Policijsko delo v skupnosti na Policijski postaji Kranj : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Policijsko delo v skupnosti na policijski postaji Kranj. December, 2009. Tomaţ Tomaţevic Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar Komentor: mag. Aleksander Koporec.

Zahvala! Ob tej priloţnosti bi se zahvalil mentorju dr. Branku Lobnikarju in somentorju mag. Aleksandru Koporcu za nudenje pomoči in podporo pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako bi se zahvalil svoji druţini, ki me je podpirala ves čas študija, ter sodelavcem, policistom Policijske Postaje Kranj in Policijske Postaje Bled za pomoč pri izdelavi raziskave ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdelavi diplomskega dela..

Kazalo Povzetek ........................................................................................................................................... Summary .......................................................................................................................................... 1. Uvod...........................................................................................................................................1 2. Policijsko delo v skupnosti ........................................................................................................3 2.1. Strukturna organiziranost na PU Kranj – projekt javna varnost .............................................5 2.2. Strukturna organiziranost na PU Kranj – projekt policija na lokalni ravni .............................6 2.3. Strukturna organiziranost na PU Kranj – policijsko delo v skupnosti ....................................8 2.4. Delo vodij policijskih okolišev .............................................................................................10 2.5. Kadrovska zasedenost ...........................................................................................................12 2.6. Obremenjenost policistov .....................................................................................................14 3. Hipoteze ...................................................................................................................................17 4. Metoda .....................................................................................................................................18 4.1. Subjekti .................................................................................................................................18 4.2. Pripomočki ............................................................................................................................19 4.3. Postopki.................................................................................................................................20 5. Rezultati ...................................................................................................................................21 5.1. Rezultati raziskave v skupnosti .............................................................................................21 5.2 Rezultati raziskave med policisti ...........................................................................................25 6. Razprava ..................................................................................................................................29 7. Zaključek..................................................................................................................................35 8. Literatura ..................................................................................................................................37. Kazalo slik Slika 1 ......................................................................................................................................................... 14. Kazalo tabel Tabela 1: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju .................................................................................................................................................................... 21 Tabela 2: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med izobrazbenimi nivoji pri posameznem vprašanju..................................................................................................................................................... 22 Tabela 3: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med organizacijama pri posameznem vprašanju ... 23 Tabela 4: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih .................................................... 24 Tabela 5: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju iz prvega sklopa .......................................................................................................................................... 25 Tabela 6: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju iz drugega sklopa........................................................................................................................ 26 Tabela 7: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih v prvem sklopu vprašanj ........... 27 Tabela 8: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih v drugem sklopu vprašanj ......... 27.

POVZETEK Teoretični del diplomskega dela zajema zgodovino v skupnost usmerjenega dela na Policijski upravi Kranj in prikaţe, kako se je skozi čas od začetnega projekta Javna varnost pa do danes oblikoval način dela in organizacijska struktura Policijske postaje Kranj kot največje na policijski upravi. Prispevek predstavi, kako se je skozi čas vpeljevalo v skupnost usmerjeno delo ter delo nosilcev projekta − vodij policijskih okolišev. Sledi predstavitev glavnih ovir, s katerimi se srečuje današnji nadaljnji razvoj policijskega dela v skupnosti. Empirični del prispevka temelji na opravljeni raziskavi med 114 predstavniki skupnosti v letu 2007 ter primerjavi, kako se je policijsko delo v skupnosti vpeljalo v skupnost na Policijski postaji Kranj, kako na Policijski postaji BledRadovljica, kakor tudi na opravljeni raziskavi med policisti – vodji policijskih okolišev na Policijskih postajah Kranj in Bled-Radovljica. Avtor je ugotovil, da predstavniki skupnosti v preteţno vaškem okolju Policijske postaje Bled-Radovljica dobro poznajo vodje policijskih okolišev in z njimi dobro sodelujejo. To sodelovanje je še posebej dobro na ravni šolskih ustanov. V bolj urbanem okolju Policijske postaje Kranj pa stanje ni tako blesteče, saj skupnost v veliki meri sploh ne pozna vodij policijskih okolišev, pa tudi pretiranega sodelovanja z njim ni zaznati. V obeh primerjanih okoljih pa se je izkazalo, da ima ta oblika dela v skupnosti zelo močno podporo in si skupnost ţeli, da bi bilo takšnih oblik dela in sodelovanja več. Hkrati pa skupnost ugotavlja, da je prisotnost policistov na terenu vse manjša, saj dobro zastavljeni projekt v praksi ni nikoli resnično zaţivel na enaki ali vsaj podobni ravni kot v drugih modernih drţavah. Po drugi strani pa je raziskava nakazala tudi probleme, s katerimi se srečujejo policisti, predvsem probleme v kadrovsko-organizacijskem smislu. Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, varnost, Gorenjska, vodja policijskega okoliša.

COMMUNITY POLICING IN POLICE DEPARTMENT IN KRANJ SUMMARY Theoretical part of a dissertation is capturing history in community policing at Police depatment in Kranj and it shows, how it's been formed through time, from initial project Public safety, to today's formed manner of part and organizational structure of Police station Kranj, the largest on police departmant. It presents contribution, how guided work and work of holders of project, leaders of precincts were being initiated into community during time. A presentation of main barriers follows, with which meets today's further development of police part within community. Empirical part of contribution is based upon on finished research between 114 representatives of community in 2007, and comparisons, how police work within community was initiated into community on police station Kranj and some on Police station Bled-Radovljica, and on finished research between police officers –. leaders of precincts on Police stations Kranj and Bled-. Radovljica.. Aauthor found out, that representatives of community within mostly village environment of police station Radovljica knew leaders of precincts well and they cooperate with them well. This cooperation is in particular good on level of school institutions. Condition isn't such glitteringly in more urban environment of police station Kranj, because community within large degree at all doesn't know leaders of precincts, also an excessive cooperation with them is not to good. It turned out in both compared environments, that such shape of part within community has very strong support and community longs for, that kind of cooperation. Community is finding at the same time, that presence of police officers on ground is smaller and that well asked project in practice is not never really begin to live on level as in other modern states. Research pointed problems out, with which on the other side police officers meet, above all in imployment policy and organizational sense. Keywords: police, community policing, safety, Gorenjska, police leader of precinct.

1. Uvod Namen diplomskega dela ter raziskave je prikazati razvoj policijskega dela v skupnosti na Gorenjskem od začetka do današnjega časa. Raziskava, ki je bila izvedena na območjih Policijske postaje Kranj in Policijske postaje Bled-Radovljica, ţeli pokazati, ali je z današnjo kadrovsko politiko in strukturno organiziranostjo na Gorenjskem moţno učinkovito izvajati sicer dobro zamisel policijskega dela v skupnosti v takšni obliki, kot je bila zamišljena s projektom Javna varnost (Gorenak, 1992) oziroma kasneje s projektom Policija. Edini dokaz uspešnega dela je zadovoljstvo skupnosti oziroma njihovih predstavnikov, saj je skupnost tista, ki najbolj čuti in trpi posledice negativnih varnostnih dejavnikov v nekem okolju.. Policijsko delo v skupnosti (angl. community policing) je relativno nov pristop na področju policijske dejavnosti, ki se je oblikoval z namenom učinkovitejšega zmanjševanja in prevencije pred kriminalom, ki temelji na povečani interakciji in sodelovanju. policije. in. ljudi. v. soseščinah,. v. katerih. policisti. sluţbujejo. (http://www.esri.com). Podobna, pa vendar nekoliko drugačna je definicija, ki jo navaja Linda Royster Beito (1999) in sicer, da je policijsko delo v skupnosti politična filozofija, v kateri so policija in posamezni njeni oddelki člani skupnosti, policisti pa so del okolja, v katerem ţivijo in delajo. Tudi v Sloveniji je jedro definicije podobno. Gre namreč za enega izmed novejših načinov zagotavljanja varnosti, kjer je poudarjeno sodelovanje med drţavljani in policijo, skupno identificiranje varnostnih problemov in njihovo reševanje (http://www.policija.si). Zametki policijskega dela v skupnosti segajo v leto 1992, ko so skušali snovalci na Policijski upravi Kranj z uvedbo pilotskega projekta Javna varnost uvesti nov način dela v Slovenski policiji. Kot nosilci sodelovanja s skupnostjo so bili opredeljeni predvsem vodje policijskih okolišev. Tak način dela pa vsaj v večjih mestih pravzaprav nikoli ni zares oţivel oziroma v današnjem času zaradi različnih razlogov ne daje pričakovanih učinkov. Eden od bistvenih razlogov je kadrovska politika v policiji. Po navedbah Kovačca (2005) obstaja nerazumno velik razkorak med sistemiziranimi delovnimi mesti in dejansko zasedenostjo delovnih mest. To se najbolj odraţa pri delu v praksi. Običajno so delovna mesta vodij policijskih okolišev sicer zasedena, vendar slednji nalóg na območju svojega okoliša zaradi zmanjšanja števila ostalih policistov ne morejo kvalitetno 1.

opravljati. »V primeru kadrovskega deficita je običajno vodja policijskega okoliša tisti, ki je odrejen na opravljanje drugih nalog.« (Ţaberl, 2004, str. 280).. Razvoj policijskega dela v skupnosti je po mnenju avtorjev edina prava smer policijskega dela, saj je policija kot organizacija predvsem v sluţbi ljudi oziroma skupnosti. Skladno z definicijo oziroma filozofijo policijskega dela v skupnosti, da lahko s sodelovanjem in preventivo, vsaj pri večini poštenih drţavljanov, doseţemo več kot z represijo, kljub zmernemu zmanjšanju števila zaposlenih v policiji. »Izkušnje kaţejo, da je uvajanje policijske dejavnosti v skupnosti dejansko dobra investicija, saj policija lahko stori več, pogosto celo ob zmanjšanem številu zaposlenih.« (Pagon in Lobnikar, 2004, str. 249). 2.

2. Policijsko delo v skupnosti Policijska dejavnost v skupnosti (angl. Community Policing) se v zadnjih letih uveljavlja kot vodilna filozofija policijskih organizacij razvitih zahodnih drţav (Mlekuš, Pagon, 2001). Policijsko delo v skupnosti politična filozofija, v kateri so policija in posamezni njeni oddelki člani skupnosti, policisti pa so del okolja v katerem ţivijo in delajo (Beito, 1999) Kaj nam prinaša policijsko delo v skupnosti? Policiste seznanijo z varnostnim stanjem v skupnosti in varnostnimi problemi skupnosti, kot so kriminal, strah pred kriminalom. Iz klasičnega borca s kriminalom se spremenijo v osebo, ki rešuje probleme, ki tarejo skupnost, kar poveča kvalitete varnosti v skupnosti na vseh ravneh.. (Trojanowiez,. Kappler, Gaines, 1990). Policija je brez sodelovanja in pomoči občanov pravzaprav manj uspešna pri reševanju številnih problemov v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem kriminalitete, vzdrţevanjem reda v druţbi in opravljanja drugih nalog na področju varnosti. Problematike kriminalitete in nereda se ne da rešiti le z represivnim delom, temveč je treba več pozornosti namenjati preventivni dejavnosti policije in sodelovanju s skupnostmi (Meško, Lobnikar 2005). Sodobno policijsko delo v skupnosti ima več elementov: Sodelovanje s skupnostjo, pri čemer sodeluje predvsem z glavnimi predstavniki (ţupani, ravnatelji, poslovneţi ...), ki jih pritegne k sodelovanju in izvajanju skupnih projektov. Vsekakor pa pomeni tudi sodelovanje z ostalimi občani. Reševanje problemov: Pri tem se najbolj uveljavlja model S.A.R.A. (scaning, analyse, response, assessement) − model štiristopenjskega reševanja problemov. Stopnje so: posnetek stanja, analiza, ukrepanje in ocena učinkov. Posnetek stanja vsebuje identifikacijo problema, značilnosti problema in zaskrbljenosti skupnosti glede tega problema. policisti opravijo posnetek stanja v sodelovanju s predstavniki (lokalne) skupnosti in poskušajo podatke analizirati skupaj. Analiza zbranih podatkov je naslednja faza, v kateri policisti analizirajo podatke skupaj z drugimi predstavniki skupnosti. Po analizi situacije oz. problema sledi faza izvajanja ukrepov. V predhodni fazi policija s sodelovanjem s predstavniki skupnosti in strokovnjaki doseţe soglasje za izvajanje 3.

ukrepov. Zadnja faza je ocenjevanje učinkov ukrepov. Ocena je pomembna tudi za nadaljevanje enakih preventivnih prizadevanj ali spremembo strategije, metod in tehnik za zmanjševanje problemov. Skupnostna baza: Policijsko delo v skupnosti pomeni zaposlitev in stalno prisotnost policistov v določeni soseski, za katero so odgovorni in hkratni prenos odločanja na te policiste. Za soseske so najbolj značilne manjše policijske postaje, policijske pisarne, peš patruliranje, ipd. Ponovno opredeljeni cilji policijske dejavnosti so v tesni zvezi z idejo o identifikaciji in odpravi temeljnih vzrokov varnostnih problemov v skupnosti. Policiste je poleg števila rešenih primerov treba ocenjevati tudi glede na pokazatelje zmanjšanja kriminalitete, zmanjšanja problemov, povečanega občutka varnosti, manj nereda v soseskah, povečane kohezije v skupnostih ipd. (Meško, Lobnikar, 2005) Policija mora delovati tako, da se ljudje počutijo čim bolj varne. To pomeni, naj policisti ne bi opravljali le klasičnih policijskih nalog, kajti niso samo vzdrţevalci reda in miru ter preiskovalci kaznivih dejanj, ampak. njihova vloga je tudi preprečevalna. Ljudje se. počutijo varne takrat, ko vedo, da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi postali ţrtve ali oškodovanci kaznivih dejanj ali prekrškov. Zaradi tega morajo opravljati tudi tiste naloge, ki preprečujejo nastanek kaznivih dejanj in drugih negativnih pojavov v druţbi, to pomeni − naloge za odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki lahko vodijo k njihovemu nastanku. Policijsko delo v skupnosti daje osrednje mesto situacijski preventivi.. V skupnost usmerjeno policijsko delo mora zadovoljevati varnostne potrebe in interese lokalne skupnosti. Občutek varnosti, zaupanje v policijo in partnersko sodelovanje so merila uspešnosti v skupnost usmerjenega policijskega dela. Za njihovo merjenje pa je nujno potrebno izoblikovati kriterije. Vse te ideje so se ţe uveljavile v policijah sodobnih drţav. Filozofija vodi tendence, naj bi imela. moderna policija kot strokovna sluţba v skupnosti zgolj usmerjevalno in. svetovalno vlogo. Skupnost je tista, ki naj s samoorganiziranjem poskrbi za to, da bo večino varnostnih problemov rešila sama. Na ta način bo policija lahko več svojih sil usmerila v dejavnosti, ki pomenijo klasično policijsko delo, ki ga skupnost ne more opraviti, saj za to ni usposobljena niti opremljena (urejanje prometa, reševanje hujših 4.

kaznivih dejanj, skrb za javni red in mir). Vse to policijsko dejavnost vodi na novo raven kvalitete, ki pomeni tako laţje delo za policijo kot večjo varnost ljudi. To pa je pri takšni metodi dela tudi končni cilj.. 2.1. Strukturna organiziranost na PU Kranj – projekt javna varnost Projekt javna varnost pomeni prelomnico v uvajanju policijskega dela v skupnosti. Nastal je z idejnim projektom - Javna varnost (Gorenak, 1992). V tem projektu so bili opredeljeni naslednji cilji: uspešna zaščita drţave, uspešno zatiranje kriminalitete, varovanje meje, povezovanje sluţb, razbremenitev uprave, racionalizacija, zmanjšanje števila zaposlenih, tehnološka modernizacija, boljša kvaliteta dela, boljša izraba kadrov in dvig kreativnosti vodstva.. Z rojstvom projekta je bil storjen pomemben korak k. uresničitvi načrtovane takratne policijske organiziranosti na lokalnem nivoju. Glavna cilja sta bila večja učinkovitost in racionalnost. (Račman, 2005). V okviru idejnega projekta je bil zasnovan pilotski oziroma poskusni model, ki se je izvajal na območju Policijske uprave Kranj. Na osnovi lastnih in tujih izkušenj se je izoblikovala nova filozofija policijskega dela. Slovenska policija je hotela postati sodobna in uspešna policija, ki bo varovala posameznike in skrbela za varnost druţbe kot celote. Ţe poskusni projekt je pomembno mesto namenil preventivnemu delovanju. Zaznamovale so ga številne spremembe v načinu, delitvi in organizaciji dotedanjega dela, kar je spremenilo tudi kadrovsko sistemizacijo ter organizacijsko strukturo. Projekt je uvedel novo delovno mesto vodje policijskega okoliša, ki naj bi bil nekakšen policist za preventivo in je zamenjal dotedanjega vodjo varnostnega okoliša. V ospredje sta prišli temi, ki sta bili do tedaj le redko uporabljeni v povezavi s policijskim delom − preventiva in sodelovanje s skupnostjo. Slovenska policija je delovala v duhu sprememb in v ţelji po modernizaciji policije po zgledu naprednih evropskih drţav. Te so v veliki meri ţe uporabljale načine policijskega dela v skupnosti in bile pri tem uspešne. V tem času je delovala Policijska postaja Kranj s sedeţem v Kranju ter policijskim oddelkom s sedeţem v Preddvoru. Policijski oddelek Preddvor se je skladno z zdruţitvijo policijskih postaj s splošnim delovnim področjem s postajami s posebnim delovnim. 5.

področjem zdruţil in pokrival tudi delo na mejnem prehodu Jezersko. Enote so delovale na enako velikem območju kot danes in sicer na območju občine Kranj ter občin Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Naklo in Šenčur. Skupno so pokrivale območje veliko 453,3 kvadratnih kilometrov, kjer ţivi okoli 76.000 prebivalcev.. Sistemizacija delovnih mest je bila postavljena tako, da se je lahko organizirala specializacija posameznikov v policijski enoti. Tako je Policijska postaja Kranj v tem času imela: - vodstvo policijske postaje - deţurno sluţbo - splošno policijsko skupino (vodje policijskih okolišev in policiste) - kriminalistično skupino - prometno skupino - intervencijsko skupino. Podobno je bil organiziran tudi Policijski oddelek Preddvor z dodatkom mejne skupine. V novoustanovljenih policijskih pisarnah Naklo, Šenčur in Cerklje so delovali vodje policijskih okolišev. Njihov cilj je bil izboljšati sodelovanje z drţavljani in povečati njihovo zaupanje do policije in obratno.. Na Policijski postaji Kranj je bilo v tem obdobju sistemiziranih 72 delovnih mest. Na Policijskem oddelku Preddvor je bilo sistemiziranih 21 delovnih mest. Skupno, na celotnem območju, je torej delovalo 93 policistov. Delovna mesta so bila v veliki večini zapolnjena, saj je bila zasedenost kar 96 odstotna. (Račman, 2005).. 2.2. Strukturna organiziranost na PU Kranj – projekt policija na lokalni ravni V letu 1996 je bila izvedena reorganizacija slovenske policije na lokalni ravni. Pri tem projektu ni šlo le za lepotne organizacijske popravke, temveč so snovalci projekta sledili cilju, da slovenska policija postane sodobna, strokovna in od politike neodvisna organizacija. Organizacijske spremembe so bile naravnane na odpravo pomanjkljivosti,. 6.

ki so bile ugotovljene ob delni analizi dotedanjega policijskega organizacijskega ustroja (Ţaberl, 2004). Po evalvaciji preizkušenega modela na Policijski upravi Kranj so bile odstranjene še tiste organizacijske in vsebinske sheme, ki se niso obnesle kot učinkovite (Policija na lokalni ravni, 1997). Ker je bilo ocenjeno, da je bila policija na lokalnem območju preveč razdrobljena, so manjše policijske oddelke ukinili in zdruţili z večjimi policijskimi postajami. Tako je prišlo do večje koncentracije policistov na policijskih enotah in s tem do specializacije in večje strokovnosti policijskega dela. Uvedel se je sistem lokalnih kriminalistov, ki so bili glavni nosilci preprečevanja kaznivih dejanj. Prav tako se je prek vodij policijskih okolišev pričelo uvajanje policijske preventive (policijske preprečevalne dejavnosti). Njihova temeljna naloga je bila vzpostaviti čim tesnejše stike z lokalno skupnostjo.. Snovalci projekta so poudarjali, da je predmet policijskega preventivnega dela predvsem situacijska preventiva, ki pomeni delovanje v smislu zmanjševanja moţnosti (situacij) za izvajanje kriminala in drugih negativnih dejanj drţavljanov in hkrati povečanje moţnosti, da bo storilec odkrit. Gre za način opravljanja policijskega dela (poleg represivnega načina), katerega glavni cilj je zmanjševanje obsega kriminalitete in večja varnost ljudi in premoţenja. Osnovna značilnost preventivnega policijskega dela naj bi bila stalna aktivna komunikacija z javnostjo na vseh ravneh policijskega delovanja. (Ţaberl, 2004) Ustanovljene so bile nove policijske pisarne na območju Policijske uprave Kranj, temu pa so kmalu sledila še območja drugih policijskih uprav. Policija jih je začela vzpostavljati v ţe začeti sistem na osnovi projekta Javna varnost, tako da je ukinila večino policijskih oddelkov in vzpostavila policijske pisarne; vendar so bile policijske pisarne ponekod ustanovljene tudi na pobudo lokalne skupnosti. Glavni namen vzpostavitve njihovega delovanja je bil ljudem čim bolj pribliţati delo policije.. To je prineslo tudi novo sistemizacijo delovnih mest na Policijski postaji Kranj. Ukinjen je bil oddelek Preddvor skupaj z mejnim prehodom Jezersko in se priključil Policijski postaji Kranj.. 7.

Iz 18 varnostnih okolišev je bilo izoblikovanih 11 policijskih okolišev, od tega 9 na območju policijske postaje, eden na območju Policijskega oddelka Cerklje in eden na območju Policijskega oddelka Preddvor. Policijska postaja je bila organizirana podobno kot pri projektu javna varnost. V tem času so delovali: - vodstvo policijske postaje - deţurni policisti - kriminalistična skupina (policisti kriminalisti) - prometna skupina (vodje patrulj in policisti) - intervencijska skupina (vodje patrulj in policisti) - mejna skupina (vodje izmen in policisti) - vodje policijskih okolišev - vodnik sluţbenega psa Na Policijski postaji Kranj je bilo v tem času sistemiziranih 89 delovnih mest, od tega 10 mest za delo na mejnem prehodu Jezersko. Izoblikovanih je bilo 11 policijskih okolišev, za vsak okoliš pa je bil sistemiziran en vodja policijskega okoliša. Na območju štirih okolišev (Preddvor, Šenčur, Naklo in Cerklje) pa so bile ustanovljene policijske pisarne, v katerih so delovali vodje policijskih okolišev. Zasedenih je bilo 93 odstotkov delovnih mest. (Račman, 2005). 2.3. Strukturna organiziranost na PU Kranj – policijsko delo v skupnosti Policijska dejavnost v skupnosti (angl. Community Policing) se v zadnjih letih uveljavlja kot vodilna filozofija policijskih organizacij razvitih zahodnih drţav (Mlekuš-Pagon, 2001). Tako je tudi slovenska policija v skladu z razvojem spremenila svojo strukturno organiziranost, da bi se tako pribliţala skupnosti in z njo v partnerskem razmerju sodelovala pri reševanju varnostnih problemov na določenem območju. Pri tem je poudarjeno sodelovanje med drţavljani in policijo za identificiranje problemov, njihova pomembnost in navsezadnje njihovo reševanje. Dolgoročni cilj policijskega dela v skupnosti ni samo izboljšanje varnostnih razmer v neki lokalni skupnosti in večji občutek varnosti drţavljanov, temveč pridobitev večjega zaupanja v policijo v njenem 8.

okolju in visoka stopnja partnerskega sodelovanja med drţavljani in policisti. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoţenja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Slovenska policija je z zbirko navodil leta 2002 predvidela, da so bistvene značilnosti vizije razvoja, da s prilagajanjem okoliščinam, z razvojem potencialov v organizaciji in z vzpostavljanjem partnerskih odnosov s prebivalci Slovenije soustvarja varnostni sistem, ki omogoča kakovostno ţivljenje in ohranja varnost kot razpoznavno značilnost Slovenije. Za čim boljši partnerski odnos s prebivalci Slovenije mora policija sprejeti »filozofijo« policijskega dela v skupnosti in intenzivneje izvajati metode in oblike dela, ki sodijo v problemsko usmerjeno preventivo. Postavljen je bil tudi projekt oţivljanja preventivnega dela v policijskih pisarnah, ki je bil namenjen prav temu: da bi policijske pisarne učinkovito in uspešno delovale oz. da bi policijo povezovale s prebivalci lokalne skupnosti in jim tako zagotavljale večji občutek varnosti. Hkrati s tem projektom je deloval tudi projekt Delo vodij policijskih okolišev in drugih policistov v policijski pisarni katerega namen je ugotoviti, ali lahko z večjo aktivnostjo vodje policijskega okoliša v policijski pisarni doseţemo večji obisk občanov in s tem tudi upravičenost obstoja policijskih pisarn. Cilji projekta so bili naslednji: večja prepoznavnost vodij policijskih okolišev in drugih policistov ter njihovega dela med ljudmi, višja stopnja zaupanja v policijo, boljše partnersko sodelovanje in večji občutek varnosti v lokalni skupnosti. Današnje stanje se v organizacijskem smislu ne razlikuje bistveno od sistema, ki je bil uveden s projektom policija na lokalni ravni v letu 1994. V okviru policijske postaje deluje: - vodstvo policijske postaje - deţurna sluţba (deţurni policisti) - kriminalistična skupina (policisti kriminalisti) - vodje policijskih okolišev - prometna patrulja (vodje patrulj in policisti) - intervencijska skupina (vodje patrulj in policisti ). 9.

Na Policijski postaji Kranj je danes sistemiziranih 67 delavnih mest. Še vedno deluje 11 policijskih okolišev, za vsak okoliš je sistemiziran le en vodja policijskega okoliša. Na območju štirih okolišev (Preddvor, Šenčur, Naklo in Cerklje) še vedno delujejo policijske pisarne (intranet policije, Sistematizacija delavnih mest, 2008). Največji problem danes je dejanska kadrovska zasedenost, ki pomeni le 49 odstotkov delovnih mest. (glej sliko 1). To stanje je od leta 2007 do leta 2009 ostalo nespremenjeno. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je na policijski postaji sedaj zaposlen samo en policist, kar se odraţa tudi pri delu na terenu. To pa potrjuje tudi raziskava, ki je pokazala, da skupnost opaţa, da je prisotnost policistov na terenu vse manjša. Nad tem dejstvom so bili zaskrbljeni tudi mnogi predstavniki javnosti, ki so sodelovali v raziskavi.. 2.4. Delo vodij policijskih okolišev Po letu 1990 se je tudi pri nas izoblikovala nova filozofija policijskega dela. Ţe leta 1995 je bila izvedena reorganizacija Slovenske policije. Takrat so bila uvedena nova delovna mesta vodij policijskih okolišev, ki opravljajo predvsem preventivne naloge (Kosmač in Gorenak,. 2005). Vodja policijskega okoliša naj bi opravljal predvsem preventivne. naloge, represivno pa naj bi ukrepal le v izjemnih, nujnih primerih. Dosledneje kot kdaj koli je bilo torej ločeno preventivno od represivnega policijskega dela. Vodja policijskega okoliša naj bi se ukvarjal s policijsko preprečevalno dejavnostjo, z represivnim ukrepanjem pa naj bi se ukvarjale specialistične skupine v policijski enoti (Ţaberl, 2004). Policija je vodjo policijskega okoliša sama postavila za nosilca preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z drţavljani in subjekti na območju policijskega okoliša. Cilj njegovega dela je, da s partnerskim sodelovanjem med drţavljani in subjekti zagotavlja ugodne varnostne razmere na območju policijskega okoliša. Tako so bile določene tudi naloge in sicer je vodja policijskega okoliša policist, ki na območju policijskega okoliša opravlja predvsem preventivne naloge. Vodja policijskega okoliša je v policijskem okolišu pri preventivnem delu in partnerskem sodelovanju odgovoren za: -. spodbujanje. drţavljanov. k. samozaščitnemu. samoorganiziranju; 10. ravnanju. in. varnostnemu.

-. preventivno delo oziroma partnersko preprečevanje pogojev za nastanek varnostne problematike skupaj z drţavljani;. -. odkrivanje in odstranjevanje tistih vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov, ki sodijo v okvir t. i. situacijske preventive;. -. obveščanje drţavljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, delu policije ter moţnostih za preprečevanje kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti;. -. različne oblike pomoči drţavljanov, ki sodijo v njegovo pristojnost.. (Zbirka navodil, 2002) Vodja policijskega okoliša je tako nosilec policijskega dela v skupnosti. Pri svojem delu sodeluje s prebivalci, društvi, gospodarskimi druţbami, zavodi, organi in organizacijami ter drugimi interesnimi zdruţenji. Naloga vodje policijskega okoliša je spodbujati drţavljane k samozaščitnemu ravnanju, jih obveščati o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odpravljati vzroke in okoliščine nastajanja motečih pojavov v okolju in oblikovati okolje, varno za njihovo počutje. Njihovo delo je različno − od dela v posvetovalnih telesih, organiziranja predavanj za otroke in odrasle, povezovanja s predstavniki skupnosti in drţavljani, organiziranja in izvajanja preventivnih akcij, do svetovanja in opozarjanja. Vodja policijskega okoliša je vez med policijo in drţavljani v najširšem smislu.. Poleg preventivne dejavnosti in sodelovanja s skupnostjo so glede na pravila policije vodji policijskega okoliša naloţene še druge naloge, ki se bolj ali manj navezujejo na sodelovanje s skupnostjo: preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in sodelovanje pri odkrivanju le-teh, obravnavanje kaznivih dejanj znanih storilcev, zbiranje informacij o operativno zanimivih osebah, ugotavljanje kriminalnih ţarišč, razgovor z ţrtvami in oškodovanci (Ţaberl, 2004). Policisti, ki delajo na tem področju, ugotavljajo, da je v sistemu vzpostavljanja policijskega dela v skupnosti več ovir. Glede na rezultate raziskave (Kosmač in Gorenjak 2005) je razvidno, da vodje policijskih okolišev ocenjujejo, da njihovi sodelavci slabo razumejo njihovo vlogo in naloge, da morajo večkrat opravljati tudi druge policijske naloge, da je stanje na področju varnosti prebivalcev lokalnih skupnosti slabo, hkrati pa. 11.

čutijo potrebo po dodatnih znanjih. Ocenjujejo, da bi morali biti več časa prisotni v policijskem okolišu ter da bi jih bilo potrebno razbremeniti opravljanja represivnih nalog.. 2.5. Kadrovska zasedenost Kadrovska zasedenost je eden najbolj perečih problemov današnje policije. Vse od uvedbe novega pokojninskega sistema, ki je povzročil, da se je dobršen del starejših in izkušenih policistov predčasno upokojil, se kazalci kadrovske zasedenosti gibljejo navzdol. Današnje stanje zelo zaznamuje tudi sistem drţavne kadrovske politike, ki ne predvideva novega zaposlovanja v policiji, razen za potrebe varovanja meje v skladu s Schengenskim sporazumom. V zadnjem času se ta tendenca sicer popravlja, saj so ponovno pričeli s pospešenim izobraţevanjem za poklic policista, da bi zapolnili vsaj sistematizirana delovna mesta na najbolj kritičnih področjih. Dodatno pa ţelja samih policistov po spremembi in napredovanju zmanjšuje zasedenost delovnih mest na niţjih poloţajih. Obseg dela je enak oziroma se povečuje, tako da deficit števila policistov pomeni porazdelitev dela med policiste, ki so na voljo.. Za samo Policijsko postajo Kranj, ki z vidika Schengena ni ena izmed prioritetnih policijskih postaj, to pomeni, da delavcev, ki so bili premeščeni na druga delovna mesta ali so policijo zapustili, ne zamenjuje z novimi policisti. Torej številna sicer sistemizirana delovna mesta niso zasedena. Na policijski postaji Kranj so trenutno zasedena naslednja sistematizirana delavna mesta, pri tem prva številka pomeni število sistematiziranih mest, drugo pa število dejansko zasedenih mest.. - vodstvo policijske postaje (5/5) - deţurni policist (5/5) - policist kriminalist z višjo izobrazbo (1/1) - policist kriminalist (9/7) - vodja policijskega okoliša ( 11/11) - starejši policist – vodja patrulje (15/9) - policist (17/1). 12.

Zaskrbljujoč je podatek, da na Policijski postaji Kranj od sistematiziranih 17 mest policistov, to delo dejansko opravlja oziroma zaseda samo en policist. Prav tako praktično ni kriminalista z višjo izobrazbo, saj slednji opravlja delo prekrškovnega organa, kar mu vzame večino časa. Delovna mesta navzgor (starejši policisti, vodje policijskih okolišev, kriminalisti in vodstvo) so večinoma zasedena, zaradi prepovedi zaposlovanja zadnjih nekaj let pa mladega kadra na niţjih mestih ni. Vse to je privedlo do tega, da policisti, ki so sistemizirani za delo v policijskem okolišu, večji del svojega delovnega časa opravljajo splošne naloge policije kot policisti v patruljah ali na drugih področjih. Policijski postaji se zaradi omenjenega v okviru zmoţnosti Policijske uprave dodeljuje začasna kadrovska pomoč, ki pa pomeni samo premostitev določenih obdobij in delno razbremenitev policistov. Občasno na območju deluje tudi enota vodnikov sluţbenih psov, ki opravlja večinoma delo opazovalne sluţbe. Kljub temu pa ključni element policijskega dela v skupnosti – vodja policijskega okoliša, še vedno večino svojega časa porabi za splošne policijske naloge. V skupnost usmerjeno policijsko delo pomeni zaposlitev policista v določeni soseski, za katero je odgovoren. Zaposlitev policista na takšnem območju je dolgoročna in od njega se pričakuje, da bo natančno spoznal okoliš, probleme in občane, ki tam ţivijo. V skupnost usmerjeno policijsko delo temelji na bliţini in tesnih stikih s predstavniki skupnosti in občani v soseski. (Meško, 2001). Tega pa glede na današnjo kadrovsko zasedenost ni moč pričakovati, saj v Sloveniji zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče, da bi bil policist zaposlen samo z opravljanjem nalog v svojem okolišu.. Policijsko delo v skupnosti zahteva tudi sprejem nove filozofije policijskega dela, ki ni le metoda ali orodje za opravljanje policijskega represivnega dela. Gre namreč za filozofijo, ki za seboj potegne tudi številne spremembe na področju kadrovanja, izobraţevanja in usposabljanja, vrednotenja in nagrajevanja, zagotavljanja avtonomnosti policistov pri opravljanju dela in moţnosti za napredovanje. Problem predstavlja tudi nihanje kadrov, neprimerna kadrovska zasedenost in preveliko območje policijskih okolišev. V skupnost usmerjeno policijsko delo zahteva tudi decentralizacijo policijske dejavnosti. To v sedanji obliki policijske organizacije še ni mogoče. (Meško,2005).. 13.

Število policistov. Kadrovska zasedenost Policijske postaje Kranj po letih 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0. Sistematizirana mesta Zasedena mesta. 1992. 1996. 2007. Leta. Slika 1. 2.6. Obremenjenost policistov Slovenija ţeli postati sodobna drţava, konkurenčna drugim uspešnim evropskim drţavam. Vstop Slovenije v EU pa je policiji prinesel znatno povečanje nalog (Schengen, sodelovanje v misijah, sodelovanje v policijskih organizacijah). Vse to je dodatno obremenilo slovenske policiste, saj so jim poleg dosedanjih naloţene nekatere povsem nove naloge. Hkrati se s prostim pretokom ljudi in blaga povečuje število kriminala na naših tleh. Splošen razvoj nam, kakor lahko razberemo iz statistike, vsako leto prinaša tudi večje število zadev, ki jih obravnava policija (kazniva dejanja, kršitve javnega reda in miru, prometne nesreče, dogodki). (www.policija.si) To namreč kaţejo statistični kazalci objavljeni na spletnih straneh Slovenske policije. S tem problemom se in se bo še naprej srečevala celotna struktura Slovenske policije.. Dodatno obremenitev predstavljajo postopki, ki so zakonsko uokvirjeni in opredeljeni, ter zastarel informacijski in podatkovni sistem, ki od policista terjajo tudi dobršen del birokratskih izdelkov, kar samo še povečujejo obremenjenost posameznega policista. Hkrati drţava oziroma zakonodajalci policiji nalagajo nove in nove naloge, ki povečujejo število zadev in jih prenašajo v pristojnost policije (prekrškovni organi, vključevanje nadzorstva policije nad izvajanjem različnih zakonov …). Veliko policistov je pripadnikov posebne policijske enote, ki občasno opravljajo posebne naloge, predvsem 14.

varovanja raznih mnoţičnih prireditev. To še bolj okrni delo na policijski postaji in obremenjuje policiste. Policisti opravljajo tudi naloge, ki sicer niso v njihovi pristojnosti, kljub temu pa zbirajo obvestila in jih posredujejo ustreznim pristojnim sluţbam in kot navaja Meško (2001, str. 272) »Večina policistov opravlja različne druge naloge, ki jih lahko imenujemo servisne storitve.« Če izpostavimo gorenjsko regijo, statistični kazalci na vseh področjih kaţejo vsakoletni porast števila obravnavanih zadev.(www.policija.si). Analiza je pokazala, da so policisti policijske postaje Kranj najbolj obremenjeni glede na ostale policijske postaje. Obremenjenost je največja tudi glede na posamezna področja dela: dogodki, kazniva dejanja, javni red in mir, promet (Kovačec, 2005). To, glede na zmanjševanje kadrovske zasedenosti, ki je predstavljena v prejšnjem poglavju, pomeni tudi povečanje obremenjenosti policistov. Obremenjenost vodij policijskih okolišev se kaţe v prevelikem obsegu nalog. Zaradi kadrovskega primanjkljaja delujejo na vseh področjih dela. Zakon jim nalaga še ostalo delo predvsem pri raziskovanju kaznivih dejanj. Opravljajo tudi servisna dela za druge sluţbe na svojem območju (preveritve, privedbe …). Kljub temu pa delodajalec in ljudje od njih pričakujejo, da so glavni nosilci policijskega dela v skupnosti. To naj bi bil policist, ki ga najpogosteje srečujemo na ulici, v bloku, lokalu, podjetju, vrtcu, šoli, dijaškem ali študentskem domu, ob meji. To naj bi bil policist, ki naj bi pred šolo varoval naše otroke, ki bi sodeloval na sestanku mestne četrti, ki naj bi nam svetoval, kako se zavarovati pred vlomilci in tatovi.. Eden izmed segmentov problematike obremenjenosti je tudi dejstvo, da vodja policijskega okoliša nima sistemiziranega pomočnika. Tako ni nikogar, ki bi ga nadomeščal v času odsotnosti, še posebej pa je ta problem aktualen, ker vodji policijskega okoliša ni dodeljen usluţbenec, na katerega bi prenašal svoje znanje.To je predvsem v segmentu poznavanja ljudi in okoliša pomemben dejavnik preventivnega dela (Ţaberl, 2004). Vse to se dogaja kljub temu, da je v političnem programu oblastnih strank navedeno, da gre filozofija policijskega dela v smer preprečevanja kaznivih ali drugih dejanj, ki ogroţajo javni red in varnost in temelj tega sta sodelovanje in povezovanje z lokalnimi skupnostmi. V Sloveniji bi v celoti radi uveljavili koncept policijskega dela skupnosti. (www.strokovnisvet.sds.si) 15.

Pri nas vodja policijskega okoliša delno izpolnjuje naloge, ki pomenijo uspešno policijsko delo v skupnosti. Povsod ni avtonomen, nima moţnosti, da bi si sam organiziral delo in ni tako imenovani »mini šef« v svojem okolišu. Ljudje ga vedno ne poznajo osebno, pogosto pa niti ne vedo njegovega imena in priimka (Mikulan, 2005). To so pokazali tudi rezultati raziskave izvedene na območju Policijske postaje Kranj, kjer precejšnje število predstavnikov javnosti sploh ne ve, kdo je vodja policijskega okoliša na njihovem območju. Vendar pa krčenje drţavne uprave posega tudi v segment policije, kjer je ţe nekaj let ustaljena praksa, da se zaradi omejitve zaposlovanja ne zapolnjujejo sicer sistematizirana delavna mesta. Kljub temu zaradi raznih vzrokov kot so: upokojitve, odhodi na druga delavna mesta, končanje delavnega razmerja v policiji, policija vsako leto izgubi vse več policistov za delo na terenu. To pa v končni fazi vsekakor najbolj obremenjuje policiste, ki ostajajo in pokrivajo geografsko povsem enaka območja. Vse to jih z leta v leto bolj izčrpava tako v fizičnem, kot psihološkem smislu. Drţava se sicer zaveda problema in zadeve poizkuša sistemsko reševati ter del pooblastil s področja javnega reda in miru in s področja prometa v zadnjem času prenaša na druge sluţbe, na primer na občinsko redarstvo. Seveda slednje policije ne more nadomestiti, temveč ji je zgolj v pomoč, saj je samo policija tista, ki bo še naprej javni red in mir lahko tudi vzpostavljala, medtem ko bodo občinski redarji kršitve javnega reda in miru lahko le zaznavali in sankcionirali. Vse to sicer zmanjšuje obremenjenost policistov, v bodočnosti pa pomeni laţje razvijanje policijskega dela v skupnosti.. 16.

3. Hipoteze Zanimalo me je predvsem, ali je z današnjo kadrovsko politiko moţno učinkovito izvajati sicer dobro zamisel oziroma način dela, policijsko delo v skupnosti, v takšni obliki, kot je bila zamišljena s projektom javna varnost oziroma kasneje s projektom policija (Gorenak, 1992). Poleg navedenega sem nameraval ugotoviti ali so vodje policijskih okolišev, ki so po mojem mnenju na Policijski postaji Kranj bolj obremenjeni z drugimi nalogami kot npr. na Policijskem oddelku Bled, primerljivo učinkoviti pri izvajanju policijskega dela v skupnosti. H1: Vodje policijskih okolišev na Policijski postaji Kranj so bolj obremenjeni z drugimi nalogami kot vodje policijskih okolišev na Policijskem oddelku Bled. H2: Vodje policijskih okolišev na Policijski postaji Kranj so manj učinkoviti pri izvajanju policijskega dela v skupnosti kot vodje policijskih okolišev na Policijskem oddelku Bled. H3: Skupnost je bolj zadovoljna z delom vodij policijskih okolišev na Policijskem oddelku Bled kot z vodji policijskih okolišev na Policijski postaji Kranj.. 17.

4. Metoda Raziskavo smo izvedli s pomočjo dveh vprašalnikov. Prvi vprašalnik je bil namenjen predstavnikom javnosti, drugi pa policistom – vodjem policijskih okolišev.. Anketirani predstavniki javnosti so odgovarjali tako, da so ocenjevali trditve na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila sploh ne, ocena 2 je pomenila v manjši meri, ocena 3 je pomenila v srednji meri, ocena 4 je pomenila v veliki meri in ocena 5 je pomenila v zelo veliki meri. Pri demografskih podatkih pa so vpisali ustrezne podatke oziroma obkroţili ustrezne odgovore (spol, starost, organizacija). Anketa je bila zaradi razpršenosti večinoma izvedena osebno, kar je pripomoglo tudi k temu, da je avtor lahko predstavil osnove doktrine policijskega dela v skupnosti, saj mnogi anketiranci niso imeli jasne predstave o tem, kako tako delo poteka v tujini ter kako poteka v Sloveniji. Prav tako so bili pridobljeni številni vtisi in dodatna pojasnila k odgovorom, ki so avtorju pokazali, kaj vse si ljudje ţelijo in pričakujejo od Slovenske policije. Anketirani policisti so v prvem sklopu vprašalnika odgovarjali tako, da so odgovarjali na vprašanja z lestvico od sploh ne, 1 krat, 2 krat, 3krat in več kot 4 krat. V drugem sklopu pa so ocenjevali trditve na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila sploh ne, ocena 2 je pomenila v manjši meri, ocena 3 je pomenila v srednji meri, ocena 4 je pomenila v veliki meri in ocena 5 je pomenila v zelo veliki meri. Pri demografskih podatkih pa so vpisali ustrezne podatke oziroma obkroţili ustrezne odgovore.. 4.1. Subjekti Prva raziskava v obliki ankete je bila izvedena med glavnimi predstavniki javnosti, ki so pomemben člen policijskega dela v skupnosti. V raziskavo so bili vključeni domala vsi ţupani, predsedniki krajevnih oziroma vaških skupnosti, ravnatelji šol ter predstavniki večjih podjetij na območju Policijske postaje Kranj in Policijske postaje Radovljica. Skupno je bilo anketiranih 114 predstavnikov, od tega je bilo 91 moških in 23 ţensk. Iz Kranja je bilo sodelujočih 73 in iz Bleda 41, od tega je bilo 93 predstavnikov javnosti, predstavnikov šol pa 21. Po izobrazbi so bili porazdeljeni tako, da so imeli trije sodelujoči. 18.

zaključeno osnovnošolsko izobrazbo, 42 srednješolsko, 10 jih je dokončalo višjo šolo, 51 visoko, magisterij pa je imelo 8 udeleţencev. Druga raziskava med policistu je bila izvedena med vodji policijskih okolišev. V raziskavo so bili vključeni vsi vodje policijskih okolišev na Policijski Postaji Kranj in Policijski postaji Radovljica ter Policijskem oddelku Bled. Skupno je bilo anketiranih 15 policistov, od tega sami moški. Na območju Kranja je bilo 11 sodelujočih, na območjih Radovljice in Bleda pa 4. Vsi sodelujoči so imeli srednješolsko izobrazbo.. 4.2. Pripomočki Pripomoček za predstavnike javnosti je bil sestavljen tako, da so anketirani odgovarjali na vprašanja, ki so pokazala, koliko poznajo policijsko delo v skupnosti, v nadaljevanju pa koliko so s tem delom v praksi zadovoljni. Prvi del vprašalnika je bil namenjen demografskim podatkom. Sledilo je devet vprašanj: Koliko poznajo vodjo policijskega okoliša? Koliko so zadovoljni s sodelovanjem z vodjo policijskega okoliša? Koliko so z vodjem policijskega okoliša pripravljeni sodelovati pri reševanju varnostne problematike? Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša? Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju? Koliko si z vodjo policijskega okoliša ţelijo sodelovati na preventivnem področju? Pripomoček za policiste je bil sestavljen tako, da so anketirani odgovarjali na vprašanja, ki so v prvem sklopu pokazala, koliko so obremenjeni z delom, v drugem sklopu pa koliko poznajo policijsko delo v skupnosti, v nadaljevanju pa koliko to delo v praksi tudi izvajajo. Prvi del vprašalnika je bil namenjen demografskim podatkom. Sledila sta dva sklopa s štirinajstimi vprašanji:. Prvi sklop: Kolikokrat na teden so razporejeni na delo na policijskem okolišu? Koliko ur na teden jim vzame »servisno delo«? 19.

Koliko ur na teden jim vzame administrativno delo? Koliko ur na teden jim vzame policijsko delo v skupnosti? Kolikokrat na teden imajo stike s predstavniki javnosti?. Drugi sklop: Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno? Koliko poznajo policijsko delo v skupnosti? Koliko lahko načrtujejo lastno delo v povezavi s policijskim delom v skupnosti? Koliko so zadovoljni s sodelovanjem s skupnostjo in njenimi predstavniki? Koliko s skupnostjo sodelujejo pri preventivnem delu? Koliko skupnost seznanjajo z operativno problematiko? Koliko lahko skupnost vpliva na njihovo delo? Koliko poznajo predstavnike javnosti v skupnosti? Koliko si ţelijo večjega sodelovanja s skupnostjo?. 4.3. Postopki V raziskavi smo ugotavljali predvsem, ali so razlike med posameznimi aritmetičnimi sredinami odgovorov statistično pomembne. Uporabili smo enosmerno analizo variance ter deskriptivne statistike, povprečno vrednost in standardni odklon.. 20.

5. Rezultati 5. 1. Rezultati raziskave v skupnosti Raziskava je pokazala, da med spoloma ni statistično pomembnih razlik pri nobenem vprašanju. Kakšne so razlike glede na kraj, kjer so sodelujoči zaposleni, glede na organizacijo v kateri so zaposleni in glede na različne nivoje doseţene izobrazbe je prikazano v tabelah od 1 do 3.. Tabela 1: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju Koliko poznajo policijsko delo v skupnosti?. Kranj Bled. Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno?. 1,029 1,030. Kranj. 73. 4,74. ,528. Bled. 41. 4,88. ,400. 114. 4,79. ,488. 73. 2,67. 1,334. Kranj. skupaj Kranj Bled skupaj Kranj Bled skupaj Kranj Bled skupaj Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju?. Kranj Bled skupaj. Koliko si z vodjo policijskega okoliša želijo sodelovati na preventivnem področju?. Kranj Bled skupaj. Legenda: N – numerus 21. 1,001. 2,83. Bled. Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša?. 2,67 3,12. skupaj. Koliko so z vodjem policijskega okoliša pripravljeni sodelovati pri reševanju varnostne problematike?. 73 41. Bled. Koliko jih vodja policijskega okoliša seznanja z varnostno problematiko?. SD. 114. Kranj. Koliko so zadovoljni s sodelovanjem z vodjo policijskega okoliša?. M. skupaj. skupaj Koliko poznajo vodjo policijskega okoliša?. N. 41. 3,41. 1,628. 114. 2,94. 1,483. 73. 2,68. 1,311. 41. 3,78. 1,215. 114. 3,08. 1,377. 73. 2,16. 1,269. 41. 3,41. 1,516. 114. 2,61. 1,484. 73. 4,75. ,494. 41. 4,83. ,442. 114. 4,78. ,475. 73. 2,10. 1,002. 41. 2,59. ,974. 114. 2,27. 1,016. 73. 1,74. 1,131. 41. 2,56. 1,534. 114. 2,04. 1,343. 73. 4,32. ,911. 41. 4,49. ,840. 114. 4,38. ,886. pomembnost razlik F(1, 112)=5,217, p=0,024. ns. F(1, 112)=6,943, p=0,010. F(1, 112) = 19,309, p=0,000. F(1, 112) = 22,100, p=0,000. ns. F(1, 112)=6,388, p=0,013. F(1, 112) = 10,654, p=0,001. ns.

M – povprečna vrednost SD – standardni odklon ns – ni pomembnih razlik. Iz tabele 1 je razvidno, da so razen pri vprašanjih: »Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno?«, »Koliko so z vodjem policijskega okoliša pripravljeni sodelovati pri reševanju varnostne problematike?« in »Koliko si z vodjo policijskega okoliša ţelijo sodelovati na preventivnem področju?«, razlike med sodelujočimi z Bleda in tistimi, ki so zaposleni v Kranju, statistično pomembne. Pri vseh slednjih so tisti, ki so zaposleni na območju Bleda, v povprečju dosegli višje rezultate.. Tabela 2: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med izobrazbenimi nivoji pri posameznem vprašanju N Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša?. osnovna šola srednja višja visoka magisterij skupaj. Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju?. M. SD. 3. 2,00. 1,000. 42. 2,05. ,909. 10. 1,80. ,789. 51. 2,61. 1,078. 8. 2,00. ,926. 114. 2,27. 1,016. osnovna šola srednja. 3. 1,67. 1,155. 42. 1,62. 1,081. višja. 10. 1,90. 1,197. visoka. 51. 2,55. 1,487. 8. 1,25. ,707. 114. 2,04. 1,343. magisterij skupaj. pomembnost razlik F(4, 109) = 2,813, p=0,029. F(4, 109)=4,029, p=0,004. Legenda: N – numerus M – povprečna vrednost SD – standardni odklon. Iz tabele 2 je razvidno, da so statistično pomembne razlike glede na starost udeleţencev raziskave pri dveh vprašanjih, in sicer so najvišje povprečje pri obeh dosegli tisti, ki so visoko izobraţeni. Teh je v obeh primerih tudi največ. Pri vprašanju »Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša?« jim sledijo srednje izobraţeni, pri vprašanju »Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju?« pa sledijo višje izobraţeni.. 22.

Tabela 3: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med organizacijama pri posameznem vprašanju Koliko poznajo policijsko delo v skupnosti?. Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno?. Koliko poznajo vodjo policijskega okoliša?. Koliko so zadovoljni s sodelovanjem z vodjo policijskega okoliša?. Koliko jih vodja policijskega okoliša seznanja z varnostno problematiko?. Koliko so z vodjem policijskega okoliša pripravljeni sodelovati pri reševanju varnostne problematike?. predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti. predstavnik šole skupaj Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša?. Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju?. Koliko si z vodjo policijskega okoliša želijo sodelovati na preventivnem področju?. predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj predstavnik javnosti predstavnik šole skupaj. Legenda: N – numerus M – povprečna vrednost SD – standardni odklon ns – ni pomembnih razlik. 23. N. M. SD. 93. 2,80. 1,017. 21. 3,00. 1,095. 114. 2,83. 1,030. 93. 4,76. ,519. 21. 4,90. ,301. 114. 4,79. ,488. 93. 2,74. 1,481. 21. 3,81. 1,167. 114. 2,94. 1,483. 93. 2,89. 1,395. 21. 3,90. ,944. 114. 3,08. 1,377. 93. 2,41. 1,454. 21. 3,52. 1,289. 114. 2,61. 1,484. 93. 4,78. ,463. 21. 4,76. ,539. 114. 4,78. ,475. 93. 2,08. ,912. 21. 3,14. 1,014. 114. 2,27. 1,016. 93. 1,75. 1,148. 21. 3,29. 1,454. 114. 2,04. 1,343. 93. 4,32. ,911. 21. 4,62. ,740. 114. 4,38. ,886. pomembnost razlik ns. ns. F(1, 112)=9,548, p=0,003. F(1, 112)=9,994, p=0,002. F(1, 112)=10,480, p=0,002. ns. F(1, 112)=22,535, p=0,000. F(1, 112)=27,564, p=0,000. ns.

Iz tabele 3 je razvidno, da so razen pri vprašanjih: »Koliko poznajo policijsko delo v skupnosti?« »Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno?«, »Koliko so z vodjem. policijskega. okoliša. pripravljeni. sodelovati. pri. reševanju. varnostne. problematike?« in »Koliko si z vodjo policijskega okoliša ţelijo sodelovati na preventivnem področju?«, razlike med predstavniki javnosti in predstavniki šole statistično pomembne. Pri vseh slednjih imajo predstavniki šole višja povprečja.. Tabela 4: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih skupnost Koliko poznajo policijsko delo v skupnosti? Koliko se jim policijsko delo v skupnosti zdi pomembno? Koliko poznajo vodjo policijskega okoliša? Koliko so zadovoljni s sodelovanjem z vodjo policijskega okoliša? Koliko jih vodja policijskega okoliša seznanja z varnostno problematiko? Koliko so z vodjem policijskega okoliša pripravljeni sodelovati pri reševanju varnostne problematike? Koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša? Koliko z vodjem policijskega okoliša sodelujejo na preventivnem področju? Koliko si z vodjo policijskega okoliša želijo sodelovati na preventivnem področju?. starost. spol. izobrazba. organizacija. ,211(*). ,097. -,195(*). ,080. ,077. ,137. -,024. ,038. -,033. ,113. ,242(**). ,252(**). -,024. -,043. ,280(**). ,383(**). ,079. ,035. -,062. ,286(**). ,406(**). ,076. ,102. -,108. ,293(**). ,077. ,060. -,183. -,066. -,019. ,232(*). ,113. ,124. ,191(*). ,409(**). ,295(**). ,085. ,118. ,202(*). ,444(**). ,094. ,117. ,082. ,182. ,130. Legenda: * Korelacija je pomembna na nivoju 0.05 (2-smerna) ** Korelacija je pomembna na nivoju 0.01 (2-smerna) skupnost – zaposleni na Bledu ali v Kranju organizacija – predstavniki javnosti ali predstavniki šole. Iz tabele 4 je razvidno, da je največ statistično pomembnih povezav pri skupnosti in pri organizaciji. Manj kot ti dve spremenljivki so s posameznimi vprašanji povezani izobrazba, spol in starost. Pri spremenljivki skupnost je pri vseh vprašanjih tendenca sodelujočih z Bleda, da imajo statistično pomembno višje rezultate kot sodelujoči iz Kranja (glej tudi tabelo 1). Enaka ugotovitev velja za stolpec organizacija (glej tudi tabelo 3). Pri starosti je korelacija pozitivna, kar pomeni, da bolj stari občani oziroma sodelujoči bolj poznajo vodjo policijskega okoliša. Pri spolu je korelacija pri vprašanju koliko poznajo policijsko delo v skupnosti, negativna, kar glede na kodirane podatke pomeni, da moški, v povprečju bolj poznajo policijsko delo v skupnosti kot ţenske. Pri izobrazbi pa 24.

sta korelaciji, ki sta statistično pomembni, pozitivni. V povezavi s tabelo 2 to pomeni, da je mnenje o tem koliko lahko vplivajo na delo vodje policijskega okoliša in koliko lahko z njim sodelujejo na preventivnem področju povezano s stopnjo izobrazbe; višja je bolj lahko vplivajo in sodelujejo.. 5.2 Rezultati raziskave med policisti Raziskava je pokazala določene razlike med zaposlenimi policisti na Policijski postaji Kraj in na Policijski postaji Bled, kjer so pokazane razlike v tabelah 5 do 8. Tabela 5: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju iz prvega sklopa Povprečno kolikokrat na teden ste razporejeni na delo na policijskem okolišu?. N. M. SD. 10. 2,50. ,527. 5. 4,60. 1,140. 15. 2,83. 1,030. 10. 5,50. 1,080. 5. 4,40. ,894. skupaj. 15. 5,13. 1,125. Kranj. 10. 5,40. 1,075. Bled. 5. 4,00. 1,414. 15. 4,93. 1,335. 10. 2,30. 1,829. 5. 3,40. ,894. 15. 2,67. 1,633. 10. 1,90. 1,524. 5. 3,40. ,894. 15. 2,40. 1,502. Kranj. Bled skupaj Koliko časa (ur na teden) vam vzame drugo delo (represiva, zahtevki drugih služb, vročitve, preverke…)?. Kranj Bled. Koliko časa (ur na teden) vam vzame administrativno delo?. skupaj Koliko časa (ur na teden) vam vzame policijsko delo v skupnosti (posveti, predavanja, reševanje problemov…) ?. Kranj Bled skupaj. Povprečno kolikokrat na teden imate (načrtovane/ nenačrtovane) stike z predstavniki javnosti (župani, predsednik KS, ravnatelji, direktorji…) na vašem okolišu?. pomembnost razlik F(1,13) = 24,818 p=0,000. ns. ns. ns. Kranj. Bled skupaj. ns. Legenda: N – numerus M – povprečna vrednost SD – standardni odklon ns – ni pomembnih razlik. Iz tabele 5 je razvidno, da so razlike med sodelujočimi policisti z Bleda in tistimi, ki so zaposleni v Kranju, statistično pomembne zgolj pri vprašanju »Povprečno kolikokrat na teden ste razporejeni na delo na policijskem okolišu?«, kjer so policisti zaposleni na Bledu, v povprečju dosegli višje rezultate. Tudi pri drugih vprašanjih je sicer opaziti, da 25.

so policisti iz Bleda dosegli večje povprečne vrednosti, ki sicer statistično niso bistveno pomembni, vendar pa v skupnem seštevku pomenijo, da so policisti na Policijski postaji Kranj bolj obremenjeni kot policisti na Policijski postaji Bled. Tabela 6: Deskriptivni podatki in pomembnost razlik med Bledom in Kranjem pri posameznem vprašanju iz drugega sklopa V kolikšni meri se vam policijsko delo v skupnosti zdi pomemben dejavnik pri reševanju varnostnih problemov?. skupaj Kranj Bled skupaj V kolikšni meri načrtujete lastno delo, identificirate probleme v skupnosti in pripravljate analize?. Kranj Bled skupaj. V kolikšni meri ste zadovoljni s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in njihovimi predstavniki?. skupaj Kranj Bled skupaj V kolikšni meri skupnost seznanjate z operativno varnostno problematiko na vašem območju?. SD. pomembnost razlik. 10. 4,30. ,675. ns. 5. 4,00. ,707. 15. 4,20. ,676. 10. 3,10. 1,197. 5. 3,60. ,548. 15. 3,27. 1,033. 10. 2,20. ,919. 5. 3,40. ,548. 15. 2,60. ,986. 10. 3,20. 1,135. 5. 3,40. ,894. 15. 3,27. 1,033. 10. 2,20. ,632. 5. 3,20. ,447. 15. 2,53. ,743. 10. 2,70. ,675. 5. 3,20. ,837. 15. 2,87. ,743. 10. 2,30. 1,059. ns. F(1, 13)=7,091 p=0,020. Kranj. Bled V kolikšni meri s skupnostjo sodelujete pri izboljšavi varnostne situacije (načrti, projekti, posveti, preventiva…). M. Kranj. Bled V kolikšni meri poznate temeljne akte za izvajanje policijskega dela v skupnosti?. N. ns. F(1, 13)= 9,848 p=0,008. Kranj. Bled skupaj V kolikšni meri skupnost lahko vpliva na vaše delo (ali se lahko prilagajate njihovim željam, potrebam…)?. Kranj Bled skupaj. V kolikšni meri poznate predstavnike skupnosti in drugih organizacij (občine, krajevne skupnosti, šole, podjetja…) na vašem območju?. skupaj Kranj Bled skupaj. Legenda: N – numerus M – povprečna vrednost SD – standardni odklon ns – ni pomembnih razlik 26. 2,80. ,837. 2,47. ,990. 10. 3,70. 1,252. ns. Kranj. Bled Si želite večjega sodelovanja s skupnostjo oziroma njihovimi predstavniki na vašem območju?. 5 15. ns. 5. 4,40. ,548. 15. 3,93. 1,100. 10. 4,20. ,632. 5. 3,60. ,548. 15. 4,00. ,655. ns. ns.

Iz tabele 6 je razvidno, da so razlike med sodelujočimi policisti z Bleda in tistimi, ki so zaposleni v Kranju, statistično pomembne pri vprašanih »V kolikšni meri načrtujete lastno delo, identificirate probleme v skupnosti in pripravljate analize?« in »V kolikšni meri s skupnostjo sodelujete pri izboljšavi varnostne situacije (načrti, projekti, posveti, preventiva …)« kjer so policisti zaposleni na Bledu, v povprečju dosegli višje rezultate. Tabela 7: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih v prvem sklopu vprašanj Povprečno kolikokrat na teden ste razporejeni na delo na policijskem okolišu? Koliko časa (ur na teden) vam vzame drugo delo (represiva, zahtevki drugih služb, vročitve, preverke…)? Koliko časa (ur na teden) vam vzame administrativno delo ? Koliko časa (ur na teden) vam vzame policijsko delo v skupnosti (posveti, predavanja, reševanje problemov…) ? Povprečno kolikokrat na teden imate (načrtovane/ nenačrtovane) stike s predstavniki javnosti (župani, predsednik KS, ravnatelji, direktorji…) v vašem okolišu?. kraj ,810(**). starost -,139. -,477. ,032. -,512. ,143. ,487. ,017. ,329. ,443. Legenda ** Korelacija je pomembna na nivoju 0.01 (2-smerna). Iz tabele je razvidno da je največ statistično pomembnih povezav pri vprašanju »Povprečno kolikokrat na teden ste razporejeni na delo na policijskem okolišu?« kjer imajo policisti, ki delajo na območju Policijske postaje Bled v povprečju višje rezultate (glej tudi tabelo 5). To pomeni, da policisti na Bledu večkrat delajo na svojem policijskem okolišu kot policisti v Kranju. Tabela 8: Korelacijska analiza po vprašanjih in demografskih podatkih v drugem sklopu vprašanj V kolikšni meri se vam policijsko delo v skupnosti zdi pomemben dejavnik pri reševanju varnostnih problemov? V kolikšni meri poznate temeljne akte za izvajanje policijskega dela v skupnosti? V kolikšni meri načrtujete lastno delo, identificirate probleme v skupnosti in pripravljate analize? V kolikšni meri ste zadovoljni z sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in njihovimi predstavniki? V kolikšni meri s skupnostjo sodelujete pri izboljšavi varnostne situacije (načrti, projekti, posveti, preventiva …) V kolikšni meri skupnost seznanjate z operativno varnostno problematiko na vašem območju? V kolikšni meri skupnost lahko vpliva na vaše delo (ali se lahko prilagajate njihovim željam, potrebam …)? V kolikšni meri poznate predstavnike skupnosti in drugih organizacij (občine, krajevne skupnosti, šole, podjetja …) na vašem območju? Si želite večjega sodelovanja s skupnostjo oziroma njihovimi predstavniki na vašem območju?. Legenda:* Korelacija je pomembna na nivoju 0.05 (2-smerna) ** Korelacija je pomembna na nivoju 0.01 (2-smerna). 27. kraj -,447. starost ,096. ,236. ,616(*). ,594(*). ,356. ,094. ,495. ,657(**). ,363. ,328. ,260. ,246. ,170. ,311. ,477. -,217. -,105.

Iz tabele je razvidno, da je največ statistično pomembnih povezav pri vprašanjih »V kolikšni meri načrtujete lastno delo, identificirate probleme v skupnosti in pripravljate analize?« ter »V kolikšni meri s skupnostjo sodelujete pri izboljšavi varnostne situacije (načrti, projekti, posveti, preventiva …)?« Razvidno je tudi, da imajo policisti, ki delajo na območju Policijske postaje Bled višje rezultate, (glej tudi tabelo 6) oziroma da v večji meri delajo v skupnosti. Pri spremenljivki glede na starost pa so statistično pomembne razlike pri vprašanju »V kolikšni meri poznate temeljne akte za izvajanje policijskega dela v skupnosti?« kjer imajo starejši policisti v povprečju višje rezultate oziroma korelacijo, kar kaţe, da so starejši in izkušenejši policisti bolj seznanjeni s področjem svojega dela. Pri ostalih vprašanjih ni pomembnih povezav.. 28.

6. Razprava Vizija policijskega dela v prihodnosti kaţe, da si bo policija tudi v prihodnje prizadevala vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, saj se zavedajo, da je le-to nujno za uspešno zagotavljanje javnega reda in miru. Prav tako si bodo prizadevali znotraj policijskih vrst vzpostaviti zavest o odgovornosti pripadnikov policije do lokalnih skupnosti oziroma do občanov. Dejansko veliko vlogo v dolgoročnem načrtu sodelovanja skupnosti in policije lahko prinese sodelovanje na začetni, najniţji ravni. Ravno v ta namen so bili v organizacijo policije umeščeni vodje policijskih okolišev. Pomen delovanja v skupnosti morajo sicer poznati, sprejemati in izvajati vsi policisti, njegovi nosilci pa so vodje policijskih okolišev, ki pri svojem delu sodelujejo s prebivalci, društvi, gospodarskimi druţbami, zavodi, organi in organizacijami ter drugimi interesnimi zdruţenji. Naloga vodje policijskega okoliša je spodbujati drţavljane k samozaščitnemu ravnanju, jih obveščati o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odpravljati vzroke in okoliščine nastajanja motečih pojavov v okolju in oblikovati okolje, varno za njihovo počutje. Oblike preventivnega dela so različne − od dela v posvetovalnih telesih, predavanj za otroke in odrasle, neformalnega druţenja in povezovanja z drţavljani, organiziranja in izvajanja preventivnih akcij do svetovanja in opozarjanja. Vodja policijskega okoliša je varnostni partner drţavljanov v najširšem smislu. Nanj se lahko obračajo za nasvete in pomoč, vendar je pri tem temeljnega pomena medsebojno zaupanje in spoštovanje. Ker oblikovanje takšnega odnosa zahteva določen čas, so vodje policijskih okolišev običajno policisti z večletnimi izkušnjami in vešči komunikacije. Ţe od nekdaj je policija razpeta med dvema ekstremoma, ali dela za drţavo kot najvišjo druţbeno organizacijo, ki je etiketirana s prisilo in na podlagi prava ali pa naj po drugi plati opravlja veliko količino zadev za drţavljane, za skupnost. Z Zakonom o policiji so določene naloge policije, ki se nanašajo predvsem na varovanje ţivljenja, osebne varnosti in premoţenja ljudi. Pri izvajanju nalog s področja kriminalitete, varnosti cestnega prometa, zagotavljanja javnega reda in miru ter varovanja drţavne meje, se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na pričakovani ravni. Na slehernem področju policijskega dela se analitično ugotavljajo vzroki neuspešnosti, pri čemer se ugotavlja, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le policiji. Zaradi pomanjkanja informacij policija 29.

pogosto ne more (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo in motijo drţavljane. Policija si vsekakor ţeli zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si dela policistov ne moramo predstavljati brez pomoči in sodelovanja drţavljanov. Poleg policije je lokalna skupnost najodgovornejši subjekt za zagotavljanje varnega bivanja občanov. Sodelovanje občinskih organov z policijo v okviru policijskega sosveta lahko zagotovi zmanjšanje kriminalnih dejanj v občini, med katerimi so najbolj pereči: vandalizem, kraje, droge, alkohol, prehitra voţnja, motenje javnega reda in miru … . Občani naj bi se v svojem okolju počutili varne, odgovornost policije pa je, da jim to varnost tudi zagotavlja. Ob tem pa je potrebno veliko pozornosti nameniti tudi temu, da policija pri zagotavljanju varnosti ne prekoračuje svojih pooblastil v škodo občanov samih. Sodelovanje s skupnostjo je opredeljeno tudi v 21. členu Zakona o policiji, ki govori o tem, da policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev ter jim v okviru svojih pristojnosti in moţnosti nudijo pomoč. V ta namen policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja.. Policijsko delo v skupnosti je treba razumeti kot filozofijo opravljanja policijske dejavnosti, ki velja za celotno policijsko organizacijo in ne le za določene segmente. Na probleme orientirano policijsko delo pa razumemo kot metodo opravljanja policijskega dela, ki se mora usmeriti v reševanje problemov v skupnostih, kjer policisti opravljajo svoje delo. Takšen pristop k opravljanju policijskega dela pomeni kakovostni preskok od reagiranja na dogodke, s katerimi se policija ukvarja, k reševanju varnostnih problemov, s katerimi se srečujejo prebivalci.. 30.

Cilj je vsebinsko nadaljevanje dejavnosti policije na tem področju, ki izhaja iz določil Zakona o policiji, pomemben napredek na tem področju pa predstavljajo tudi sprejete usmeritve za izvajanje preventivnega dela, ter sprejeta strategija policijskega dela v skupnosti. V ta strateški cilj dela policije je uvrščeno povečanje zadovoljstva javnosti s policijskim delom. Eden zadnjih projektov ki se je pričel s 1. januarjem 2005,. je projekt Samostojna. policijska postaja. Zanj se je policija odločila zato, da bi policijsko delo čim bolj pribliţala ljudem, ter jim omogočila, da bodo imeli moţnost izpostaviti tiste varnostne probleme, ki jih po njihovem mnenju najbolj ogroţajo. To nameravajo doseči tako, da bodo policijske postaje čim bolj odprte za mnenje javnosti. S projektom je policijskim postajam zagotovljeno samostojno načrtovanje dela in razporejanje policistov na delo, prav tako lahko samostojneje izbirajo različne metode in oblike dela, tako represivnega, kot preventivnega značaja in tako tudi laţje lahko upoštevajo interese lokalne skupnosti. Gre namreč za določeno stopnjo decentralizacije policijskega dela in sicer na področju razporejanja in organiziranja dela ter do določene mere tudi na področju postavljanja prioritet dela na lokalni ravni. Merjenje zadovoljstva javnosti s policijskim delom predstavlja obliko merjenja uspešnosti dela policije. V okviru opravljenih raziskav (javnomnenjske raziskave, raziskave v okviru raziskovalnega dela izobraţevalnih in raziskovalnih institucij) je poleg splošnega mnenja treba ugotavljati zadovoljstvo na posameznih podvzorcih populacije (npr. ţrtve kaznivih dejanj, ustavljeni vozniki v cestnem prometu ipd.) in tako ugotavljati parcialne stopnje zadovoljstva prebivalcev z delom policije. Eno takih raziskav pa predstavlja tudi to diplomsko delo. V uvodu pojasnjene organizacijske ter druge teţave, s katerimi se srečujejo policisti, vodje policijskih okolišev, smo skušali preveriti tudi s to raziskavo, ki je bila opravljena na območju Policijske postaje Kranj in Policijske postaje Bled. Seveda smo se osredotočili predvsem na raziskavo v skupnosti na obeh področjih, v drugem delu pa tudi z raziskavo med samimi policisti, med vodji policijskih okolišev na teh dveh policijskih postajah.. 31.