Stanje okolja v občini Škofja Loka

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2012. ANDREJA MADŽAREVI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO STANJE OKOLJA V OB INI ŠKOFJA LOKA. Študijski program: GEOGRAFIJA – E. Mentor: dr. Metka Špes. LJUBLJANA, 2012. ANDREJA MADŽAREVI. 2.

IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.. 3.

Stanje okolja v ob ini Škofja Loka Povzetek: Diplomsko delo obravnava stanje okolja v ob!ini Škofja Loka preko okoljskih kazalcev. Sedanje vrednosti sem primerjala s preteklimi in ugotavljala ali se stanje izboljšuje ali slabša. Kakovost zraka se je zelo izboljšala, predvsem zaradi sanacijskih ukrepov in uvedbe plinifikacije. Glavna onesnaževalca sta promet in industrija. Najve!ji viri onesnaževanja podtalnice in površinskih voda so industrijska in kmetijska dejavnost, nepre!iš!ene komunalne odpadne vode in divja odlagališ!a odpadkov. Zaznan je bil trend zniževanja atrazina in lahkohlapnih spojin v vodi, a še veliko lokalnih vodovodov je mikrobiološko onesnaženih, zajetja na Sorškem polju pa imajo zaradi kmetijstva tudi preve! nitratov. Leta 2003 je bila podtalnica na Sorškem polju zmerno obremenjena. Kemijsko stanje glavnih vodotokov je dobro, pri ekološkem stanju pa je Poljanska Sora uvrš!ena v razred zelo dobro, Selška Sora in Sora pa v razred dobro. Povpre!na poškodovanost dreves in osutost je 15 % ve!ja od slovenskega povpre!ja. Poleg onesnaženega zraka je vzrok predvsem pojavljanje žleda. Lo!evanje odpadkov je nadpovpre!no uspešno za Slovenijo. Raziskave prsti še niso bile popolno izvedene, kaže pa, da so bolj onesnažene prsti na Sorškem polju ali pa ob lokalnih onesnaževalcih. V ob!ini se manjšajo obmo!ja kmetijskih zemljiš! in gozdnih zemljiš! predvsem na ra!un pove!anja obmo!ij za stanovanja, zelenih površin, razpršene poselitve, okoljske infrastrukture, obmo!ij proizvodnih dejavnosti in prometnih površin. Z naraš!anjem prometa v ob!ini naraš!a tudi hrup. Z gradnjo dveh obvoznic bodo zmanjšali promet v najbolj obremenjeni Škofji Loki. Klju ne besede: ob!ina Škofja Loka, stanje okolja, okoljski kazalci, onesnaževanje voda, onesnaževanje zraka Environmental situation in the municipality of Škofja Loka Abstract: This diploma paper deals with the environmental situation in the municipality of Škofja Loka through environmental indicators. I have compared the present values with the past ones and find out whether the situation improved or deteriorated. Air quality has been highly improved, mainly because of taken remedial measures and gasification. Two main polluters are traffic and industry. The biggest source of groundwater and surface water pollution are industry, agriculture, untreated municipal wastewater and illegal waste dumps. There is a downward trend of atrazine and volatile compounds in water but there are stil many of local water supplies that are microbiologically contaminated. Water supplies on Sorško polje also contains too many nitrates. In year 2003 the groundwater on the Sorško polje was moderately burdened. Chemical state of the main rivers are good, ecological state of Poljanska Sora is very good and Sora and Selška Sora were classified as good. Average damage and defoliation of trees is 15 % higher than the Slovenian average. This is not only because of polluted air but also because of frequent sleet. The results of waste separation are above the Slovenian average. Research on soil has not been completed yet but it shows that the most contaminated soil is on the Sorško polje or by the local contaminators. Agricultural and forest areas are decreasing due to increase of residential areas, green areas, dispersed settlements, environmental infrastructure, areas of productive activities and traffic areas. With the increased traffic in the municipality the noise also increased. The construction of two bypasses will reduce traffic in the most crowded area, Škofja Loka city. Key words: municipality of Škofja Loka, environmental situation, environmental indicators, water pollution, air pollution. 4.

KAZALO 1. Uvod ....................................................................................................................................... 6 1.1. Namen in cilji .................................................................................................................. 6 1.2. Delovne hipoteze............................................................................................................. 6 1.3. Metodologija ................................................................................................................... 7 2. Geografske zna!ilnosti ob!ine Škofja Loka........................................................................... 8 2.1. Lega in relief ................................................................................................................... 8 2.2. Geološka zgradba ............................................................................................................ 8 2.3. Podnebje ........................................................................................................................ 10 2.4. Vegetacija in prst........................................................................................................... 12 2.5. Hidrološke razmere ....................................................................................................... 13 2.6. Poselitev ........................................................................................................................ 15 2.7. Gospodarstvo in promet ................................................................................................ 19 3. Analiza okoljskih kazalcev................................................................................................... 21 3.1. Onesnaženost voda............................................................................................................ 21 3.1.1. Podzemne vode ...................................................................................................... 21 3.1.2. Površinske vode...................................................................................................... 27 3.2. Onesnaženost zraka ....................................................................................................... 32 3.3. Onesnaženost prsti......................................................................................................... 39 3.4. Poškodovanost gozdov.................................................................................................. 41 3.5. Degradacija reliefa ........................................................................................................ 43 3.6. Hrup............................................................................................................................... 44 3.7. Odpadki ......................................................................................................................... 50 3.8. Svetlobno onesnaževanje .............................................................................................. 56 4. Glavni onesnaževalci ob!ine................................................................................................ 58 5. Zavarovana in varovana obmo!ja ........................................................................................ 59 5. Okoljski projekti in energija obnovljivih virov v ob!ini Škofja Loka ................................. 62 5.1. Okoljski projekti............................................................................................................ 62 5.2. Energija obnovljivih virov ............................................................................................ 65 6. Zaklju!ek.............................................................................................................................. 67 7. Summary .............................................................................................................................. 68 8. Viri in literatura.................................................................................................................... 70. 5.

1. Uvod Stanje okolja je posledica raznih pritiskov, ki jih je povzro!il !lovek s svojimi dejavnostmi. To se najve!krat pokaže preko emisij snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla) ter odpadkov. Analiza stanja okolja je potrebna pred vsakim posegom v prostor, ki je opredeljen kot za!asno ali trajno !lovekovo ravnanje, ki spreminja ali omogo!a neželeno spreminjanje okolja ali pojavov v njem (preoblikovanje ali spreminjanje kakovosti površja, nove obremenitve okolja itd.). Opis stanja okolja mora vsebovati podatke o obstoje!i obremenjenosti okolja in njegovih sestavin, vklju!no z rezultati meritev. Obsegati mora koli!inske in kakovostne podatke o stanju in obremenjenosti voda, zraka, tal, rastlinstva in živalstva ter njihovih habitatov, ekosistemov, o obremenitvi okolja z odpadki, hrupom in sevanjem ter opis obstoje!ih obremenitev okolja. Vsebina okoljskega poro!ila je predpisana z Uredbo o okoljskem poro!ilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) in mora vsebovati informacije potrebne za celovito presojo vplivov prostorsko izvedbenega akta na okolje. Pri njegovi pripravi se praviloma uporablja obstoje!e znanje in postopki vrednotenja ter upošteva vsebina in natan!nost prostorsko izvedbenega akta, ki se ga pripravlja. V okoljskem poro!ilu so zajeti podatki o planu, o stanju okolja na obmo!ju izvajanja plana, o okoljskih ciljih plana ter merilih vrednotenja vplivov izvedbe plana, o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja (Ipsum, 2012) . V Sloveniji varstvo okolja ureja Zakon o varstvu okolja, ki je bil sprejet leta 2004. Za izvajanje pravnih postopkov je pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje. Kot država Evropske unije pa je Slovenija dolžna spoštovati tudi evropska na!ela. Ob!ina Škofja Loka leži v osrednjem delu Slovenije in je del Gorenjske statisti!ne regije. Nahaja se na stiku Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter Ljubljanske kotline. Po površini se med slovenskimi ob!inami uvrš!a na 44. mesto. Po številnih kazalnikih družbenogospodarski razvitosti in po zadnjem sklepu o dolo!itvi stopnje razvitosti ob!in za leto 2008 (na podlagi indeksa razvojne ogroženosti ob!ine za l. 2008) se ob!ina uvrš!a na prvo mesto v regiji ter na šesto mesto v državi. 1.1. Namen in cilji Namen diplomskega dela je ugotoviti kakovost okolja v ob!ini Škofja Loka. Cilji diplomskega dela so: - prikazati kakovost posameznih okoljskih kazalcev (podzemne in površinske vode, zrak, prsti, vegetacija, raba tal, hrup, odpadki, svetlobno onesnaževanje), - ugotoviti trend spreminjanja kakovosti posameznih okoljskih sestavin, - predstaviti zavarovana obmo!ja v ob!ini in projekte, ki so namenjeni izboljšavi kakovosti okolja v ob!ini Škofja Loka. 1.2. Delovne hipoteze Delovne hipoteze so: - stanje okolja v ob!ini Škofja Loka se izboljšuje, - najve! onesnaženja povzro!ata industrija in kmetijstvo, - najbolj onesnaženi okoljski sestavini sta zrak in voda.. 6.

1.3. Metodologija Delo je obsegalo zbiranje podatkov o stanju površinskih in podzemnih voda, zraka, prsti, vegetacije, hrupa, odpadkov, svetlobnega onesnaževanja in rabi tal. Vrednosti okoljskih kazalcev sem primerjala s preteklimi vrednostmi in ugotavljala ali se posamezni kazalec izboljšuje ali slabša. Podala sem tudi predloge za izboljšave stanja okolja. Okoljski kazalci so med najbolj uporabljenimi orodji za poro!anje o okolju, saj so zaradi svoje sporo!ilnosti zelo uporabni kot orodje za spremljanje stanja in sprememb v okolju. Kazalec je podatek, ki kaže stanje, razvoj dolo!enega pojava ali dolo!eno lastnost. Primerno izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi podatkovni !asovni vrsti, lahko kažejo klju!ne trende, so v pomo! pri opisovanju vzrokov in u!inkov okoljskih stanj ter sledenju in vrednotenju izvrševanja okoljskih politik (Rejec Brancelj, Povše, 2003). Metodologija temelji na regionalnogeografskem modelu prou!evanja degradacije okolja. Regionalnogeografski model obravnava okolje kot povezan prostorski sistem, ki je sestavljen iz naravnega (relief, prst, voda, ozra!je, vegetacija) in socio-ekonomskega (prebivalstvo, kmetijstvo, industrija, promet, poselitev) substinenta. Ocene negativnega vpliva posameznih dejavnosti socio-ekonomskega subsistema na sestavine okolja so prikazane s pomo!jo matri!ne predstavitve. Podatke o stanju površinskih in podzemnih voda sem pridobila na Agenciji Republike Slovenije za okolje iz njenih javno dostopnih podatkov in izdanih publikacijah. Podatke o onesnaženosti zraka prav tako meri in hrani Agencija Republike Slovenije za okolje. Podatki o prsti so bili pridobljeni iz Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (ROTS), ki se izvaja od leta 1999 in nadaljuje raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji, kot jih predvideva Nacionalni program varstva okolja (NPVO). Projekt je bil dodeljen Centru za pedologijo in varstvo okolja (CPVO) iz Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ta pa se je nato zaradi kompleksnosti problematike povezal še z naslednjimi inštitucijami: Inštitut za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, Laboratorij za analizno in anorgansko kemijo pri Kemijskem inštitutu Ljubljana, Inštitut za ekološke raziskave ERICo, Kmetijski inštitut Slovenije in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Loška komunala d.d. Škofja Loka v ob!ini Škofja Loka opravlja nadzor nad !istilno napravo, plinovodom, odpadki, kanalizacijo in vodovodom in tako tudi razpolaga s podatki o njihovem delovanju. Pri izdelavi diplomskega dela sta mi bili v pomo! tudi poro!ili, ki jih je naro!ila ob!ina Škofja Loka: Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati in Okoljsko poro!ilo v postopku priprave ob!inskega prostorskega na!rta za ob!ino Škofja Loka. Na tematiko Škofje Loke je bilo narejenih že ve! diplomskih del. Moji tematiki se najbolj približata diplomski deli: Ranljivost okolja in onesnaževanje zraka v ob!ini Škofja Loka (Ferreira, 1995) in Odnos prebivalcev Škofje Loke do kakovosti bivalnega okolja (Ulcej, 2002).. 7.

2. Geografske zna ilnosti ob ine Škofja Loka 2.1. Lega in relief Ob!ina Škofja Loka obsega 146 km2, od tega je po podatkih iz leta 2007 8202 ha gozdov, 2654 ha kmetijskih zemljiš! in 320 ha stavbnih zemljiš!. Povpre!na nadmorska višina znaša 443 metrov. V ob!ini se nahaja 62 naselij v 11 krajevnih skupnostih in meji z ob!inami Kranj, Železniki, Medvode, Gorenja vas – Poljane in Dobrova – Polhov Gradec. V ob!ini živi 22.507 prebivalcev. Osrednje naselje in glavno zaposlitveno središ!e je mesto Škofja Loka, ki ima 12.254 prebivalcev, kar predstavlja ve! kot polovico vsega prebivalstva ob!ine. Vsa ostala naselja v ob!ini imajo manj kot 1000 prebivalcev. Mesto Škofja Loka se nahaja ob soto!ju Poljanske in Selške Sore, na prehodu Sorškega polja v razgiban višji svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja (O Škofji Loki, 2011). Tu prehajata v ravnino tudi obe najve!ji dolini v ob!ini, Poljanska in Selška dolina. Ve!ji del ozemlja ob!ine Škofja Loka pripada predalpskemu hribovju, le nižina okoli Škofje Loke je del Ljubljanske kotline. Zaradi razgibanega reliefa so zna!ilne velike višinske razlike (Strategija prostorskega razvoja..., 2004). Slika 1: Ob!ina Škofja Loka. Vir: Atlas okolja, 2012. 2.2. Geološka zgradba Osrednji del Škofjeloškega hribovja leži nad dolinama obeh Sor, pretežno v višinah med 500 in 1000 m, vrhovi pa se dvigajo od vzhoda proti zahodu (Lubnik 1025 m, Stari vrh 1217 m, Koprivnik 1393 m, Blegoš 1562 m ). Tektonsko je to del Posavskih gub, ki se nadaljujejo vzhodno od Ljubljanske kotline. V obdobju krede (pred 80 m. let) je ozemlje postalo kopno,. 8.

ob velikih tektonskih premikih v terciarju pa je tu spet nastal zaliv, v katerega so reke nanašale naplavino. Iz nje je pri Kamnitniku in na Gradu nastal pisan škofjeloški konglomerat. Reke so površje mo!no razrezale, ob tem pa je bila o!itna selektivna erozija; na odpornejših kamninah so ostala strmejša pobo!ja, neodporne skrilavce, konglomerate in peš!enjak pa so vode mo!no erodirale in površje uravnale. Že od oligocena dalje (65 M. let) je Sava zasipavala kotanjo, ki je nastala na obmo!ju sedanjega Sorškega polja in odrivala Soro ob južni rob kotanje, vode s Križnogorskih hribov pa so zaostajale in odlagale glinene sedimente v vznožju od Crngroba do Stražiš!a. V ledeni dobi (1 M. let ) je nastal manjši ledenik pod Ratitovcem, do Sorice pa je segal celo jezik Bohinjskega ledenika. Nadaljevalo se je nasipavanje Sorškega polja, zato je danes debelina prodnih nanosov !ez 30 m. Ponekod so sprijeti v konglomerat (Labore), na njih pa so nastale tudi plitve vrta!aste kraške kotanje, imenovane dobrave (po hrastu dobu). Današnjo pokrajinsko podobo Škofjeloškega hribovja tvorijo predvsem strma pobo!ja iz nepropustnih kamnin, ki so jih hudourniki razrezali v številne hudourniške grape. Vršni deli Škofjeloškega hribovja, ki so iz apnenca, so tudi kraško preoblikovani; imajo škrapljasto razbrazdano površje in tudi kraške jame (Lubniška jama in Kevderc pod Lubnikom). Kraške oblike so nastale tudi v oligocenskem konglomeratu nad Škofjo Loko, kjer so nastala kraška brezna (Marijino brezno, Migutov brezen, Gipsova jama). Zgornjetriadni ploš!ati dolomit in apnenec je razkrit na obmo!ju Selške doline v v pasu od Kranja preko Škofje Loke do naselja Sora (O Škofji Loki, 2011). Na geološko pestrem robu Sorškega polja se nahajajo razli!ni pasovi, ki si sledijo od vzhoda proti zahodu. Vzhodno pobo!je Križnogorskega hribovja sestavljajo konglomerati in peš!enjaki iz srednjega oligocena, sledi mu pas plastovitega dolomita in apnenca z rožencem, ki je zna!ilen za to škofjeloško obmo!je. Naslednji pas sestavljajo !rn glinast skrilavec, lapor in tudi apnenec z rožencem iz obdobja jure in krede. Za njim pa se nahaja rde! in siv peš!enjak, alevrolit, konglomerat in skrilavec iz srednjega perma. Najbolj zahoden del pa sestavljajo kamnine iz permokarbona: temno siv glinast skrilavec, alevrolit, peš!enjak in konglomerat (Tolma! za list Kranj, 1974).. 9.

Slika 2: Geološka karta obmo!ja. Vir: Osnovna geološka.., 1974 2.3. Podnebje Ob!ina Škofja Loka sodi v zmernocelinsko podnebje zahodne in južne Slovenije s povpre!nimi oktobrskimi temperaturami višjimi od aprilskih (Ogrin, 1996). Podnebje je precej vlažno, saj pade v okolici Škofje Loke 1669 mm, na zahodnem delu regije pa ve! kot 1800 mm dežja letno. Zaradi izdatnejših padavin se suša skorajda ne pojavlja, do nje prihaja le na najbolj plitvih prsteh na dolomitu. Višek padavin je v poletnih in jesenskih mesecih. Januar in februar sta najbolj sušna meseca v letu. Temperature so nižje, predvsem v kotlinah, izjeme pa so prisojna pobo!ja nad njimi s pogosto inverzijo; Javorje (697 m) ima polovico zimskih dni višjo povpre!no temperaturo od Brnika (O Škofji Loki, 2011). Preglednica 1: Povpre!na koli!ina padavin (mm) v obdobju 1960-1990 na padavinski postaji Škofja Loka jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 109 103 126 138 138 159 140 144 150 149 184 128. Vir: Klimatografija Slovenije, 1995.. 10.

Slika 3: Povpre!na koli!ina padavin (mm) v obdobju 1960-1990 na padavinski postaji Škofja Loka. padavine (mm). Povpre na koli ina padavin v Škofji Loki (1960-1990) 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0. jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Vir: Klimatografija Slovenije, 1995. Povpre!na maksimalna temperatura zraka v obdobju 1961 – 1990 na najbližji klimatološki postaji na Javorjah je bila 8,3 °C. V povpre!ju je bil najtoplejši mesec julij (17,6° C), najhladnejši pa januar (- 1,2° C). Povpre!na maksimalna temperatura zraka je bila v tistem obdobju 9,3° C, minimalna pa 7,4° C. Povpre!ne temperature najhladnejšega meseca v zmernocelinskem podnebnem tipu zahodne in južne Slovenije nihajo med 0° in 3° C, najtoplejšega pa med 15° in 20° C (Ogrin, 1996). Preglednica 2: Povpre!ne mese!ne in letne temperature v Javorjah (1961-1990) Javorje. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. leto -1,2 0,3 3,6 7,6 12,2 15,3 17,6 17 14 9,5 3,4 0,1 8,3. Vir: Klimatografija Slovenije, 1995. 11.

Slika 4: Povpre!no število dni s snežno odejo v sezoni 1971/72-2000/01. Vir: Atlas okolja, 2011. V Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju s Selško dolino je 60-100 povpre!nih dni s snežno odejo, v Poljanski dolini in na Sorškem polju pa je teh dni med 40 in 60. 2.4. Vegetacija in prst Prsti so nastajale predvsem ob vplivu kamninske podlage in podnebja. Prevladujejo nekarbonatne kamnine, na katerih so se razvile kisle rjave prsti pod gozdom, saj gozd poraš!a kar 2/3 ozemlja. Na pobo!jih iz karbonatnih kamnin se nahajajo rendzine, s katerimi se prepletajo rjave pokarbonatne prsti. Na apnencu so to predvsem gozdne prsti, na dolomitu pa ponujajo boljše pogoje travniškemu rastju. Na nekarbonatni mati!ni podlagi v hribovju so v pedogenezi nastale kisle rjave prsti. Te so ponavadi globoke, na bolj položnih mestih in primerne za obdelavo, medtem ko se plitve kisle rjave prsti zaradi erozije pojavljajo obi!ajno na strmih pobo!jih. Ob rekah so na glinenih nanosih nastala vlažna in oglejena tla, najboljša tla pa so na prodnih nanosih na Sorškem polju in ob višjih terasah Sore. Na mlajši terasi so se izoblikovale rendzine, na starejši pa evtri!ne rjave in evtri!ne rjave sprane prsti, ki so se razvile iz rendzine in so debelejše. Rendzine in evtri!ne rjave prsti so rodovitne in predvsem poljedelske (Lovren!ak, 1981). Na Sorškem polju se vpliv talne vode kaže na nižjih holocenskih terasah, kar se najbolje vidi pod Godeši!em, kjer prihaja voda na površje in je nastalo mo!virje. Prav tako se je razvila obre!na prst, ki je ponekod zmerno oglejena in kisla. Na obmo!ju med Škofjo Loko in Stražiš!em se nahaja evtri!en in mineralen hipoglej. Zanj je zna!ilno spuš!anje in dviganje talne vode. V nekaterih kotanjastih oblikah se ob mo!nejših nalivih stekajo vode iz pobo!ij nad njimi, zato je tam distri!na rjava prst delno tudi psevdooglejena. Tak primer prsti se nahaja le na Traškem polju severovzhodno od naselja Trata. lovek ima zelo velik vpliv na prsti na Sorškem polju. V prst posega kemi!no in mehani!no. Vanjo vnaša razne umetne snovi za bogatenje prsti, ve!anje njene rodovitnosti in njeno pomlajevanje. Mehani!no pa vpliva z oranjem, saj tako premeša horizonte prsti (Urši!, 2001). 12.

Na Sorškem polju je naravna vegetacija združba hrasta gradna in belega gabra. V hribovitih delih ob!ine pa prevladujejo bukovi gozdovi. Med njimi se na nižjih prisojnih legah pojavlja topoljubni gozd bukve in gabrovca, na osojnih predalpski gozd bukve in jelke, na obmo!jih z bolj kislimi prstmi pa kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov. Sredi 17. stoletja je bil posekan velik del bukovih gozdov, ker so potrebovali les za plavže. Na teh površinah so se zato za!eli pojavljati plazovi. Pred 2. svetovno vojno pa so zasadili smreko (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1999). Klimatsko je pogojenih le okrog 20 % gozdnih združb, ostale pa pogojuje dolo!en ekstremni rastiš!ni dejavnik npr. podlaga, tla, lega, nagib, vlažnost. Mo!no prevladujejo kisloljubne bukove združbe na silikatnih kamninah s praprotjo rebrenja!o. Bukvi so tu primešani še graden, rde!i bor, smreka in doma!i kostanj, v revnem grmovnem sloju pa se pojavljata krhlika in jerebika. V zeliš!nem sloju so najpogostejše vrste borovnica, vijugava masnica, gozdna škržolica, !rnilec, orlova praprot in škrlatnorde!a zaj!ica. V nekoliko ve!jem obsegu se pojavljajo še sredogorski bukovi gozdovi in gorski bukovi gozdovi, ki so vezani na karbonatno mati!no podlago. Ostale združbe se pojavljajo le na manjših površinah (Okoljsko poro!ilo, 2010). Po strukturi prevladujejo iglavci (60 %), med katerimi je najbolj zastopana smreka. Poleg smreke so mo!neje zastopani še jelka, macesen in rde!i bor. Zgornja gozdna meja se giblje med 1500 in 1600 metri nadmorske višine. Strnjenih gozdov ni le po dolinah, na poljedelskih obmo!jih in na vrhovih, kjer so pašniki. Skratka tam, kjer ga je !lovek umetno izkr!il in mu vseskozi prepre!eval, da bi se zopet pojavil (Marin!ek, 1973). 2.5. Hidrološke razmere Vode v ob!ini so izdatne, saj tu pade veliko padavin, svet pa je pretežno nagnjen in nepropusten. Zato je odto!ni koli!nik voda velik (70 %), reke pa imajo hudourniški zna!aj. Zna!ilna so hitra in velika nihanja vodostaja. Na obmo!ju se pojavljajo ob!asno tudi hude poplave, kot so bile leta 1925, 1926, 1952, 1990 in 2007 (O Škofji Loki, 2011). Glavna reka tega obmo!ja je reka Sora. Je desni pritok reke Save, ve!ino svojih voda pa !rpa iz Škofjeloškega hribovja. Njena izvorna kraka, Poljanska Sora in Selška Sora, se združita v Škofji Loki, od koder pod skupnim imenom reka Sora te!e še nadaljnih 9,2 kilometra do Medvod, kjer se izliva v Savo. Ob izlivu v Savo je njen povpre!ni pretok 25 m3/s. Reka v svojem celotnem toku pogosto poplavlja in je hudourniškega zna!aja, ob poplavi leta 1990 pa je bil izmerjen njen najve!ji pretok (690 m3/s). Poljanska Sora je daljša izmed obeh Sorinih krakov. Izvira v Rovtarskem hribovju, njen tok do Škofje Loke pa meri 43 kilometrov. Selška Sora izvira pri naselju Zgornja Sorica in je dolga 32 kilometrov (Wikipedija, 2011).. 13.

Slika 5: Reka Sora pri Rete!ah. Avtorica: Andreja Madžarevi!, 2011. Pore!je Poljanš!ice ima zelo pestro kamninsko zgradbo površja, strmec in hitrost toka sta v razli!nih delih zelo razli!na. V skrilave plasti zarezuje voda globoke grape, ki imajo zelo strme bregove. Gozd je marsikje izkr!en in tla so spremenjena v njive in travnike. S strmih bregov, zgrajenih iz neprepustnih kamnin, deževnica naglo odteka. Pore!je ima razmeroma obilno množino padavin in tu se ve!krat pojavljajo hudi nalivi. Poljanš!ica ima za 45 % ve!je pore!je od Selš!ice (Planina, 1972). Številni pritoki Poljanske Sore so v ledenih dobah nasuli obsežne fluvioglacialne vršaje, ki so bili zelo pomembni za poselitev dna dolin. Tu sta nastali npr. naselji Bodovlje in Zminec. Selška dolina ima v glavnem enake lastnosti, le da je ob njej ve! apnen!astih in manj skrilavih tal, nekaj ve! gozdnih površin in razmeroma manj padavin. Selška Sora pa ima tudi enakomernejši in ve!ji strmec. Sora ima zmerno mediteransko varianto dežno – snežnega re!nega režima. Najve!ji višek povzro!a jesensko deževje, drugega pa pomladansko taljenje snega. Najve!ji nižek nastopi poleti zaradi manj dežja in najmo!nejšega izhlapevanja, drugi pa pozimi, ker sneg ne odteka takoj v reko. V južni rob Sorškega polja je reka Sora zejedla svojo široko dolino. Sedanja struga je 20 do 30 metrov pod ravnino. Njen strmec je majhen zato je struga široka in tok miren. Pod Rete!emi dela velike zavoje – meandre (Planina, 1972). Preglednica 3: Pretoki reke Sore na vodomerni postaji Suha I. V obdobju 1961-1990 nQnk-nizek pretok(m3/s) sQs-srednji pretok(m3/s) vQvk-visok pretok(m3/s). Jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec pov 2,98 2,42 4,24 5 3,78 4 2,4 2,9 2,12 2,6 2,79 3,58 2,12 20,5 19,9 26,2 29,9 19,9 18,7 12,7 11 16,2 22,2 29,1 22,7 20,7 458 354 473 390 273 300 211 269 584 439 687 388 687. Vir: Vode – preglednice, 2011. 14.

Sorško polje je udorina, napolnjena s konglomeratom, peskom in prodom, v kateri so akumulirane velike koli!ine podzemne vode. Najbolj prepustni sedimenti so v osrednjem in južnem delu, medtem ko podlago udorine sestavljajo nepropustne terciarne glinaste prsti. Obsega okoli 45 km2 ravnine na nadmorski višini od 330 do 390 metrov. Vodonosnik Sorškega polja je eno od bogatejših vodonosnih obmo!ij v Sloveniji, ki predstavlja pomemben vodni vir osrednjega dela Slovenije. Medzrnski vodonosnik Sorškega polja se napaja s površinsko infiltracijo padavin in potokov s Škofjeloškega hribovja na zahodni strani polja, ter iz reke Save, ki te!e po vzhodnem delu polja. Gladina podzemne vode v osrednjem delu Sorškega polja je pri nizkem vodnem stanju od 25 do 35 metrov globoko pod površjem, medtem ko debelina vodonosne plasti znaša približno 57 metrov. Na skrajnem južnem robu Sorškega polja je gladina podzemne vode samo okoli 8 metrov pod površjem, vodonosna plast pa je debela približno 4 metre. V izvire odteka ve! kot dve tretjini vse podzemne vode iz Sorškega polja, ostanek pa se zaradi vpliva jezu izliva v Savo v osrednjem delu, ve!inoma pod re!no gladino. Gladina podzemne vode najmo!neje niha v osrednjem delu polja, kjer je strmec gladine podzemne vode najmanjši, najmanj pa v bližini izvirov. V osrednjem delu polja se podzemna voda meša z vodo iz reke Save, kar prispeva k razred!enju oziroma manjšemu onesnaževanju (Urbanc, Jamnik, 2008). 2.6. Poselitev Pokrajinska pestrost oblikuje poselitev. Opazna je navezava naselij na za poselitev ugodno lego (ravnina Sorškega polja, dolini ob Poljanski in Selški Sori) ter zgostitev prebivalstva ob glavnih prometnicah v obliki obcestnih vasi. V glavnih dolinah ob Poljanski in Selški Sori prevladujejo gru!asta, v Poljanski dolini tudi razložena naselja, ki so ve!inoma postavljena ob rob dolin na vršaje stranskih potokov, izogibajo pa se pogosto poplavljenemu dnu dolin. Gru!asta naselja se pojavljajo še na ugodnih prisojinh legah ter redkih uravnavah. V Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju pa prevladuje avtohtona razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in manjših zaselkov ter razložena naselja. Razpršena poselitev je usmerjena na slemena in kope, vmesne grape in doline pa so skromno poseljene. Okoli mestnega središ!a Škofje Loke se je oblikovalo obsežno suburbanizirano obmo!je, ki zajema ve!inoma dolinski svet ob Poljanski in Selški Sori ter ravninski svet ob Sori. Obmo!ja mo!ne urbanizacije so tudi na Sorškem polju, kjer se nahajajo najbolj preobražena naselja, ki so nastajala brez celovitega na!rtnega urejanja, zaradi !esar so se med Škofjo Loko in Kranjem nekdanja vaška naselja združila v sklenjeno pozidano obmo!je. Naselja so postavljena vzdolž zunanjih robov polja, osrednje polje pa je ostalo ve!inoma brez naselij (Strategija prostorskega razvoja..., 2004). Gostota prebivalstva v ob!ini znaša 155,6, kar jo uvrš!a med nadpovpre!no poseljene ob!ine v Sloveniji (SI-Stat podatkovni portal, 2011). Naravno gibanje v ob!ini niha, vendar je v primerjavi s slovenskim povpre!jem ugodno. Nasprotno pa je selitveno gibanje negativno, kar je posledica praznjenja nekaterih hribovitih naselij. Število prebivalcev v zadnjih letih hitro naraš!a, saj je obmo!je zaradi dobre infrastrukturne opremljenosti, bližine obstoje!e industrijske cone Trata in bližine glavnega mesta zelo privla!no za poselitev. Hkrati s priseljevanjem novih ljudi pa upada delež kme!kega prebivalstva. Za Škofjo Loko in nekatera suburbanizirana naselja je zna!ilna boljša izobrazbena in kvalifikacijska struktura aktivnega prebivalstva v primerjavi z ostalimi deli ob!ine, ugodnejša je tudi starostna struktura. Najve! funkcij ima ob!insko središ!e Škofja Loka, ki je upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središ!e ob!ine. Lokalnih središ! v ob!ini je malo oziroma so bolj slabo opremljena (Strategija prostorskega razvoja..., 2004).. 15.

Preglednica 4: Skupni prirast prebivalstva po letih v ob!ini Škofja Loka Leto Skupni prirast. 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 -32 75 56 46 110 31 135 235 66 24. Vir: Si stat podatkovni portal, 2011. Preglednica 5: Selitveno gibanje po letih v ob!ini Škofja Loka Leto Selitveno gibanje. 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 -98 -26 24 -62 -10 -79 39 153 -24 -77. Vir: Si stat podatkovni portal, 2011. Kazalec raba zemljiš! nam opisuje stanje pokrajine in gospodarjenje s tlemi kot naravnim virom. Ta je rezultat naravnih danosti, zgodovinskih razmer, družbeno – gospodarskega razvoja in prostorskega urejanja kot administrativno – upravnih postopkov. Cilj prostorskega na!rtovanja je vzdrževanje in oblikovanje kulturne pokrajine ob hkratnem trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri (tla, vode in mineralne surovine) in ob zagotavljanju sonaravnega gospodarskega razvoja. Ve!anje koli!ine pozidanih površin predstavlja trajno degradacijo tal oziroma nepovratno uni!enje naravnega vira, s !imer so onemogo!ene vse pozitivne funkcije, ki jih opravlja. Zaraš!anje ne razvrednoti tal kot dela okolja za zmeraj, saj gre za povraten proces. V Sloveniji je glede na spremembe rabe zemljiš!e in njihove deleže možno ocenjevati zaraš!anje kot negativen prostorski razvoj, saj je opazen trend zmanjševanja deleža kmetijskih zemljiš! in pove!evanja deleža pozidanih površin in deleža gozda (Vu!kovi", 2007). Glede na rabo prostora so kmetijska zemljiš!a s 23,8 % površine na drugem mestu, za gozdovi. Velik del kmetijstva je v hribovitem svetu, !eprav je zaradi boljših pogojev intenzivnost ve!ja na Sorškem polju in v okolici Škofje Loke. Osnovna kmetijska usmeritev škofjeloškega kmetijstva je govedoreja, kateri se pridružuje še pridelovanje krompirja, na ravninskem obmo!ju pa poleg krompirja, pridelujejo še koruzo in pšenico. Kmetijstvo prihaja v navzkrižje z nasprotujo!o si rabo prostora, s poselitvijo. Ta se širi na najboljša kmetijska zemljiš!a z možnostjo razvoja intenzivne kmetijske pridelave. Na ra!un zaraš!anja kmetijskih zemljiš! se pove!uje delež gozda v ob!ini, kar vpliva tudi na spreminjanje kulturne krajine (Okoljsko poro!ilo, 2010). V ob!ini se manjšajo obmo!ja kmetijskih zemljiš! in gozdnih zemljiš! predvsem na ra!un pove!anja obmo!ij za stanovanja, zelenih površin, razpršene poselitve, okoljske infrastrukture, obmo!ij proizvodnih dejavnosti in prometnih površin (Gregorc, Mohar, Nekrep, 2010).. 16.

Slika 6: Polja koruze. Avtorica: Andreja Madžarevi!, 2011. Obmo!ja kmetijskih zemljiš! ohranjajo svoj kulturno krajinski zna!aj. To so površine njiv, deloma travnikov, k se zajedajo v grajeno strukturo poselitve, v hribovitih obmo!jih pa v gozdnem prostoru tvorijo tradicionalne celke. V OPN je skrb za krajino kar dobro poskrbljeno. Obmo!ja prenove, kjer se bo na krajinsko degradiranih obmo!jih vzpostavil nov in celosten rekreacijski, turisti!ni ali stanovanjski program so: obmo!je prenove proizvodne cone Tehnik (betonarna) na Grencu, površine za industrijsko cono in obmo!je stanovanj in družbenih dejavnosti Kamnitnik. To so obmo!ja, kjer bodo grajene strukture vzpostavljene na novo z novim programom, hkrati pa so potencialno najbolj ranljiva obmo!ja v vidiku krajinskih ureditev (Okoljsko poro!ilo, 2010). Preglednica 6: Namenska raba prostora Namenska raba Površina v m2 % Kmetijska zemljiš!a 34.786.248,26 Gozdna zemljiš!a 99.983.446,03 Obmo!ja stavbnih zemljiš! 10.197.680,41 Obmo!ja površinskih voda 1.090.503,42 Skupaj 146.057.878,12 Vir: Presoja sprejemljivosti vplivov..., 2010.. 17. 23,82 68,45 6,98 0,75 100.

Slika 7: Namenska raba zemljiš!. Vir: Ob!ina Škofja Loka, 2011. Ob!ina bo ohranjala kmetijska zemljiš!a z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljiš! zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Kmetijska zemljiš!a se razvrš!ajo v skupine glede na ustreznost teh zemljiš! za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljujejo najboljša in druga kmetijska zemljiš!a, ki so notranje !lenjena na obmo!ja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediš!ine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih obmo!ij pitne vode. Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljiš! se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja, kjer so za to ustrezni pogoji. Na obmo!jih kmetijskih zemljiš! z mo!no izraženimi dediš!inskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, prepre!evanja zaraš!anja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna so naslednja obmo!ja: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj in Križna gora (Strategija prostorskega razvoja..., 2004). Na obmo!jih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna obmo!ja) se bo vzpodbujalo kmetijsko rabo zaradi prepre!evanja zaraš!anja in opuš!anja kmetijskih dejavnosti. Na kmetijah se vzpodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti in trajnostno naravnanega turizma, kmetijstvo pa se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo (Gregorc, Mohar, Nekrep, 2010). V Poljanski in Selški dolini kmetijstvo zaradi nizke obremenitve in ekstenzivnosti obdelave že skoraj ustreza standardom ekološkega kmetijstva (Okoljsko poro!ilo, 2010).. 18.

Glede na enotne naravne in kulturne zna!ilnosti ter prevladujo!o rabo se prostor ob!ine Škofja Loka deli na naslednje pokrajinske enote: 1. Škofjeloško – Polhograjsko hribovje južno od Poljanske Sore 2. Dolina Poljanske Sore 3. Škofjeloško hribovje med obema Soroma 3.1. Krancelj 3.2. Lubnik 3.3. Pobo!ja severno od Poljanske Sore 3.4. Dolina Luše 4. Dolina spodnje Selške Sore 5. Škofjeloško hribovje severno od Selške Sore 6. Sorško polje 6.1. Razgibano obrobje Sorškega polja 6.2. Dobrave 6.3. Sorško polje 6.4. Terasast svet ob Sori (Okoljsko poro!ilo, 2010) 2.7. Gospodarstvo in promet V Škofji Loki se je že v 15. stoletju za!ela razvijati obrt (!evljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, izdelava pokrival itd.), iz katere se je razvil del današnje industrije. Še po 2. svetovni vojni je bila Škofja Loka pretežno agrarna ob!ina, nato pa se je razvila med najbolj industrializirane ob!ine v Sloveniji. Na razvoj Škofje Loke in njene okolice sta zelo vplivali železnica, ki so jo zgradili leta 1873, in železniška postaja, ki so jo postavili dva kilometra vstran od mestnega jedra. Blizu železnice se je namestila industrija, kasneje pa tudi stanovanjski kompleks. Tudi 1. svetovna vojna je pustila posledice v gospodarskem razvoju. Razvoj industrije je zaostajal, osnova za nadaljnji razvoj so bili stari industrijski obrati tekstilne in lesne industrije na Trati. Po drugi svetovni vojni se je industrija navezala na predvojne zametke ob železnici, saj so nižji transportni stroški delovali kot magnet. Po na!rtih iz leta 1954 naj bi se celotna škofjeloška industrija preselila v industrijsko cono na Trati (Šolar, 1995). Industrijska cona Trata se je gradila postopoma, velik del je bil zgrajen v 70. letih, posamezni industrijski objekti pa so bili tu že pred 2. svetovno vojno. Obmo!je Trata predstavlja ve!ji industrijsko, obrtni in storitveni kompleks. Industrija se nahaja južno od železniške proge, na severu pa je del industrije in vas Trata. Severno od železniške proge je s prostorskim planom predvidena širitev obmo!ja industrije proti vzhodu (Poro!ilo o vplivih na..., 2006). V ob!ini Škofja Loka prevladuje zaposlenost v sekundarnih dejavnostih (46 %), sledijo kvartarni sektor (31 %), terciarni sektor (21 %) in na koncu primarni sektor (2 %). Ob!ina je obmo!je z visokim deležem dnevnih migrantov (63 % vsega delovno aktivnega prebivalstva). Za Škofjo Loko je zna!ilna dvojna migracija: precejšne število ljudi se vozi na delo v Škofjo Loko iz drugih ob!in, velik del Škofjelo!anov pa odhaja na delo izven ob!ine. Prevladujo!a gospodarska panoga ob!ine je še vedno industrija, ki je zgoš!ena v bližini železniške postaje, kjer sta industrijska in obrtna cona. V ob!ini pa so dobro zastopane tudi storitvene dejavnosti, ki skupaj presegajo polovico zaposlenih (52 %). Med terciarnimi dejavnostmi je po številu zaposlenih najbolj zastopana trgovina (13 %), med kvartarnimi dejavnostmi pa so dokaj enakomerno zastopane tako izobraževanje (7 %) kot tudi zdravstvo in socialno varstvo (7 %) ter nepremi!nine, najem in poslovne storitve (6 %). Kmetijstvo je vse manj pomembno, vendar se njegova nekdanja pomembnost še vedno kaže v obliki poselitve, obliki in zgradbi naselij in hiš, razdelitvi zemljiš! in drugih zna!ilnosti naselij (Strategija prostorskega razvoja..., 2004).. 19.

Najve!jo gospodarsko mo! predstavljajo predvsem velike gospodarske družbe, ki se uvrš!ajo v vrh gorenjskega in slovenskega gospodarstva, tako po prihodku, številu zaposlenih kot tudi po dodani vrednosti in dobi!ku. Gospodarske družbe so se že v obdobju družbenogospodarske tranzicije preusmerile na evropski trg in uspešno konkurirajo na globalnem trgu. V zadnjem obdobju se je pove!ala tudi ponudba komunalno opremljenih površin za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Razvijajo pa se tudi institucije, ki zagotavljajo ustrezno podporno okolje (Gospodarstvo in gospodarska infrastruktura, 2012). Staro mestno jedro Škofje Loke izgublja gospodarski pomen, sre!uje se s specifi!nimi problemi, kot so zastarela infrastruktura, problematika parkiranja, slabši stanovanjski pogoji, visoki stroški za obnovo in usposobitev stanovanjskih in poslovnih objektov, premalo ustreznih parkov in igriš!. Po drugi strani pa staro mestno jedro predstavlja pomemben turisti!ni potencial ob!ine (Okoljsko poro!ilo, 2010). Na obmo!ju ob!ine je okoli 407 kilometrov cest, od tega 374,36 kilometrov kategoriziranih ob!inskih cest ter 33,01 kilometrov državnih cest. S prostorsko izvedbenim aktom je predvidena izgradnja poljanske obvoznice. Na!rtovana je tudi trasa Severne obvoznice. Cestne povezave s sosednjimi ob!inami in v ob!ini so dobro zasnovane. Lokalno cestno omrežje povezuje vse kraje in zaselke ter je v ve!ini asfaltirano. V bližini Škofje Loke so ostali le še posamezni odseki cest, ki so še neasfaltirani, v hribovitem svetu pa so ti odseki daljši. Te ceste ponavadi vodijo do manjših zaselkov in samotnih kmetij v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. Na nekaterih delih cest so nujna vzdrževalna dela, ki bodo bistveno prispevala k dvigu prometne varnosti in skrajšanju potovalnega !asa (Strategija prostorskega razvoja..., 2004). Škofja Loka predstavlja pomembno prometno središ!e, ki povezuje Selško in Poljansko dolino naprej proti Primorski (4. razvojna os). Leži v neposredni bližini 10. trans-evropskega prometnega in razvojnega koridorja (Gospodarstvo in gospodarska infrastruktura, 2012). Ob!ino pre!ka železniška proga Ljubljana – Jesenice v dolžini približno 12 kilometrov (Prikaz stanje prostora..., 2010). Proga poteka po robu ob!ine po Sorškem polju in ima dve postaji. Glavna postaja je Škofja Loka na Trati, druga postaja pa se nahaja v Rete!ah. Ker je postaja odmaknjena od centra Škofje Loke dva kilometra in ima ob!ina samo dve postaji, je železnica premalo izrabljena. Mreža kolesarskih poti in pešpoti je v naseljih bolj slabo razvita. Kolesarsko omrežje je vzpostavljeno v okviru obstoje!ega cestnega omrežja zlasti na obmo!ju mesta Škofja Loka in v naseljih proti Kranju in Ljubljani, vendar ima vmesne prekinitve. V okolici Škofje Loke pa je vzpostavljen sistem kolesarskih poti za rekreacijo. Kolesarska mreža poteka: - iz smeri Kranj ob regionalni cesti Kranj-Škofja Loka - iz smeri Ljubljana po lokalni cesti Gori!ane-Hošta-Puštal - iz smeri Poljane nad Škofjo Loko - iz smeri Železniki ob regionalni cesti oz. ob Severni obvoznici (Strategija prostorskega razvoja..., 2004). 20.

3. Analiza okoljskih kazalcev 3.1. Onesnaženost voda 3.1.1. Podzemne vode Na obmo!ju ob!ine Škofja Loka se nahajata dva tipa vodonosnikov: - razpoklinski (kraški) vodonosnik v masivnih karbonatnih kamninah (dolomitih in apnencih, in tudi v peš!enjakih in konglomeratih): ve!ina vodnih izvirov v ob!ini Škofja Loka - medzrnski vodonosnik v aluvialnih naplavinah vodotokov in kvartarnih prodnih zasipih: Kranjsko – Sorško polje - del ob!ine, ki ga tvorijo nepropustne kamnine (skrilavci, laporji, skrilavi peš!enjaki, gline) je ozemlje brez vodonosnikov (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006) Slika 8: Vodovarstvena in poplavna obmo!ja v ob!ini Škofja Loka. Vir: Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006. Glavna zajetja vodnih virov se nahajajo predvsem v hribovitih in nenaseljenih predelih, v katerih zaradi težje dostopnosti in gozdnatosti vodovarstvenih obmo!ij ne prihaja do ve!jih težav pri izvajanju vodovarstvenih režimov. Na individualnih in lokalnih vodovodih je zaš!ita zajetij ve!inoma slabše urejena, zato prihaja do ob!asnega poslabšanja kakovosti vode zaradi mikrobiološkega onesnaženja in pove!ane motnosti vode ob mo!nejših nalivih. Do ve!jih težav prihaja predvsem na !rpališ!ih, ki se nahajajo na ravninskih, pretežno kmetijskih obmo!jih. Na teh obmo!jih prihaja do pove!anih vsebnosti pesticidov (Lipica) in nitratov (Sorško polje) v pitni vodi (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006).. 21.

Obstaja ve! vrst onesnaženosti podtalnice: - mikrobiološka kontaminacija: voda se s pritekanjem s površja onesnaži z mikroorganizmi, ki se potem prenašajo do kon!nega potrošnika - kemi!na kontaminacija: mnoge anorganske in organske snovi so nepogrešljive v vsakdanjem življenju in se uporabljajo v velikih koli!inah. Nekatera kemi!na sredstva so škodljiva direktno, nekatera pa se v organizmu akumulirajo in šele kasneje delujejo škodljivo. Mednje spadajo: detergenti, !istila, pesticidi, umetne mase, barve, olja. - radioaktivna kontaminacija: v sodobnem !asu je možna zaradi uporabe nuklearne energije: jedrske elektrarne, rentgenske aparature, specialni laboratoriji v medicini in biologiji, industrija, znanstvene raziskave (Vu!kovi", 2007) Rezultati mikrobioloških preiskav in fizikalno – kemijskih analiz pitne vode za leto 2001 kažejo, da je velika ve!ina lokalnih vodovodov, pa tudi nekatera zajetja (Hotovlja, Trebija, Lovrenc, Gabrovo) v sistemu Javnega vodovoda Škofja Loka mikrobiološko onesnaženih. Zajetja Javnega vodovoda na Sorškem polju imajo povišano vsebnost nitratov, tako da so primerna le za dopolnjevanje vodooskrbe ob mešanju z vodo iz drugih virov (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Ker pitna voda iz vseh virov ni tako kvalitetna, da bi jo lahko uživali brez predhodne dezinfekcije, se voda na Trebiji, na Gabrovem in na Trnju klorira, v Hotovlji klorira in UV dezinficira, na Lovrencu pa UV dezinficira. Poleg tega sta v Hotovlji in na Lovrencu še turbidimetra, ki že v primeru minimalno pove!ane motnosti vode izklju!ita vodo iz sistema. V tem primeru te!e voda v bližnji potok in ne do uporabnikov (Skupno poro!ilo zavoda za zdravstveno varstvo Kranj..., 2010). Slika 9: Zajetja za javni vodovod Škofja Loka. 22.

Samo v omrežju Hotovlja in v !rpališ!u Viršk vzorci vode ustrezajo. Mnoga omrežja imajo pove!ano motnost vode, nekatera pa imajo toliko presežene vrednosti nitratov ali bakterij, da niso primerna za uporabo brez dezinfekcij.. 23.

Preglednica 7: Mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemijske analize pitne vode za javni vodovod Škofja Loka v letu 2001. Vir: Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006.. 24.

Na !rpališ!u pitne vode Godeši! rezultati monitoringa za nitrat že vrsto let presegajo standard kakovosti. Prav tako presega standard kakovosti razgradni produkt atrazina – desetilatrazin. Obe vrednosti ne ustrezata standardom za pitno vodo (Poro!ilo o kakovosti podzemne vode..., 2009). Onesnaženost podtalnice z nitrati na vzor!nem mestu Godeši! je posledica uporabe prevelikih koli!in zaš!itnih sredstev in gnojil na kmetijskih površinah (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Leta 2009 so bile izvedene raziskave na obmo!ju celotnega vodonosnika Sorškega polja. Najvišje koncentracije nitratov so bile izmerjene v pasu, ki se vle!e od Žabnice preko !rpališ!a Godovi! in naprej proti jugu. Najnižje koncentracije nitratov so bile izmerjene na obmo!jih, ki so pod vplivom vode iz reke Save. Iz tega sledi, da je lokacija !rpališ!a pitne vode Godeši! zelo neugodna, saj se nahaja na obmo!ju z najvišjimi koncentracijami nitratov (Cerar, Mezga, Urbanc, 2010). Merilno mesto Sv. Duh ima ustrezno kemijsko stanje (Poro!ilo o kakovosti podzemne vode..., 2009). Oskrba z vodo v ob!ini Škofja Loka je zagotovljena preko javnega vodovoda, vaških vodovodov in lastnih vodnih zajetij, zlasti v razpršenih naseljih. Na javni vodovod je priklju!enega 88,1 % prebivalstva ob!ine. Osnovna vodna vira za Škofjo Loko ležita v sosednji ob!ini Gorenja vas – Poljane. Vodovodno omrežje je problemati!no zaradi dotrajanosti, neustreznih cevi (azbestno cementne cevi) in neustreznih profilov. Izgube vodnih koli!in so velike, kar je posledica zastarelosti. Vaških vodovodov je veliko, vendar so ve!inoma neustrezno urejeni in slabo vzdrževani. Ve! kot polovica oziroma 53 % prodane vode iz sistema Javnega vodovoda Škofja Loka se porabi v gospodinjstvih (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Slika 10: Trend zniževanja vsebnosti atrazina na merilnem mestu Godeši! v letih 1998 - 2010. Vir: Poro!ilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, 2009. K !ezmerni obremenjenosti podtalnice Sorškega polja so prispevali amonij, mineralna olja, desetil - atrazin. Vsota pesticidov Clam za nitrate je bila 1,73*MV (dovoljeno je do 2*MV), zato vodonosnik ni bil !ezmerno obremenjen s tem parametrom. Nitrati so bili tako pretekla leta mo!no povišani v Godeši!u in v Traškem grabnu, medtem ko so bile vsebnosti na ostalih. 25.

mestih nizke. K slabi oceni kakovosti je najbolj prispevalo merilno mesto Drulovka, kjer je bil junija mo!no povišan amonij in mineralna olja. Prisotnost halogeniranih organskih spojin v podzemni vodi se je ob!asno kazala preko višjih vrednosti adsorbiranih organskih halogenov in sicer na merilnih mestih Drulovka, Godeši! in Ladja. V obdobju 1993 – 2003 je bil ugotovljen trend zniževanja atrazina in lahkohlapnih spojin, kar je posledica prepovedi prodaje in rabe atrazina, zato pa se v zadnjem !asu zvišuje koncentracija njegovega razkrojnega produkta desetil - atrazina (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Atrazin je triazinski neselektivni organski herbicid, ki so ga uporabljali za zatiranje ve!ine širokolistnih plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in drugi nekmetijski dejavnosti. V Sloveniji je v celoti prepovedan od leta 2003. Pri !loveku lahko desetil - atrazin zniža težo nekaterih organov pri ženskah in ima lahko škodljiv u!inek na funkcijo srca. Ameriška agencija za okolje ocenjuje, da ima desetilatrazin enak toksi!ni u!inek kot atrazin (Atrazin in metabolita..., 2006). Najve!ji viri onesnaževanja podtalnice so industrijska in kmetijska dejavnost (pretirana in !asovno neustrezna uporaba umetnih in živalskih gnojil ter zaš!itnih sredstev), nepre!iš!ene komunalne odpadne vode, divja odlagališ!a odpadkov, ob glavnih prometnicah pa tudi velika prometna obremenjenost in morebitna razlitja nevarnih snovi ob nesre!ah. Zaradi prekomernega !rpanja podtalnice lahko pride do ve!je ranljivosti vodonosnika in posedanja tal. Na koli!ine na!rpane vode vpliva predvsem poraba v gospodinjstvih in industriji, pa tudi potrebe živinoreje (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Intenzivno kmetijstvo na Sorškem polju je eden glavnih vzrokov onesnaževanja podtalne vode. K izboljšanju stanja voda bi pripomoglo prestrukturiranje intenzivnega kmetijstva v ekološko in integralno pridelavo. Prednosti ekološkega kmetijstva so: - manjši izpust toplogrednih plinov, - 2-krat do 4-krat manjši ogljikovi emisijski izpusti kot pri konvencionalnem kmetijstvu, - ohranja naravno rodovitnost prsti, biotsko raznovrstnost, vodne vire in kulturno krajino, - zmanjšuje erozijo tal (plitvo oranje, zeleno gnojenje, kolobarjenje), - kakovostna in zdrava hrana, - upošteva lokalno in regionalno ravnotežje pri odlo!itvah glede pridelave, - ohranja in pospešuje lokalno podeželsko ekonomijo, - prepoveduje uporabo mineralnih gnojil in sinteti!nih pesticidov, - ustvarja delovna mesta zaradi pove!ane potrebe po delovni sili in pove!ane vrednosti dela na enoto proizvoda (Ivanovi", 2010). Potrebno bi bilo k temu spodbujati kmete in jih dodatno izobraževati. Med kmeti se že pojavlja zanimanje za takšne oblike kmetovanja, potrebovali pa bi tudi še dodatne finan!ne pomo!i. Ve!ji oviri za ekološko kmetovanje na Sorškem polju pa naj bi predstavljali razdrobljena posest na polju in suša na peš!enih tleh (Hvalc, 2011). Gladina podzemne vode v aluvijalnem vodonosniku Sorškega polja se že vrsto let znižuje, kar je posledica spremembe hidravli!nega režima ob zajezitvi Save za hidroelektrarno Mav!i!e. Takoj po zgraditvi jezu in polnjenju zadrževalnega prostora se je gladina podzemne vode na razli!nih merilnih mestih zvišala za ve! metrov. Zaradi postopnega zamuljevanja dna vodnega zadrževalnika in zmanjševanja hidravli!ne povezave med Savo in vodonosnikom pa se je gladina podzemne vode za!ela izrazito in stalno zniževati (Vode v Sloveniji, 2010). V Prostorski zasnovi mestne ob!ine Ljubljana je Sorško polje omenjeno kot rezervni vodni vir za oskrbo mesta Ljubljana s pitno vodo (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006).. 26.

3.1.2. Površinske vode Selška Sora izvira kot Zadnja Sora v vasi Petrovo Brdo. Do soto!ja s Poljansko Soro se vanjo v ob!ini Škofja Loka steka pet ve!jih pritokov: Jablenica, Bukovš!ica, Sredniška grapa, Moškrinska grapa in Luša. V njih se steka voda s severnega in severozahodnega dela ob!ine. Poljanska Sora izvira pod severozahodnimi pobo!ji Gradiške gore, ki je robni del planote Zaplana. Na obmo!je ob!ine Škofja Loka vstopi blizu naselja Poljane nad Škofjo Loko. Do soto!ja se vanjo steka nekaj ve!jih pritokov: Sopotniška grapa, Sopot, Bodoljska grapa in Hrastnica. V te se stekajo vode južnega in jugozahodnega dela ob!ine Škofja Loka. Slika 11: Soto!je Selške in Poljanske Sore. Avtorica: Andreja Madžarevi!, 2011. Kemijsko stanje površinskih voda je bilo ocenjeno na podlagi rezultatov monitoringa med letoma 2006 in 2008. Ocena kemijskega stanja površinskih voda temelji na okoljskih standardih kakovosti, ki so dolo!eni kot letne povpre!ne vrednosti. Stanje površinskih voda se ocenjuje za kemijsko stanje z razredoma dobro ali slabo. Merilna mesta za dolo!itev stanja površinskih voda sta na Poljanski in Selški Sori tik nad mestom Škofja Loka. Merilno mesto na Sori pa je v Medvodah, kjer se odraža vpliv mesta Škofja Loka in tudi vpliv aglomeracije Medvod. Tako Poljanska Sora kot Selška Sora spadata v oceno kemijskega stanja: dobro – srednja raven zaupanja. Prav tako pa ostane Sora v istem razredu po soto!ju.. 27.

Preglednica 8: Kemijsko stanje površinskih voda. Vir: Vode v Sloveniji, 2010. Za oceno ekološkega stanja površinskih voda so bili uporabljeni podatki iz monitoringa in tudi nekateri podatki, pridobljeni v okviru razvoja metodologije razvrš!anja v razrede ekološkega stanja. Vklju!eni so bili vsi relevantni biološki elementi kakovosti, splošni fizikalno - kemijski elementi in posebna onesnaževala. Poljanska Sora je uvrš!ena v razred zelo dobro – nizka RZ, Selška Sora in Sora pa v razred dobro – nizka RZ (Vode v Sloveniji, 2010). Preglednica 9: Ekološko stanje površinskih voda. Legenda: ZD-zelo dobro, D-dobro, Z-zmerno, S-slabo, ZS-zelo slabo Vir: Vode v Sloveniji, 2010. Ve!ina ve!jih vodotokov v ob!ini Škofja Loka spada v 2-3. razred, to je razred med sonaravno urejenimi vodotoki in tehni!no urejenimi vodotoki. V ta razred spada tudi ve!ji del Poljanske Sore. Ve!ji del Selške Sore spada v 1-2. razred v delno naravne vodotoke. Naravno urejeni vodotoki (1. razred) so predvsem pritoki Sor v povirnih obmo!jih. Kot togo urejen vodotok (4. razred) se kategorizira vodotok Žabnica, ki te!e po vzhodnem delu industrijske cone Trata. Sora se uvrš!a v 2-3. razred, le na krajšem odseku spada v 3. razred.. 28.

Slika 12: Kategorizacija urejanja vodotokov glede na njihovo urejenost. Vir: Atlas okolja, 2011. Na onesnaženost površinskih voda ima velik vpliv kmetijstvo. To!kovni vir kmetijskega onesnaževanja so predvsem neustrezno urejena gnojiš!a, ve!ji problem pa so razpršeni viri onesnaženja, kot so uporaba živalskih in umetnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev na obdelovalnih površinah. Pomemben delež k onesnaženosti površinskih voda prispeva tudi prebivalstvo in gospodarske dejavnosti z neustrezno urejenim !iš!enjem odpadnih voda. Ve!ina objektov v samem mestu Škofja Loka in delno naselje Sveti Duh je priklju!enih na javno kanalizacijo in ta na Centralno !istilno napravo, vsa ostala naselja pa imajo individualno urejeno odvajanje odpadnih voda v greznice. Približno tretjino odpadnih voda prispevajo gospodinjstva, dve tretjini pa industrija. Postopoma naj bi kanalizacijski sistem razširili in !im ve! objektov priklju!ili na centralni kanalizacijski sistem, pri !emer bodo imeli prednost industrijski objekti in objekti na varstvenih pasovih vodnih virov (Poro!ilo o vplivih na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Centralna !istilna naprava Škofja Loka je mehansko – biološka !istilna naprava z anaerobno stabilizacijo blata in izkoriš!anjem bioplina za proizvodnjo elektrike in toplote. Nahaja se v naselju Suha ob vodotokih Sora in Sušica. Deluje že od leta 1974, njena kapaciteta pa znaša 85.000 PE. Ker je kanalizacija zgrajena v mešanem sistemu, se na Centralni !istilni napravi !isti tudi padavinska odpadna voda. Na !istilno napravo so poleg mesta Škofja Loka z okolico priklju!ene industrijske odpadne vode iz podjetij: Knauf Insulation, Gorenjska Predilnica, Šešir, Klavnica, KGZ - Mlekarne, Mlinotest Peks, TCG Unitech Lth-ol, Alpetour, EGP, Obdelava tekstilij Šinkovec in OMV BS. Odpadne vode so prispevala gospodinjstva – 51,7 %, gospodarstvo – 37 % in negospodarske dejavnosti – 5,9 %. V letu 2010 se je na !istilni napravi !istilo 1.853.000 m3 odpadne vode. Obstoje!a razpoložljiva infrastruktura Centralne !istilne naprave žal ne zagotavlja !iš!enja celotnega dušika in celotnega fosforja, zato je potrebna nadaljna nadgradnja. U!inki !iš!enja za leto 2010 so slede!i: KPK (kemijska potreba po kisiku) 96,4 % in BPK 5 (biokemijska potreba po kisiku) 98,8 %, kar je odli!no; medtem ko je po celotnem dušiku 60,5 % in celotnem fosforju le 57,7 %. Vrednotenje po 14. !lenu Uredbe o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, s katerim. 29.

se ugotavlja !ezmerne obremenitve, nam sporo!a, da K N Škofja Loka ni vir !ezmerne obremenitve okolja (Centralna !istilna naprava Škofja Loka, 2011). Slika 13: Centralna !istilna naprava Škofja Loka. Vir: Loška komunala, 2011. Po podatkih iz leta 2009 se emisije snovi (kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK5), celotni organski ogljik (TOC), adsorbljivi organski halogeni (AOX), amonijev dušik in celotni fosfor), ki so spuš!ene neposredno iz industrijskih naprav v vode, zmanjšujejo. Ve!ina industrijskih naprav je priklju!enih na kanalizacijo in !istilno napravo, na žalost pa so še primeri, ki imajo speljan odtok neposredno v okolje. Industrijske naprave, ki imajo urejen iztok v kanalizacijo, ki se zaklju!i s kemi!no !istilno napravo so: Gorenjska predilnica, KGZ mlekarna, Klavnica Škofja Loka, Knauf Insulation – obrat Trata, LTH ulitki, Pekarna Peks, Pralnica Šinkovec, Avtopralnica Škofja Loka, Šešir tovarna klobukov, Viator&Vektor logistika – servisni center, EGP Embalažno grafi!no podjetje. SGP Tehnik-stranski obrati Stari dvor pa ima iztok neposredno v okolje, natan!neje v potok Suha (Industrijske naprave, 2011). V letu 2011 so pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj dvakrat odvzeli vzorce kopalnih voda v ob!ini Škofja Loka na naslednjih lokacijah: na Sori v Rete!ah, na Poljanski Sori na kopališ!u Puštal in na Selški Sori v Podlubniku. Poljanska Sora pri Puštalu zadostuje merilom za kopalne vode, medtem ko Sora in Selška Sora nista dosegli zadovoljive ocene pri mikrobiološki analizi kopalnih voda glede na uredbo in kriterij Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Kopalna voda, kjer rezultati preskušanj kažejo na neskladnost, lahko zaradi vrste izoliranih mikroorganizmov ogroža zdravje ljudi. Pitje oziroma zaužitje mikrobiološko neskladne vode lahko povzro!i razli!ne okužbe s povzro!itelji !revesnih nalezljivih obolenj, ki se pri kopalcih lahko pokažejo s povišano telesno temperaturo, bruhanjem, bole!inami v predelu trebuha in drisko. Posebej ogrožena skupina kopalcev pri kopanju v vodah z mikrobiološko neskladnimi vzorci so otroci, ki nenamerno popijejo ve! vode in starejši (posebej tisti z oslabljenim imunskim sistemom) (Kakovost površinskih kopalnih voda na Gorenjskem, 2011).. 30.

Preglednica 10: Kakovost kopalnih voda Lokacija Selška Sora - Podlubnik Poljanska Sora - Puštal Sora - Rete!e. Datum odvzema 2.6.2011 29.6.2011 2.6.2011 29.6.2011 2.6.2011 29.6.2011. Ocena mikrobiološke analize ni skladna skladna skladna skladna ni skladna ni skladna. Vir: Kakovost površinskih kopalnih voda na Gorenjskem, 2011. Primer družbe SGP Tehnik d.d. V družbi SGP Tehnik d.d. imajo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje drobilno sejalne naprave, ki ga v okviru Ministrstva za okolje in prostor podeljuje Agencija RS za okolje, v postopku pridobivanja pa so okoljevarstvena dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa, za vnos umetno pripravljene zemljine in za zbiranje odpadkov. Z ustreznimi sredstvi in organizacijo se trudijo zagotavljati visoko stopnjo varstva okolja v obratih, na gradbiš!ih in v gramoznici Rete!e. Njihovi prednostni cilji ravnanja z okoljem so predvsem: gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri, lo!eno zbiranje in recikliranje odpadkov in s tem posledi!no zmanjševanje koli!ine deponiranih odpadkov, zmanjševanje vseh vrst odpadkov in celovito ter sistemati!no prepre!evanje onesnaževanja okolja. Za podjetje SGP Tehnik pooblaš!ena institucija periodi!no izvaja meritve odpadne vode, ki nastane pri pripravi agregata, pranju tovornih vozil in uporabi v sanitarno higienske namene v obratih na lokaciji Stari dvor v Škofji Loki. Odpadno vodo delno porabijo za izdelavo betona v betonarni in betonskih polizdelkov. Koli!ino odpadne vode znižujejo z vra!anjem vode v procese in u!inkovitim delovanjem internih lovilcev olj. Opravljajo redne meritve odpadnih voda pred izpustom v javno kanalizacijo. Pripravljajo letna poro!ila glede nastajanja, zbiranja in odstranjevanja odpadkov ter porabe vode, energije in goriv. V pripravi pa imajo postavitev kazalnikov okoljskega kontrolinga skupine Tehnik, preko katerih bodo sistemati!no spremljali okoljske stroške kot so: odstranjevanje nastalih emisij in odpadkov, porabo vode in nastale odpadne vode, porabo elektri!ne energije in ostalih energentov, porabo goriva za vozni park in agregate ipd. (Letno poro!ilo, 2009). Poplavna obmo!ja Površina poplavnih obmo!ij v ob!ini Škofja Loka znaša 561 ha, kar predstavlja 3,8 % površine ob!ine. Poplavna obmo!ja so predvsem ob strugi reke Sore. Sora poplavlja na celotnem odseku skozi Škofjo Loko in naselje Suha, na Sorškem polju pa vzhodno od Škofje Loke proti Rete!am. Poplavne površine so tudi ob Selški in Poljanski Sori ter v dolinah potokov Luša in Hrastnica. Poplavno obmo!je ob strugi Selške Sore je na odseku Praprotno – Ševlje ter na desnem pritoku Selške Sore Luša na odseku soto!je Selške Sore – Luša do naselja Zgornja Luša. Najve!ji problem predstavlja poplavna ogroženost urbaniziranih predelov v Škofji Loki, kjer je v preteklosti prišlo do neprimerne pozidave. Ve!ji problem kot visoke vode same predstavlja vnos materiala (prod, drevje), ki zmanjšuje preto!nost strug vodotokov. Poplavna obmo!ja segajo na obmo!ja stanovanjske rabe na obmo!ju Škofje Loke (Puštal, Žolš!e, Poden, Vincarje, staro mestno jedro, med Kidri!evo cesto in Soro) (Okoljsko poro!ilo, 2010). Eden izmed glavnih vzrokov je soto!je Poljanske in Selške Sore, ki se stekata pod neugodnim tokom, vzrok pa je tudi neugodna višina in lega jezov na obmo!ju mesta (Poro!ilo o vplivih. 31.

na okolje za novo ob!insko cesto na Trati, 2006). Na poplavnem obmo!ju Selške Sore leži obmo!je južnega dela vasi Bukovica, na poplavnem obmo!ju ob potoku Luša pa se nahaja naselje Spodnje Luše (Okoljsko poro!ilo, 2010). Slika 14: Poplavna obmo!ja ob!ine Škofja Loka. Vir: Atlas okolja, 2012. Za zagotavljanje ustrezne varnosti pred poplavami za mesto Škofja Loka in ostala naselja so v na!rtu naslednji protipoplavni ukrepi: - nadvišanje oziroma gradnja protipoplavnih nasipov in protipoplavnih zidov, rekonstrukcije mostov, regulacije struge in drugi ukrepi predvsem skozi mesto Škofja Loka ter ob posameznih naseljih v dolinah Poljanske in Selške Sore - izgradnja suhih zadrževalnikov visokih voda na obeh Sorah in njunih pritokih (Luša, Virloški potok, Sopotniška grapa, Suha in Moškrinjski potok). Izven ob!ine sta predvidena še dva zadrževalnika na Suhi. - za zagotavljanje ustrezne preto!nosti vodotokov (zmanjšanje vnosa materiala iz hudournikov) se planira izgradnja prodnih zadrževalnikov na vodotokih Hrastnica, Zaplotnica, Bodoljska grapa, Sopotniška grapa, Lovrenška grapa in Hotoveljš!ica (Strategija prostorskega razvoja..., 2004) 3.2. Onesnaženost zraka Glavna dejavnika, ki zmanjšujeta samo!istilne sposobnosti zraka na izbranem obmo!ju, sta temperaturna inverzija in megla. Temperaturna inverzija se pojavlja v vseh nižinskih delih ob!ine Škofja Loka, posebno ugodni pogoji za nastanek inverzije so na Sorškem polju ter s tem v Škofji Loki. Ker je tu obmo!je goste poselitve in skoncentrirane industrije, nastajajo ve!je emisije, kar vpliva na ve!je imisije, ker se onesnažen zrak ne prenaša na druga obmo!ja 32.

ampak se zadržuje okoli virov emisij (Ulcej, 2002). Megla nastaja poleti in jeseni zgodaj zjutraj po vlažnem in bolj toplem dnevu; jeseni in pozimi, ko je zemlja hladna, jo povzro!a toplejši, vlažen zrak v višjih plasteh, ki prihaja z jugozahoda; pozimi se pojavlja tudi ob jasnem vremenu in mirnem, mrzlem zraku, ko se tla zelo ohladijo. V poletnih jutrih sega megla ve!krat iz dolin, predvsem iz Poljanske. Vse pogosteje tudi ljubljanska megla zasega Sorško polje in Škofjo Loko (Planina, 1972). Prevladujejo zahodni vetrovi, v spodnjem delu Poljanske doline pa se spremenijo v jugozahodnik. Med letom nastopajo ve!je razlike, januarja prevladuje vzhodnik, velikokrat tudi severovzhodnik, medtem ko julija prevladujeta zahodnik in jugozahodnik zaradi prelivanja zraka iz obeh dolin v kotlino (Lojk, 1964). Na kakovost zraka v ob!ini Škofja Loka vplivajo predvsem: - promet: benzen, toluen, ozon, NO x , prah, ogljikov monoksid in druge hlapne organske spojine, - industrijski obrati (Knauf Insulation, SGP Tehnik, LTH itd.), - individualna kuriš!a: žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, dušikove okside in prašnate snovi ter dim in saje. Na kakovost zraka z emisijami vonjav in prašnih delcev vplivajo kmetijske dejavnosti kot je živinoreja predvsem zaradi ravnanja živinskih gnojil v tla in postopki v zvezi s krmljenjem živine. Onesnaženost zraka z ozonom je najve!ja poleti, ko se zaradi mo!nejšega son!nega obsevanja in višjih temperatur zraka pove!ajo fotokemi!ne reakcije, pri katerih nastaja ozon. Pri tem je odlo!ilna prisotnost predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki, katerih glavni vir sta promet in industrija. Zato se najve!je koncentracije ozona pojavljajo v mestih nekoliko stran od prometnih cest. Onesnažila, ki izvirajo iz prometa, so pomembni predvsem zaradi vplivov na !lovekovo zdravje. Benzen in njemu podobne spojine (skupna oznaka BTEX) so rakotvorni, prašne usedline povzro!ajo poškodbe in bolezni dihal, iz dušikovih spojin pa pod vplivom son!nih žarkov nastaja prizemski ozon, ki otežuje dihanje. Metan nastaja v kmetijstvu pri presnovi prežvekovalcev in pri anaerobnem razkroju snovi na odlagališ!ih odpadkov oziroma na !istilnih napravah in je eden od toplogrednih plinov. Na !istilni napravi kanalizacijskega sistema Škofja Loka ve!ino izhajajo!ega metana uporabijo za pokrivanje lastnih energetskih potreb. Onesnaževanje zraka iz kuriš! je vezano predvsem na hladnejšo polovico leta, ko je kurilna sezona. Pri kuriš!ih se sproš!ajo v zrak predvsem naslednje emisije snovi: žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, dušikovi oksidi in prašnate snovi ter dim in saje (Okoljsko poro!ilo, 2010). Preglednica 11: Emisije na obmo!ju upravne enote Škofja Loka v letu 2006. Vir: Okoljsko poro!ilo, 2010. Najve! emisij na obmo!ju upravne enote Škofja Loka je žveplovega dioksida, sledijo pa mu dušikovi oksidi. Dale! najve! žveplovega dioksida prispevajo industrijski procesi s 730622 kg/leto, na drugem mestu so industrijske kotlovnice s 51772 kg/leto, na tretjem pa mala kuriš!a s 45116 kg/leto. Medtem ko najve! emisij dušikovih oksidov prispeva promet – 33.

528746 kg/leto. Pri podatkih virov emisij dušikovih oksidov naj dodam, da podatek za industrijske procese manjka, tako da ta podatek ni !isto zanesljiv. Glavni vir žveplovega oksida v ob!ini Škofja Loka je Knauf Insulation d.o.o., ki je leta 2008 pridelal 192986 kg žveplovih oksidov, kar ga je uvrš!alo na visoko peto mesto med najve!jimi povzro!itelji žveplovih oksidov v državi. Za primerjavo, leta 1989 so proizvedli 191 t CO, 108 t organskih spojin, 158 t prašnih delcev in 16 t lesnega prahu. Kotlovnice so prispevale 147,7 t SO 2 in 24,2 t NO x . Mala kuriš!a so proizvedla 104 t SO 2 . Promet pa je prispeval 43,2 t emisij SO 2 . Preglednica 12: Emisije NO x in SO 2 po glavnih kategorijah virov na obmo!ju upravne enote Škofja Loka v letu 2006. Vir: Okoljsko poro!ilo, 2010. Slika 15: Knauf Insulation. Avtorica: Andreja Madžarevi!, 2011.. 34.

Preglednica 13: Povpre!ne vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini (#g/m3) in povpre!ne koncentracije dima (#g/m3) Leto 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001. Kisli plini Dim 64 67 64 58 47 72 66 62 49 35 37 31 80 25 18 14 14 34 11 15 12 16 21. 34 36 37 32 31 40 32 26 23 22 24 30 47 15 19 14 12 14 15 15 11 11 11. Vir: Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 2001, 2011. Preglednica 13 prikazuje kako se vrednosti manjšajo in kako se je stanje v zadnjih dvajsetih letih izboljšalo. Slika 16: Povpre!ne letne 24-urne koncentracije SO2 in dima v ozra!ju od 1979 - 2002. Vir: Okoljsko poro!ilo, 2010.. 35.

Na sliki je pregled povpre!nih letnih 24 – urnih koncentracij žveplovega dioksida in dima v ozra!ju v Škofji Loki za obdobje 1979 – 2002, ki kaže, da so se vsebnosti v zadnjih desetih letih zmanjšale. Tako dim kot SO 2 ne presegata mejne vrednosti. V zadnjih dvajsetih letih se je koncentracija žveplovega dioksida zmanjšala za trikrat, vsebnost dima pa se je razpolovila (Okoljsko poro!ilo, 2010). Boljša kakovost zraka je rezultat sanacijskih ukrepov, zmanjšanje proizvodnje v industriji in plinifikacija. Na obmo!ju ob!ine Škofja Loka poteka prenosni plinovod Kranj-Škofja Loka, na katerega se navezuje lokalno plinovodno omrežje. Plinifikacija se je v Škofji Loki za!ela leta 1991, ko je bil sprejet Odlok o lokacijskem na!rtu za primarni mestni plinovod. V osemdesetih letih so se priklju!ili na plin nekateri industrijski objekti na Trati npr. Termo, Jelovica in LTH. V letih od 1991 do 1993 je bil zgrajen primarni plinovod od Trate do Podlubnika. V naslednjih letih se je plinovodno omrežje širilo z gradnjo sekundarnega omrežja. Danes je distribucijsko plinovodno omrežje dolgo ve! kot 46 kilometrov, priklju!enih je ve! kot 1000 odjemalcev (Loška komunala, 2011). Razvejanost in pokritost s plinskim omrežjem je delno zadovoljiva, saj je plinovodno omrežje razvito le v posameznih delih mesta Škofja Loka. Oskrba s plinom se skladno z dolo!bami energetske zakonodaje dolgoro!no vzpodbuja na poselitvenih obmo!jih mestnega in primestnega zna!aja. Spodbuja se pove!anje rabe zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje in aktiviranje !im ve!jega števila obstoje!ih plinskih priklju!kov. Širitev plinovodne infrastrukture je predvidena predvsem do naslednjih poselitvenih obmo!ij: vzhodni del Trate z obrtno in industrijsko cono ter z vasjo Trata, Pod Plevno, plinifikacija Centralne !istilne naprave Suha, obmo!ja Grenca, notranje obmo!je naselij Virmaše, Sv. Duh in Dorfarje, Kamnitnika in Stare Loke, Trnja in Virloga. Dokon!ati se mora plinifikacija Puštala. Obmo!je Rete!-Gorenje vasi, Godeši!a se plinificira hkrati z realizacijo povezave plinovoda od Trate do Medvod. Za poselitvena obmo!ja, ki so trenutno še oddaljena od obstoje!e javne plinovodne mreže, je zemeljski plin predviden kot alternativni energent. Kot rezervni vir oskrbe z zemeljskim plinom in za zagotovitev dveh neodvisnih prenosnih oskrbnih poti se zagotovi priklju!itev obstoje!ega lokalnega omrežja na magistralni plinovod iz Ljubljane preko Medvod pri Rete!ah (Ob!ina Škofja Loka, 2011). Industrijska podjetja v okviru tehnoloških sanacij prehajajo na nove tehnološke procese, ki so manj obremenjujo!i za okolje in v skladu z zahtevami inšpekcijskih služb za okolje vgrajujejo ustrezne !istilne naprave (ORP, 2002).. 36.