktno v proizvodne prostore. Sledi pretvorba surovin v kon ne izdelke, ki se po kon anem procesu izdelave ali uskladiš ijo v skladiš e kon nih izdelkov, ali pa se jih pripravi za transport do kupca (tu zopet nastopi problem majhnosti skladiš a, zato se povpre no 70 % vsakodnevne koli ine proizvedenih izdelkov odpremi direktno do kupcev). Za transport blaga do kupcev, to so v našem primeru izhodi materiala, skrbi podjetje Paliska. Transport blaga je potreben za tisto blago, ki ga naro ijo kupci, kot so prodajni centri, trgovine, skladiš a, ve ja gradbena podjetja itd. Majhen delež izdelkov pa kupci prevzamejo v naši prodajalni, ki je na sedežu podjetja, kjer se nahaja tudi proizvodnja. V tem primeru gre v glavnem za kon ne potrošnike ali obrtnike ter dolo ene trgovine, ki imajo organiziran svoj prevoz. V podjetju proizvajamo raznoliko paleto izdelkov, ki jih razvrš amo v tri osnovne skupine izdelkov. Te so: • • •. gradbena lepila, fugirne mase, fasadni ometi.. Koncept proizvodnje je pri vseh izdelkih enak, razlikujejo pa se glede na surovine, iz katerih so sestavljeni. Osnovna surovina vseh izdelkov je cement, druga najbolj uporabljana je kremen ev pesek (tudi ta se sicer uporablja pri proizvodnji skoraj vseh izdelkov). Pri proizvodnji fugirnih mas se uporabljajo še kalcijeva karbonatna polnila, pri fasadnih ometih pa razli ne granulacije marmoriziranega apnenca. Vsem izdelkom se dodajajo razli ne komponente, kot so metilceluloza, emulzija v prahu, industrijski kazein, dolo enim izdelkom pa še oksidni pigmenti za obarvanje ali poliestrska vlakna. Za pakiranje izdelkov uporabljamo razli ne embalaže. Glede na embalažo proizvajamo izdelke v 1 kg, 5 kg ter 25 kg embalaži. »1 kg« izdelki se polnijo v embalažo v obliki kartonastih škatel, »5 kg« in »25 kg« izdelki pa se polnijo v papirnate vre e. Za nemoteno delovanje proizvodnje je treba skrbeti za drobni material, brez katerega proizvodnja ne bi bila mogo a. To je npr. plasti na folija za povijanje palet ter ves drobni material, ki je potreben za optimalno delovanje strojev in naprav. Na ini zalaganja proizvodnje s surovinami so razli ni. V podjetju Paliska se uporabljata dva sistema za kontrolo nevezanih zalog: •. Sistem s fiksno naro ilno koli ino. Ta se uporablja pri kontroli zalog cementa, kremen evega peska, polnil, embalaže itd. Naro ilna koli ina je dolo ena glede na proizvodne, skladiš ne in transportne zmogljivosti in je vedno enaka. as naro anja je razli en, odvisen je od potreb, te pa nihajo glede na povpraševanje.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 13 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Sistem dveh zabojnikov. Tak sistem se uporablja pri zalaganju proizvodnje z drobnim materialom, kot so npr. zaš itna PVC folija, deklaracijski listi i, palete itd. Tovrstni material ne predstavlja velike vrednosti, ne koli ine, po drugi strani pa zaradi ve je založenosti drobnega materiala proizvodnja te e nemoteno, brez zastojev.. Surovine, katerih na in dobave poteka po sistemu fiksne naro ilne koli ine, se po naro anju le-teh lo ijo v dve skupini. V prvo skupino spadajo materiali, pri katerih je letna poraba dolo ena okvirno, dobava pa je takojšnja. V drugo skupino spadajo materiali s to no dolo eno letno porabo, rok dobave pa je daljši. Konkretni primer materiala, ki spada v prvo skupino, je nabava kremen evega peska. Na za etku novega poslovnega leta je potrebno podati naro ilo za letno porabljeno koli ino peska. Ta je le okvirna, saj ne moremo vedeti natan no kolikšno koli ino materiala bomo porabili v naslednjem letu tako, da se lahko dejanska koli ina porabljenega materiala mo no razlikuje od naro ene. Bistvena razlika od druge vrste surovin pa je dobavljivost surovine; kremen ev pesek se povpre no dobavlja enkrat do dvakrat na teden, ko je povpraševanje ve je pa tudi trikrat. Ne glede na intenzivnost dobav je surovina vedno na voljo, as dobave od naro ila do prevzema surovine pa je izredno kratek – obi ajno nekaj ur, najve en dan. Morebitni izpad materiala je možen kve jemu zaradi izpada proizvodnje v peskokopu Morav e, kar se zgodi zelo redko, ali odsotnosti prevoznika, e se ne da priskrbeti niti nadomestnega prevoza. Glavni »vzrok« za tako enostavno nabavno politiko gre pripisati tipu surovine. Kremen ev pesek, ki ga uporabljamo za proizvodnjo, je namre standarden izdelek peskokopa proizvajajo ga za ve ino njihovih odjemalcev in je zato na zalogi v velikih koli inah. Bojazni, da bi surovine zmanjkovalo in da bi si morali zagotavljati fiksne naro ilne koli ine, ni. V isto skupino surovin spadajo še cement, vsi materiali dobavitelja Calcit d.d. (to so razli na kalcijeva karbonatna polnila, marmorizirani apnenci itd.), oksidni pigmenti, metilceluloza, emulzija v prahu ter ves drobni material. V drugo skupino surovin spada vsa embalaža, ki se uporablja pri pakiranju izdelkov. To so papirnate vre e v 5 kg in 25 kg verziji, kartonaste škatlice za »1 kg« izdelke ter škatle iz valovitega kartona, ki se uporabljajo za skupno pakiranje »1 kg« izdelkov. Za razliko od surovin iz prve skupine, embalaža, ki jo uporabljamo, ni standardna ampak to no prilagojena našim potrebam. Za boljše razumevanje je v nadaljevanju opisan celoten proces toka materiala, od naro ila do prevzema v skladiš e. 1. Zbiranje ponudb. Poiš e se cenovno ugodnega ter kvalitetnega dobavitelja za embalažo, ki jo je potrebno zasnovati na novo, npr. pri razširitvi proizvodnega. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 14 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. asortimana. Za obstoje e izdelke so dobavitelji stalni, saj bi bilo ponovno oblikovanje embalaže prevelik in povsem nepotreben strošek. 2. Naro ilo embalaže. Po izbiri dobavitelja se dogovori za koli ino in ceno embalaže ter ostale stroške (oblikovanje embalaže, stroški izdelave filmov, dobava materiala…). Pri naro ilu je zelo pomemben predviden as dobave in koli ina naro enega materiala. 3. Oblikovanje embalaže. Po izboru dobavitelja se izdela oblika embalaže. Ta je oblikovana po že obstoje i embalaži. V asih so tudi pri ponovnih naro ilih že obstoje e embalaže potrebne razne dopolnitve oziroma spremembe na embalaži. 4. Izdelava embalaže. Dobavitelj po opravljenem oblikovanju embalaže in pripravi na proizvodnjo dolo i termin za izdelavo le-te. 5. Dobava embalaže. Izdelano embalažo dostavi dobavitelj ali mi (odvisno od dogovora) v naše skladiš e. 6. Prevzem embalaže. Ko blago prispe do nas, je potrebno pripraviti primerno skladiš e, da bo embalaža, ki je ob utljiva na vlago ali mehanske udarce, zaš itena za daljše obdobje. Podjetje Paliska oskrbuje z embalažo ve dobaviteljev. Papirnate vre e za »25 kg« izdelke proizvaja podjetje Mondi d.d. iz Anhovega, embalažo za »5 kg« izdelke pa Aero Papiroti d.d., iz Krškega. Kartonaste škatlice za »1 kg« izdelke izdeluje podjetje Aleš Milena s.p. iz Mengša. V letu 2004 je bilo prodanih 60194 kosov izdelkov v 25 kg embalaži, 1696 kosov izdelkov v 5 kg embalaži ter 8220 kosov izdelkov v 1 kg embalaži. Najve ji delež prodaje zasedajo izdelki, ki se polnijo v 25 kg papirnate vre e. Naro anje in dobava embalaže potekata razli no od dobavitelja do dobavitelja. Naro anje embalaže za »25 kg« izdelke pri podjetju Mondi d.d. se izvaja enkrat letno, pri emer se izra una predvidena poraba embalaže za odmerjeno poslovno obdobje. Naro anje embalaže za »5 kg« izdelke poteka druga e, in sicer po principu signalne zaloge; najmanjša naro ena koli ina embalaže je 10.000 kosov in ker je poraba le-te v proizvodnji precej manjša od embalaže za »25 kg« izdelke, je zato ne moremo naro ati za dolo eno obdobje ampak se naro i, ko dosežemo dolo eno signalno zalogo. Podoben koncept naro anja (naro anje po signalni zalogi) se uporablja tudi pri naro anju »1 kg« embalaže. To nam omogo a predvsem fleksibilnost dobavitelja, saj je možno naro iti manjšo koli ino embalaže, ki jo dobavi v kratkem asu ( 7 do 14 dni). Takšen koncept naro anja embalaže se pri podjetju Mondi d.d. ne bi obnesel ravno zaradi omejitev dobavitelja pri naro eni koli ini in asu dobave.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 15 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 80000 š t e v i l o. 70000 60000 50000 40000. k 30000 o s 20000 o 10000 v 0. "25kg" embalaža. "5kg" embalaža. "1kg" embalaža. vrsta embalaže število kosov. Slika 5: Koli ina naro ene embalaže v letu 2004 (vir: Paliska Jordan s.p.) Gledano s stroškovnega vidika je, za poslovanje podjetja, najbolj obremenjujo a oskrba embalaže za »25 kg« izdelke, saj predstavlja kar 84,3 % stroškov vseh nabav embalaže za potrebe proizvodnje (podatki za poslovno leto 2004). Zato se bom osredoto il na naro anje embalaže za »25 kg« izdelke. Podjetje Mondi d.d. proizvaja za potrebe podjetja Paliska 5 modelov papirnatih vre za »25 kg« izdelke. Vre e so dimenzijsko in oblikovno enake, razlikujejo se le po tisku, ker se vanje polni razli en izdelek. Ti so »Kerami no lepilo«, »Kerami no lepilo ZEXTRA«, »Gradbeno lepilo«, »Lepilo za stiropor« ter »Fugirna masa«. Najve se porabi embalaže za izdelka »Kerami no lepilo« ter »Kerami no lepilo Z-EXTRA« medtem ko se ostale embalaže porabi manj, še posebno embalaže za izdelek »Fugirna masa«. To se pozna pri naro anju embalaže, saj se embalažo za dva najbolj prodajana izdelka naro a ob vsakem naro ilu, embalažo za izdelek »Fugirna masa« pa le ob vsakem tretjem ali etrtem naro ilu. Koli ine naro ene embalaže za posamezne izdelke ter število naro il v letu 2004 so predstavljene v Tabeli 2.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 16 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 2: Statistika naro il embalaže za »25 kg« izdelke v letu 2004 (vir: Paliska Jordan s.p.). Tip papirnate vre e Naro ena koli ina v l. Število dobav v l. 2004 2004 »Kerami no lepilo« 25,250 1 »Kerami no lepilo Z-EXTRA« 24.750 1 »Gradbeno lepilo« 10.100 1 »Lepilo za stiropor« 10.000 1 »Fugirna masa« 0 0. V letu 2004 je bilo naro eno in dobavljeno 70.100 kosov embalaže za »25 kg« izdelke. Dobava je bila ena in sicer v juniju. Na Sliki 6 (str. 18) je prikazano gibanje zaloge embalaže za »25 kg« izdelke v letu 2004. e spremljamo krivuljo »zaloga embalaže«, opazimo pove ano porabo embalaže v obdobju od aprila do septembra (povpre na poraba 9820 kosov embalaže mese no), medtem ko je ostale mesece poraba manjša. Takšno nihanje porabe embalaže povzro a povpraševanje po izdelkih, ki se uporabljajo v gradbeništvu; za takšno panogo pa je zna ilno sezonsko nihanje dela – zimski meseci so bolj »mrtvi« medtem, ko je v pomladnih in poletnih mesecih povpraševanje skoraj ve je od ponudbe. V mesecu juniju je opazno znatno pove anje zaloge, kar gre pripisati prevzemu nove zaloge embalaže v skladiš e. Dobava je bila torej samo ena, razlogi za to so predvsem daljši rok dobave (okvirno 30 do 40 dni), pomanjkljivo izra unane potrebe embalaže itd. Tak na in dobave ima lahko resne posledice v primeru nezaloženosti, kajti možnosti za takojšnjo dobavo nadomestne embalaže so prakti no ni ne, kar bi pomenilo izpad proizvodnje. Zato je nivo signalne zaloge razmeroma visok (12500 vre ), vendar je tak ukrep potreben za prepre evanje nezaloženosti. V primeru porabe aktivne zaloge je na voljo še varnostna zaloga v višini 7000 vre . Posledica tega so višji stroški skladiš enja embalaže. Z optimizacijo nabave embalaže bi se tako znižali stroški skladiš enja.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 17 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. zaloga embalaže š e t m . b a k l o a s ž o e v. 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000. mesec. av gu se st pt em be r ok to be no r ve m be de r ce m be r. ju lij. ju ni j. aj m. ap ril. ar ec. m. ru ar. fe b. ja n. ua r. 0. Slika 6: Zaloga embalaže (»25 kg« izdelki) v letu 2004 (vir: Paliska Jordan s.p.).. 3.2.3. Uporaba programskega orodja Mycom za podporo finan ni funkciji podjetja. Za spremljanje finan nega poslovanja se v podjetju uporablja ra unalniško podprto programsko orodje podjetja Mycom d.o.o., iz Domžal. Program omogo a pripravo dobavnic, ra unov, spremljanje zalog, prometa, koli ine izdelkov ter ostale evidence. Program je v uporabi od leta 1998. Je že rahlo zastarel, saj deluje še v DOS okolju, kar zmanjšuje njegovo uporabnost oziroma kompatibilnost z ostalimi programi, ki ve inoma vsi delujejo v okolju Windows. Programsko orodje Mycom, ki ga je razvilo podjetje Mycom d.o.o., je namenjeno podpori finan nemu poslovanju v manjših podjetjih s proizvodno, trgovinsko ali storitveno dejavnostjo. Program Mycom omogo a obdelavo podatkov s pomo jo razli nih funkcij, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine (Slika 7):. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 18 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. ŠIFRANTI - PARTNERJI - IZDELKI - GRUPE -CENIKI - POŠTE - SKLADIŠ A - POTNIKI. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KNJIŽENJE - PREVZEMNICE - DOBAVNICE - PREDRA UNI - RA UNI - PRENOSNICE - DELOVNI NALOGI - TRGOVSKA KNJIGA TDR. PREGLEDI - PREGLED DOKUMENTOV - PREGLED ZALOG - PREGLED PROMETA. IZPISI - IZPIS DOKUMENTOV - IZPIS ZALOG - IZPIS DAVKOV - IZPIS PROMETA. Slika 7: Shema funkcij programskega orodja Mycom. Program nudi uporabo funkcij, ki so sistemati no razdeljene v štiri osnovne skupine: šifranti, knjiženje, pregledi ter izpisi. V skupino šifranti spadajo osnovni gradniki programa, to so baze podatkov o partnerjih, izdelkih, grupah izdelkov, cenikih, poštah, skladiš ih in potnikih. V podjetju Paliska se uporabljajo šifranti za prvih pet postavk, medtem, ko sta šifranta skladiš a in potniki bolj formalne narave, saj uporablja podjetje le eno skladiš e, potnik pa je tudi samo eden. Tu torej ni potrebe po dodatnih evidencah. Na Sliki 8 je prikazano okno programa Mycom.. Slika 8: Okno programa Mycom za podporo finan nih funkcij. Najbolj uporabljana skupina funkcij je knjiženje, pod katero spada priprava prevzemnic, dobavnic, predra unov, ra unov, prenosnic in delovnih nalogov. Omogo a tudi vpogled v trgovsko knjigo TDR. Glede na specifi nost dejavnosti podjetja se Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 19 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. uporabljajo predvsem funkcije za pripravo dobavnic, predra unov in ra unov. Ostale funkcije se ne uporabljajo, vzroki za to so neprilagojenost programa posebej za dejavnost podjetja ter vodenje trgovske knjige – to funkcijo opravlja ra unovodska služba. Pregledi in izpisi služijo za arhiviranje podatkov in pregled nad finan nim poslovanjem. Pregleduje se lahko dokumente, zaloge ter promet. Program nudi možnost izpisa vseh teh podatkov, dodan je še izpis davkov. To so zelo uporabne funkcije, preko katerih podjetje pridobiva koristne informacije o stanju in gibanju prometa, hitremu vpogledu v razli ne dokumente itd. Gledano v celoti ponuja program Mycom sistemati no usklajeno podporo pri spremljanju finan nega poslovanja povpre ne majhne organizacije. Pri uporabi v podjetju Paliska pa se kažejo dolo ene pomanjkljivosti, povezane s filozofijo logisti nega sistema podjetja.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 20 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4. DEFINICIJA PROBLEMA Podjetje Paliska spada med majhna podjetja in za majhna podjetja na splošno veljajo pojmi, kot so enostavna struktura organizacije, ve ja prilagodljivost razmeram na trgu, majhni stroški poslovanja itd. za dobre strani takšnih organizacij, po drugi strani pa so majhna razpoložljiva sredstva, težje uveljavljanje na trgu, veliki stroški za razvoj izdelkov itd. slabe strani takšnih organizacij. Podobne lastnosti bi lahko pripisali tudi podjetju Paliska; iz njih pa izhajajo problemi, ki se pojavljajo v logisti nem sistemu podjetja. Problemi izhajajo iz dejstva, da se enostavna struktura organizacije smatra samo kot prednost podjetja. Do neke mere je to vsekakor pravilna trditev, saj takšna struktura ne zahteva veliko sodelujo ih ljudi v sistemu, informacijski tok je enostaven in hiter, stroški delovanja so minimalni. Posledi no pripeljejo prednosti takšne strukture do zaklju ka, da majhne organizacije ne posve ajo dovolj pozornosti problemom reševanja logisti nih procesov, kot je to navada v ve jih organizacijah, eš, da enostavnost poslovanja majhnih podjetij tega enostavno ne potrebuje. Takšno razmišljanje je v podjetju Paliska pripeljalo do problemov na dveh podro jih, ki so stroškovno in logisti no bolj obremenjena. To sta oskrba embalaže v proizvodnji ter uporaba programa za spremljanje finan nega poslovanja.. 4.1. Problem oskrbe z embalažo Embalaža, ki se uporablja za potrebe proizvodnje izdelkov Paliska, spada med stroškovno bolj obremenjujo e surovine. Razlogov za to je ve . Eden od njih je pla ilo embalaže, saj je treba embalažo v celoti pla ati, medtem, ko se ostale surovine (cement, pesek, drobni material…) pla ujejo s kompenzacijami. Drug razlog je na in dobave embalaže; ta se dobavlja obi ajno enkrat letno, saj postopek izdelave embalaže ne dopuš a takšnega sistema dobave, kakršen se uporablja pri nabavi cementa, peska in polnil. Te se dobavlja tedensko ali tudi nekajdnevno, saj gre za surovine, ki so standardne in pri dobaviteljih stalno na zalogi ( eprav zavzemajo npr. polnila visok delež stroškov med surovinami, ti niso tako »opazni«, ker se z dobavo vsak teden pla ila porazdelijo skozi vse poslovno leto). Celotno dobavo embalaže pa je potrebno pla ati naenkrat, kar za podjetje predstavlja velik strošek. Za pakiranje izdelkov uporablja podjetje tri tipe embalaže. Glede na tip izdelka lo imo embalažo za »25 kg«, »5 kg« ter »1 kg« izdelke. Najve ji delež prodaje izdelkov Paliska zavzemajo izdelki, ki se polnijo v »25 kg« embalažo. Nakup tovrstne embalaže predstavlja najve ji delež vseh stroškov, povezanih z nabavo embalaže. Stroški nakupa posamezne embalaže (v %) so prikazani na naslednji shemi na Sliki 9: Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 21 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. embalaža "1kg" 6%. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ostala embalaža 2%. embalaža "5kg" 7%. embalaža "25kg" 85%. Slika 9: Deleži stroškov nabave posameznega tipa embalaže (vir: Paliska Jordan s.p.). Najve jo vrednost nabave zavzema embalaža za polnjenje »25 kg« izdelkov, saj predstavlja kar 84,3 % stroškov povezanih z nabavo embalaže. Embalaža za »5 kg« izdelke zavzema 7,1 % stroškov, za »1 kg« izdelke 6,2 %, medtem, ko ostala embalaža (karton, PVC folija, vrvica…) predstavlja 2,4 % vseh stroškov. Iz analize stroškov je razvidno, da je za podjetje stroškovno najbolj obremenjujo a nabava embalaže za »25 kg« izdelke. Potreben bo izra un stroškov nabave te vrste embalaže. V to spada tudi izra un stroškov naro anja in skladiš enja embalaže. V letu 2004 je podjetje izvedlo eno naro ilo za skupno koli ino 70.100 kosov embalaže za »25 kg« izdelke. Dobava je bila ena, v juniju. Celotni stroški naro anja in skladiš enja so seštevek ve ih aktivnosti. Izra uni so navedeni spodaj. VHODNI PODATKI ZA IZRA UN STROŠKOV NABAVE EMBALAŽE V LETU 2004: Kn = 70.100 kosov sn = 25.000,00 SIT Lp = 70.100 kosov H = 7,50 SIT Kn predstavlja naro ilno koli ino embalaže, Lp predvideno letno porabo embalaže, Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 22 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. sn stroški enega naro ila (ti vsebujejo stroške obdelave naro ila, transport blaga, prevzem v skladiš e itd.) ter H stroški skladiš enja embalaže na enoto t.j. vre o. Vrednost H predstavlja produkt zneska ene vre e t.j. C (65 SIT brez DDV) ter stopnje skladiš nih stroškov na enoto/leto t.j. h. Ta znaša 11,5 % in vsebuje stroške vzdrževanja skladiš a in pripadajo e opreme itd. Iz razpoložljivih podatkov se izra una letne stroške naro anja embalaže. STROŠKI NARO ANJA EMBALAŽE (Sn):. Sn =. Lp 70100 sn = 25000 = 25.000,00 SIT Kn 70100. STROŠKI SKLADIŠ ENJA EMBALAŽE (Ss):. Ss =. Kn 70100 H + Zv*H = 7,5 + 7000*7,5 = 315.375,00 SIT 2 2. Stroški skladiš enja vklju ujejo stroške aktivne zaloge ter stroške varnostne zaloge. Ta znaša 7000 vre in je dolo ena intuitivno (ocena na prst). SKUPNI STROŠKI SKLADIŠ ENJA IN NARO ANJA (Sc):. Sc = Ss + Sn = 25.000,00 + 315.375,00 = 340.375,00 SIT SKUPNI STROŠKI NAKUPA EMBALAŽE: Vrednost enega kosa embalaže = C = 65 SIT ¹. ¹ vrednost je okvirna zaradi tajnosti podatkov podjetja.. Skupna vrednost embalaže = 70100 * 65 = 4.556.500,00 SIT Skupna vrednost embalaže + Sc = 4.896.875,00 SIT Cena enega kosa embalaže je 65 SIT (brez DDV). Stroški nakupa embalaže za »25 kg« izdelke v letu 2004 so znašali 4.556.500,00 SIT, pri tem je treba upoštevati še stroške skladiš enja in naro anja, ki so znašali 287.875,00 SIT, skupaj torej 4.896.875,00 SIT. K tej vsoti je treba prišteti še DDV. Rok pla ila znaša 30 dni. Prikazani rezultati kažejo na dva poglavitna problema, ki se pojavljata pri nabavi tovrstne embalaže: -. Pla ilo takšnega zneska naenkrat predstavlja veliko finan no breme za podjetje.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 23 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Skupni stroški naro anja in skladiš enja embalaže so relativno visoki glede na letno porabo embalaže.. V takšni situaciji bi bila optimizacija nabave dobrodošla, saj bi se s tem zmanjšali stroški nabave, finan ni tok bi bil u inkoviteje razporejen, manj obremenjen pa bi bil tudi skladiš ni prostor. Ena od možnih rešitev bi bila nabava manjše koli ine embalaže ve krat letno, pri tem pa bi bilo treba upoštevati proizvodno fleksibilnost dobavitelja.. 4.2. Problemi uporabe programskega orodja Mycom za podporo pri finan nem poslovanju Finan no poslovanje predstavlja eno od treh osnovnih funkcij, ki omogo ajo poslovanje vsake organizacije. Ostali dve funkciji sta operacije ter tržništvo. Uspešnost podjetja je pogojena s pravilno in temeljito izvedbo vseh treh funkcij. Slika 10 prikazuje povezanost posameznih funkcij v podjetju Paliska.. FINANCE. OPERACIJE. FINANCE: - ra unovodska služba, administracija, programsko orodje Mycom…. OPERACIJE: - proizvodnja, skladiš enje, transport…. TRŽNIŠTVO. TRŽNIŠTVO: - nabavna služba, maloprodaja, veleprodaja, promocija…. Slika 10: Osnovne funkcije poslovanja v podjetju Paliska.. Sistem finan nega poslovanja (Slika 10) tvorita ra unovodska služba ter administrator. V podporo pri finan nemu poslovanju se uporablja programsko orodje Mycom. Za optimalno delovanje finan ne funkcije je potrebno usklajeno in pravilno delovanje vseh njenih elementov. Pri analizi se je pokazala uporaba obstoje ega programskega orodja Mycom kot glavna šibka to ka finan nega poslovanja, zato je potrebno osvetliti te probleme. Slaba stran programskega orodja je njegova zastarelost, ki se kaže v nekompetentnosti z drugimi elementi finan ne funkcije. Problemi, ki pri tem nastajajo, so naslednji: Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 24 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. • • • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. nepovezanost programa z okoljem Windows ter programskim paketom MS Office, manjka obdelava vrednosti v valuti , neprilagojenost funkcij programa za artikle v prodajnem programu Paliska, ve ja asovna obremenitev administrativnega dela.. Neprestani razvoj ra unalniške opreme nas sili v posodabljanje opreme, eprav nam to v asih ni potrebno, vendar je nujno zato, da lahko sistem še normalno funkcionira. Tako je tudi s programskim orodjem Mycom. Kot je bilo že omenjeno, program deluje v DOS okolju in je zato prakti no »nepovezan« z ostalimi programi v sistemu; e ho emo npr. predra un poslati po elektronski pošti, tega ne moremo storiti direktno, ampak moramo dokument natisniti in poslati po pošti oz. po faksu, za kar porabimo bistveno ve asa, pa tudi stroški pošiljanja so ve ji. Neuporabnost programa se je pokazala tudi, ko smo razširili ponudbo na nove artikle. Program je bil v osnovi zasnovan za spremljanje poslovanja podjetja po takratnih potrebah. Z leti pa smo razvijali ponudbo in širili spekter kupcev. Tako so se pojavili novi problemi: e pogledamo bazo podatkov »izdelki«, so v njem štiri skupine izdelkov, ki jih proizvajamo. To so lepila, fugirne mase, fasadni ometi ter surovine oz. repro material. V lanskem letu smo razširili ponudbo na prodajo kerami nih ploš ic, pri emer se je takoj pokazal problem vnašanja zaloge ploš ic in izdajanja dokumentov, saj v bazi podatkov ni bilo skupine »kerami ne ploš ice« kot tudi ne merskih enot za ozna evanje, npr. m². Svoje je »primaknila« tudi priklju itev Slovenije k Evropski uniji. Zaradi ukinitve dolo enih omejitev (odprava carinskih dajatev ipd.) so tuji trgi postali bolj dostopni, zato smo za eli pridobivati kupce tudi iz drugih držav. Problem se pojavi pri izdaji dokumentov za kupce izven Slovenije. Pri takšnih kupcih je treba cene navajati v evrih. Program je narejen samo za zara unavanje cen v tolarjih, tako da z njim ne moremo spremljati prodaje za tuje trge. Takšne pomanjkljivosti rešujemo s pomo jo programskih orodij Microsoft Word ter Excel. Dokumente, ki morajo vsebovati zneske v evrih, izdelamo v programih Word in Excel. Naredili smo osnovno obliko npr. ra una ali dobavnice ter jo uporabljali za vse naslednje dokumente. Tako smo prihranili as, ker nam ni potrebno vsakokrat znova oblikovati dokumenta in pisati podatkov, ki so enaki na vseh dokumentih. Vendar je izdajanje dokumentov v taki obliki še vedno bolj zamudno kot v programu Mycom, saj je potrebno dolo ene parametre vnašati ro no medtem, ko se v programu Mycom vnašajo avtomatsko. Poleg zamudnega dela z obdelavo dokumentov se moramo soo iti še z ro nim obdelovanjem podatkov, kot je spremljanje dnevnega prometa, ra unanje DDV-ja ipd. Ker se ne izdaja vseh dokumentov v enem programu, je potrebno za dokumente, narejene v Wordu, spremljati evidence lo eno in jih nato prišteti k tistim, ki Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 25 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. jih spremlja program Mycom. To zopet zahteva dodatni as, poleg tega pa je problemati na še natan nost podatkov, saj je zmotljivost pri ro ni obdelavi podatkov ve ja kot pa pri ra unalniški. K boljši celoviti podobi podjetja spada tudi dober zunanji izgled podjetja, to pa pomeni dobro oblikovana podoba vseh artiklov, ki jih podjetje nudi. Zato je med drugim pomembno tudi kako so oblikovani dokumenti, ki jih kupec dobi v roke. Vsekakor dobi ve je zaupanje v podjetje, e prejme v roke lepo oblikovan, pregleden dokument kot pa ro no izpisan. V našem primeru se dokumente izpisuje ra unalniško, vendar so brez logotipa in oblikovani rahlo nepregledno, tisti, narejeni v Wordu pa so sploh druga ne oblike in tako lahko pride do tega, da kupec dobi v asih dva razli no oblikovana dokumenta, kar pa ne pripomore k ugledu našega podjetja.. Slika 11: Dokument, izdelan v programskem orodju Mycom (vir: Paliska Jordan s.p.).. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 26 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Na Sliki 11 je prikazan dokument - ra un, izdelan v programskem orodju Mycom. V rde ih okvirjih so ozna ene pomanjkljivosti programa Mycom. V glavi ra una manjkajo pomembne informacije, kot so naslov spletne strani podjetja in e-poštni naslov (okvir št. 1). Manjka tudi logotip podjetja, ki bi pripomogel k lepši grafi ni podobi dokumentov in ve ji prepoznavnosti samega podjetja. Pri navajanju koli ine izdelkov (okvir št. 2) se na dokumentih izpiše koli ina vedno samo v celem številu, tudi v primeru da vnesemo vmesno vrednost, npr. pri vneseni vrednosti 3,4 bo izpisana vrednost 3. V takih primerih je potrebno ro no popraviti vrednost. Naslednja velika pomanjkljivost programa je možnost zara unavanja izdelkov v samo eni valuti (okvir št. 3). Zneski se izražajo v tolarjih. Sam program ni zmožen prera unavati v dve ali ve valut hkrati, zato je potrebno dokumente, ki morajo vsebovati zneske v tuji valuti (obi ajno ), izdelati posebej v Wordu in Excelu, kar zahteva ve asa, ve dela pri raznih obra unih, sami podatki pa so bolj nepregledni.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 27 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5. TEORETI NA OSNOVA REŠITVE 5.1.. Vloga logistike v podjetju. Vsako podjetje ima opredeljeno poslovno politiko. Za uspešnim poslovanjem podjetja vedno stoji jasno in smotrno sestavljena poslovna politika. Poslovna politika je v bistvu konkretizacija ciljev. Oblikovanje poslovne politike pomeni sprejemanje vrste poslovnopoliti nih odlo itev o temeljnih ciljih gospodarjenja in s tem povezani dolgoro ni orientaciji podjetja, ki naj predstavlja vodilo za izbor na ina in sredstev za dosego teh ciljev ob alternativnih možnostih. Vsebino poslovne politike podjetja opredmetijo razli ne delne ali funkcionalne politike. Dolo anje teh politik sicer izhaja iz skupnih ciljev podjetja, saj morajo zagotoviti enotnost poslovnega procesa in skladnost delovanja vseh delov. Vsaka na svojem podro ju opredeljujejo tudi svoje lastne cilje ter na ine in sredstva za njihovo ostvarjanje. Politika logistike v podjetju mora biti, kot njen sestavni del, nujno vklju ena v celotno poslovno politiko. To pomeni, da ne sme odstopati od osnovnih smernic, ki jih ta postavlja. Na svojem podro ju pa še podrobneje opredeljuje cilje, metode, na ine in sredstva za im uspešnejše delovanje. (Kaltnekar, 1993, str. 53) Osnovni cilj logisti ne politike je iskanje najboljših možnih rešitev številnih preskrbovalnih in distribucijskih nalog, s imer omogo a im bolj smotrno gospodarjenje z materialom in proizvodi v podjetju. Celotnemu logisti nemu sistemu in njegovim posameznim službam naj s temeljnimi odlo itvami služi kot kažipot pri teko ih akcijah. Glavna naloga logisti ne službe v podjetju je izvajanje osnovnega cilja oziroma zahtev logisti ne politike, to je planska preskrba vseh potrošnikov in kupcev s potrebnimi koli inami in kvalitetami materiala in proizvodov ter z vsemi informacijami o materialni dejavnosti. e prevedemo te naloge v prakti no obliko, je za zadovoljevanje omenjenih zahtev potrebno (Kaltnekar, 1993, str. 59):. • • • • • • •. material nabaviti, ga pripeljati v delovno organizacijo, najve krat ga je potrebno uskladiš iti, transportirati ga do delovnih mest in med njimi, ve krat tudi uskladiš iti polproizvode v vmesnih skladiš ih, transportirati gotove proizvode do kon nih skladiš , jih tam pogosto tudi uskladiš iti,. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 28 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. • • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. transportirati gotove proizvode do kupcev, vse to dogajanje pa informacijsko spremljati in evidentirati ter koordinirati delo vseh teh dejavnosti, da bi s tem zadovoljili tudi zahteve drugih ciljev.. 5.2.. Povezava med logistiko in proizvodnjo. Vzpon novih gospodarskih velesil, liberalizacija svetovne trgovine, usmerjanje podjetij na osnovno dejavnost, stroškovni pritiski in nuja po optimizaciji delovnih procesov so logisti ni panogi dali nove priložnosti. Njene storitve postajajo bolj zapletene, saj naro niki potrebujejo svojim delovnim procesom prilagojene storitve, nova tehnologija ter uporaba interneta pa odpirata nove poti za posredovanje informacij. Naloga logisti ne službe pri proizvodnem podjetju je predvsem izboljšanje pretoka materiala skozi proizvodni proces. Zlasti zmanjševanje zalog in izdelava po naro ilu sta nalogi, ki zahtevata prožno ravnanje z materialom. To so tako velike naloge, da jih podjetja nerada opravljajo sama. Zato jih raje prepustijo v izvajanje specializiranim zunanjim partnerjem – ponudnikom logisti nih storitev. Strokovnjaki tovrstne zahtevne naloge imenujejo »outsourcing«. Proizvodna podjetja so ugotovila, da lahko z dobro organizirano dobavo sestavnih delov in odvozom kon anih izdelkov pri stroških privar ujejo deset odstotkov, seveda pa sama podjetja navadno ne vedo, kako to dose i. Logisti ni strokovnjaki pravijo, da je najve ja napaka, ki jo podjetja naredijo, neupoštevanje stroškov, ki jih povzro ijo prevelike zaloge, na primer sestavnih delov ali izgotovljenih izdelkov. Celo izdelovalci avtomobilov s svojimi »vitkimi« tovarnami izdelujejo vozila, ki stojijo tudi do sto dni, preden jih odpeljejo h kupcem. Kakšna naj bi torej bila uspešna integracija ponudnika logisti nih storitev v proizvodno podjetje? Lep primer je pogodba nizozemskega TPG s Fordovo tovarno v Torontu, ki naredi 1500 vozil na dan. Da lahko tovarna deluje no in dan, mora TPG organizirati 800 dobav sestavnih delov na dan, ki jih dobi od 300 izdelovalcev. Njihov informacijski sistem je povezan s Fordovim ra unalniško merjenim proizvodnim sistemom. Tovore, ki ne smejo zamujati ve kot deset minut, je treba pripeljati do 12 razli nih to k ob montažni liniji. Deli morajo biti naloženi na tovornjake v vnaprej dolo enem zaporedju, da je raztovarjanje ob montažni liniji hitrejše. Da vse poteka natan no kot ura, skrbi skupina desetih na rtovalcev procesa, ki si pri tem pomagajo z ra unalniki, 200 nekvalificiranih delavcev pa v skladiš u pripravlja tovor v pravilnem vrstnem redu. TPG ima s Fordom sedemletno pogodbo, vsako leto pa mora ceno znižati za dva odstotka (Urbanija, 2003, str. 18). Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 29 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Za primerjavo bi dodal še nekaj primerov na slovenskem trgu, ki sem jih povzel po lanku Barbare Pavlin iz revije Logistika & transport, marec 2004 (str. 14): Strateška logistika je konkuren na prednost podjetja, zato v marsikaterem slovenskem podjetju ne razmišljajo o popolnem najemanju logisti nih storitev. Stroški za logistiko v Sloveniji znašajo od 4,5 odstotka do šestih odstotkov vseh stroškov (Pavlin, 2004, str. 14), odvisno je od panoge, bili pa so že ve ji. Podjetja se pri optimalnem dolo anju stroškov odlo ajo tudi za najemanje logisti nih storitev, a so za zdaj še previdna. Ve inoma najemajo prevoze in skladiš ne zmogljivosti pri ve ponudnikih, da je odvisnost od enega izvajalca manjša. Do popolnega najemanja pa so skepti ni, ker ho ejo imeti logisti ne niti v svojih rokah. Takšnega na ela se držijo tudi v vseh ve jih podjetjih, kot so npr. Petrol, Merkur, Gorenje ali Droga. Po njihovem se zdita najpomembnejši prednosti najemanja logisti nih storitev specializacija in prihranek pri stroških zaradi trga in ekonomike obsega. e primerjamo npr. storitev najetega transportiranja ter lastnega voznega parka, ugotovimo, da v podjetju z lastnim voznim parkom ni pravih spodbud, nagibov za ekonomiko, medtem ko pri najetem prevozniku so; kajti nekdo, ki se ukvarja samo s prevozništvom, deluje na trgu kot samostojno podjetje, ki se sre uje s konkurenco. To pa pomeni, da si more »izboriti« svoje mesto na trgu z u inkovito ekonomsko politiko. Posledi no to pomeni za najemnika teh storitev boljšo ceno. Ko so pri Petrolu delali primerjalno študijo, so ugotovili, da se najem spla a, saj so stroški za vzdrževanje lastnega voznega parka in delovne sile ve ji. Tudi pri Merkurju so se odlo ili za najemanje transportnih storitev, za u inkovito delovanje pa imajo sklenjene pogodbe z ve transportnimi podjetji. Razlogi za to so predvsem pomanjkanje ponudbe za izvedbo celotne prevozne storitve, od organizacije do izvedbe prevozov, saj je eden od pomembnih pogojev informacijska povezava obeh podjetij pa tudi primernost voznega parka za opravljanje prevozov tako razli nega asortimana izdelkov, kot ga ponuja Merkur. Zato samo organizacijo transporta še vedno vodijo pri Merkurju, izvedbo pa prepustijo, kot že re eno, pogodbenim partnerjem.. Ta primer kaže na pomanjkanje velikih specializiranih podjetij, ki bi se ukvarjala samo s transportom in logisti nimi problemi. Vendar se v to ne bom poglabljal, saj bi s tem presegel okvirje te diplomske naloge.. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 30 od 68.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 5.3.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Sredstva za podporo pri delovanju podjetja. Za dobro poslovanje oziroma vodenje podjetja so nujno potrebna sredstva za podporo pri opravljanju storitev oziroma odlo anju o delovanju podjetja. Ta so lahko v obliki skupine ljudi, npr. mi sami ali nekdo, specializiran za take storitve, v zadnjem asu pa jih vse bolj dopolnjujejo še ra unalniški sistemi. Povpraševanje po teh sistemih je pripeljalo do razvoja vedno bolj izpopolnjenih programskih orodij za vse vrste in velikosti podjetij, pa naj bo to orodje SAP R/3 za velika podjetja ali pa npr. Microsoftov Access, ki bo zadostoval majhnim podjetjem z enostavno organizacijsko strukturo. Neskon na ponudba tovrstnih sistemov je prisilila podjetja, da si nadgradijo svoj informacijski sistem s takimi programi, e ho ejo ostati konkuren ni. V podjetju Paliska se tega dobro zavedamo, zato je as, da se naredi korak naprej tudi na tem podro ju. Po daljši raziskovalni študiji sem prišel do zaklju ka, kakšen bi bil primeren sistem za podjetje Paliska. Glede na majhnost in organizacijsko strukturo podjetja se kažejo pomanjkljivosti predvsem v zbiranju in obdelavi podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo. V te namene bi zadostoval ra unalniški program Access, proizvajalca Microsoft. Ta program je kot nalaš za obdelovanje podatkovnih zbirk. Prav tako uporaben bi bil program Excel, ki se dopolnjuje s programom Access in se ga uporablja za izdelavo raznih grafov, tabel, izra unov itd.. 5.3.1.. Microsoft Access. Microsoft Access je program za obdelavo podatkov v zbirki podatkov, s katerim lahko shranimo skoraj neomejeno koli ino podatkov ter jih uredimo tako, da bo za naš na in dela najbolj primerno. Podatke lahko prikli emo na temelju izbranih pogojev, izdelujemo obrazce za lažji vnos podatkov, poleg tega pa lahko izdelujemo iz rpna in nazorna poro ila, ki vsebujejo podatke, besedilo, grafiko in celo zvok. Kaj je zbirka podatkov? Zbirka podatkov je tehni ni izraz za množico podatkov, urejenih v obliki seznama. Definicija je morda nekoliko poenostavljena, dejstvo pa je, da seznam podatkov – imen, naslovov, izdelkov, kupcev ali ra unov – ni ni drugega kot zbirka podatkov. Zbirka podatkov, ki jo hranimo v ra unalniku, pa je veliko bolj prilagodljiva in zmogljiva od preprostega seznama na papirju, kartoteke ali imenika. Zbirko podatkov v Accessu sestavljajo: -. tabele poizvedbe obrazci poro ila makri moduli. Matej Paliska: Izboljšava logistike v podjetju Paliska Jordan s.p.. Stran 31 od 68.