Vpliv računovodskih izkazov poslovnega leta na računovodske izkaze koledarskega leta s prikazom praktičnega primera : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. VPLIV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POSLOVNEGA LETA NA RAČUNOVODSKE IZKAZE KOLEDARSKEGA LETA S PRIKAZOM PRAKTIČNEGA PRIMERA. Študentka: Doroteja Rajšp Naslov: Spodnji Žerjavci 13, 2230 Lenart Številka indeksa: 81513693 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Kokotec-Novak Majda. Lenart, februar 2004.

2. IZJAVA. Študentka Doroteja Rajšp izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Spodnji Žerjavci, 11.02.2004Doroteja Rajšp.

3. PREDSTAVITEV DELA V diplomskem delu želim proučevati vpliv računovodskih izkazov poslovnega leta na računovodske izkaze koledarskega leta na primeru podjetja X, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom. Diplomsko delo je razdeljeno na osem poglavij. V prvem poglavju predstavljam opredelitev področja in opis problema, namen, cilje in osnovne trditve, predpostavke in omejitve ter uporabljene raziskovalne metode. V drugem poglavju obravnavam računovodske izkaze, in sicer njihov namen, kdo so njihovi uporabniki ter kdo je odgovoren za njihovo pripravljanje in predstavljanje. V tretjem poglavju obravnavam letno poročilo. V tem poglavju obravnavam, kdo so zavezanci za sestavljanje letnega poročila po Zakonu o gospodarskih družbah, sestavljanje letnega poročila za poslovno in koledarsko leto ter sestavine letnega poročila malih, srednje velikih in velikih družb ter sestavine letnega poročila v Italiji. V četrtem poglavju predstavljam vpliv davčne bilance na sestavo letnega poročila za poslovno oziroma koledarsko leto. Tu obravnavam pojem davčne bilance, davčne bilance osebnih in kapitalskih družb v Sloveniji ter davčne bilance kapitalskih družb v Italiji. V petem poglavju bom predstavljam praktičen primer podjetja Y, ki je v večinski lasti delniške družbe iz Italije, ki pri sestavljanju letnega poročila uporablja poslovno leto različno od koledarskega leta. Predstavljam pa tudi podjetje X v Sloveniji, ki uporablja pri sestavljanju letnega poročila poslovno leto enako koledarskemu letu, vendar pa bi lahko zaradi svoje poslovne dejavnosti uporabljalo poslovno leto različno koledarskemu letu. Nato bom med seboj primerjala ta letna poročila in podala ugotovitve. V šestem poglavju bom povzela svoje sklepne misli. V sedmem poglavju bom predstavila povzetek slovenskih in angleških ključnih besed. V zadnjem osmem poglavju pa bom predstavila seznam virov. ZAHVALA: Zahvalila bi se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomskega dela, še posebej svoji mentorici dr. Majdi Kokotec-Novak za pomoč in strokovne nasvete..

4. KAZALO: 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.3 Predpostavke in omejitve 1.4 Uporabljene raziskovalne metode 2 2.1 2.2 2.3. 6 6 6 7 7. RAČUNOVODSKI IZKAZI Namen računovodskih izkazov Uporabniki računovodskih izkazov Odgovornost za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov. 9 9 10 11. 3 LETNO POROČILO 3.1 Kaj je letno poročilo 3.2 Zavezanci za sestavitev letnega poročila po Zakonu o gospodarskih družbah 144 3.3 Sestavljanje letnega poročila za poslovno in koledarsko leto 3.4 Sestavine letnega poročila malih družb 3.4.1 Bilanca stanja 3.4.2 Izkaz poslovnega izida 3.5 Sestavine letnega poročila srednje velikih in velikih družb 3.5.1 Izkaz finančnega izida 3.5.2 Izkaz gibanja kapitala 3.5.3 Priloge s pojasnili k izkazom 3.5.4 Poslovno poročilo 3.6 Sestavine letnega poročila v Italiji. 13 13 15 16 16 19 28 29 33 35 44 46. 4 VPLIV DAVČNE BILANCE NA SESTAVO LETNEGA POROČILA ZA POSLOVNO OZIROMA KOLEDARSKO LETO 4.1 Opredelitev davčne bilance 4.2 Davčne bilance osebnih in kapitalskih družb v Sloveniji 4.3 Davčna bilanca kapitalskih družb v Italiji. 48 48 49 51. 5 PRAKTIČEN PRIMER LETNEGA POROČILA V SLOVENIJI 52 5.1 Praktičen prikaz razlik med letnimi poročili na primeru podjetja X v Sloveniji 52 5.1.1 Predstavitev podjetja X 52 5.1.2 Prikaz bilance stanja in izkaza poslovnega izida v podjetju X, kjer je poslovno leto enako koledarskemu letu 53 5.1.3 Prikaz bilance stanja in izkaza poslovnega izida v podjetju X, kjer je poslovno leto različno od koledarskega leta 55 5.2 Praktičen prikaz letnega poročila na primeru podjetja Y, ki je v večinski lasti delniške družbe iz Italije, kjer je poslovno leto različno od koledarskega leta 58 5.2.1 Predstavitev podjetja Y 58.

5. 5.2.2 Prikaz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, kjer se poslovno leto razlikuje od koledarskega leta 5.3 Ugotovitve primerjav in predlogi. 59 62. 6. SKLEP. 65. 7. POVZETEK, SLOV. IN ANG. KLJUČNE BESEDE. 68. 8. SEZNAM VIROV. 68. SEZNAM KRATIC. 70.

6. 1 UVOD. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje, o katerem bom pisala diplomsko delo, je vpliv računovodskih izkazov poslovnega leta na računovodske izkaze koledarskega leta. Na primeru podjetja X, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, bom skušala ugotoviti, kakšna je razlika, če podjetje pri sestavljanju letnega poročila torej pri sestavljanu bilance stanja in izkaza poslovnega izida uporablja poslovno leto enako koledarskemu letu oziroma če je poslovno leto različno od koledarskega. Te ugotovitve bom skušala primerjati s podjetjem Y, ki je v večinski lasti delniške družbe iz Italije, ki pri sestavljanju bilance stanja in izkazu poslovnega izida uporablja poslovno leto različno od koledarskega leta. V Sloveniji po Zakonu o gospodarskih družbah lahko sestavljajo podjetja poslovne bilance za poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega, vendar pa zaradi lažjega sestavljanja davčne bilance, kjer se upošteva samo koledarsko leto, sestavljajo poslovne bilance, kjer je poslovno leto enako koledarskemu letu. Tudi v Italiji lahko podjetja sestavljajo poslovne bilance za poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. Podjetja to tudi večinoma upoštevajo, saj je njihovo davčno obdobje različno od koledarskega leta.. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je spoznati vpliv računovodskih izkazov poslovnega leta na računovodske izkaze koledarskega leta. Moj namen je tudi preučiti na primeru podjetja X, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, kjer je poslovno leto enako koledarskemu letu v primerjavi z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida, kjer se poslovno leto razlikuje od koledarskega in je enako obdobju od setve do žetve pšenice. Te ugotovitve bom skušala primerjati s podjetjem Y, ki je v večinski lasti delniške družbe iz Italije, ki pri sestavljanju bilance stanja in poslovnega izida uporablja poslovno leto različno od koledarskega leta. Cilj diplomskega dela je spoznati, kako računovodski izkazi poslovnega leta vplivajo na računovodske izkaze koledarskega leta. Moj cilj je analizirati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v podjetju X, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, kjer je poslovno leto enako koledarskemu v primerjavi z bilanco.

7. stanja in izkazom poslovnega izida, kjer se poslovno leto razlikuje od koledarskega in je enako obdobju od setve do žetve pšenice. Nadalje je moj cilj primerjati analizo podjetja X, ki se nahaja v Sloveniji, z analizo podjetja Y, ki je v večinski lasti delniške družbe iz Italije. Podjetje Y uporablja pri sestavljanju bilance stanja in izkazu poslovnega izida poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. Trdim, da v Sloveniji, kjer je dovoljeno, da je lahko poslovno leto različno od koledarskega leta, večina podjetij upošteva pri sestavljanju bilance stanja in izkazu poslovnega izida poslovno leto enako koledarskemu letu, zaradi lažjega sestavljanja davčne bilance, kjer se upošteva samo koledarsko leto. V Italiji pa se pri sestavljanju davčne bilance lahko upošteva davčno obdobje različno od koledarskega leta, zato se raje podjetja odločajo za sestavljanje bilance stanja in izkaza poslovnega izida v njihovem poslovnem obdobju.. 1.3 Predpostavke in omejitve Pri pisanju diplomskega dela si bom pomagala z viri domačih in tujih avtorjev, s študijsko literaturo, strokovnimi članki,računovodskimi standardi,predpisi, pa tudi z internimi podatki podjetja X, za katere predpostavljam, da bodo resnični. Predpostavljam, da v času, ko bo diplomsko delo nastajalo, ne bo večjih sprememb na področjih poslovnega in davčnega računovodstva. V mojem diplomskem delu se bom pri predstavitivi poslovnega bilanciranja omejila le na tisti del zakonskih in strokovnih pravil, ki veljajo za pravne osebe. Omejitev mi predstavlja tudi dejstvo, da bom skušala sama sestaviti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v podjetju X, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, kjer se bo poslovno leto razlikovalo od koledarskega in bo enako obdobju od setve do žetve pšenice.. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomskem delu bom uporabila poslovno in statično raziskavo. Uporabila bom deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabljala metodo deskripcije za obdelavo teoretičnih izhodišč, in komperativno metodo pri primerjavi vpliva računovodskih izkazov poslovnega leta na računovodske izkaze koledarskega leta. Uporabila bom tudi metodo kompilacije za prevzemanje stališč, spoznanj, sklepov in rezultatov drugih avtorjev s tega področja..

8. Z analitično metodo raziskovanja si bom pomagala pri sestavljanju izkaza poslovnega izida, kjer se bo poslovno leto razlikovalo od koledarskega in bo enako obdobju od setve do žetve pšenice. Podatki, uporabljeni v diplomskem delu so pridobljeni s pregledovanjem knjig, učbenikov, referatov, revij in drugih publikacij v knjižnici. Urejeni in obdelani so po standardih, objavljenih v publikaciji Kako nastane pisno delo dr. Egona Žižmonda, ki jo je novembra leta 1998 izdala Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta..

9. 2. RAČUNOVODSKI IZKAZI. 2.1 Namen računovodskih izkazov Z računovodskimi izkazi želimo prikazati ekonomsko sliko podjetja. Ta kaže vrsto in obseg uporabljenih sredstev in priskrbljenih virov ter uspešnost, to je korist, ki jo ima lastnik od naloženega denarja in poslovnega napora. Računovodski izkazi kažejo premoženjsko-finančno sliko v bilanci stanja in uspešnostno v izkazu poslovnega izida ter izkazu finančnih tokov oziroma finančnega izida (Koletnik 1997, 97). Namen računovodskih izkazov je dajati informacije o finančnem položaju, uspešnosti in spremembah finančnega položaja podjetja, ki so koristne za širok krog uporabnikov pri njihovem odločanju. V slovenskem računovodskem standardu (SRS) 30-Računovodsko informiranje je zapisano, da morajo biti računovodske inforacije uporabnikom razumljive ter bistvene, zanesljive in primerljive. Na njihovo bistvenost vplivata njihova vrsta in pomembnost za posameznega uporabnika; stopnja bistvenosti je torej lahko pri isti informaciji za različne uporabnike različna. Zanesljivost informacij je zagotovljena, če ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter se uporabniki lahko nanje zanesejo, ker zvesto predstavljajo pomembne pojave; biti morajo popolne in dovolj upoštevati potrebo po previdnosti. Da so informacije v letnih računovodskih izkazih zanesljivejše, jih je treba revidirati. Za oblikovanje sodb na podlagi računovodskih informacij pa je nujna njihova primerljivost. Računovodski izkazi so torej zapis dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti, uporabniki računovodskih informacij in lastniki pa potrebujejo za odločanje tudi najnovejše in druge informacije. Računovodski izkazi morajo potemtakem zadovoljevati splošne potrebe večine uporabnikov, zato tudi ne dajejo vseh informacij, ki bi jih uporabniki morebiti potrebovali pri gospodarskem odločanju. Zaradi teh razlogov in popolnejšega informiranja je treba računovodskim izkazom dodati pojasnila in dodatne razpredelnice ter druge informacije, ki bralcem zagotavljajo dodatne podatke in informacije. Mednje štejemo predvsem razkritja o tveganjih in negotovostih, ki vplivajo na organizacijo, ter o sredstvih in obveznostih, ki niso izkazani v bilanci stanja (na primer podatke o izdanih menicah za zavarovanje plačil, o vpisanih hipotekah na premoženju, o prevzetih jamstvih na podlagi garancij ali kakih drugih inštrumentih za zavarovanje plačil, o zalogah rudnin ter o drugih možnih, pa še ne izkazanih sredstvih in obveznostih) (Odar 2003, 12)..

10. 2.2 Uporabniki računovodskih izkazov Med uporabnike računovodskih izkazov štejemo: • • • • • • •. sedanje in možne vlagatelje, zaposlence, posojilodajalce, dobavitelje in druge dajalce blagovnih kreditov, kupce, vlade in njihove organe ter javnost.. Vsi ti uporabljajo računovodske izkaze, da bi zadovoljili nekatere svoje potrebe po informacijah. Interesi uporabnikov računovodskih izkazov pa so različni in si včasih celo nasprotujejo, zato tudi želijo vplivati na pripravljanje računovodskih izkazov. Tveganje, da bi se prikazovale prikrojene in »želene« informacije, pa naj bi zmanjšal revizor s svojim strokovnim mnenjem o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov. Računovodski izkazi sicer ne morejo zadovoljiti vseh potreb naštetih uporabnikov po informacijah, vendar so nekatere potrebe skupne vsem. Ustrezno pripravljeni računovodski izkazi zadovoljujejo večino. Posamezne skupine uporabnikov pa imajo posebne zahteve po računovodskih informacijah. Te so: •. • • • • •. lastnike kapitala in tudi sedanje ali možne vlagatelje kapitala zanimajo zlasti velikost in ustaljenost nadomestila na podlagi njihovega kapitala v obliki deležev iz čistega dobička, dividednd in podobnega, politika delitve čistega dobička, dolgoročna donosnost podjetja in kakovost njegovega ravnateljstva; banke in druge financerje v vlogi dajalcev dolgoročnih posojil podjetju zanimajo zlasti njegova sposobnost za redno odplačevanje posojil ter v zvezi s tem njegova dolgoročna donosnost, finančni položaj in kakovost njegovega ravnateljstva; dobavitelje, ki dajejo podjetju dolgoročne blagovne kredite, zanimata predvsem njegova dolgoročna donosnost in kakovost njegovega ravnateljstva; za zaposlene v organizaciji so posebno zanimive donosnost poslovanja podjetja ter iz nje izvirajoče možnosti zaslužkov in socialnih prejemkov pa tudi dolgoročne možnosti za zaposlovanje in kakovost ravnateljstva; banke in drugi dajalci kratkoročnih posojil podjetju ter njegovi kratkoročni komercialni in drugi upniki želijo biti seznanjeni zlasti z njegovo sprotno plačilno sposobnostjo in njegovim finančnim položajem; glavne stalne kupce podjetja zanimajo zlasti njegova dolgoročna donosnost ter s tem tudi možnost ohranjanja ustaljenega poslovanja, finančni položaj in kakovost ravnateljstva;.

11. •. •. •. za tekmece podjetja je njegovo računovodsko informiranje zanimivo iz dveh popolnoma nasprotujočih si razlogov: da ugotovijo, kolikšna je možnost, da kupijo podjetje, ali možnost, da podjetje kupi njih; v zvezi s tem jih zanimajo predvsem donosnost, finančni položaj in kakovost ravnateljstva podjetja; država (tudi vsaka raven navzdol do občine) in državni organi želijo biti seznanjeni zlasti z razmeščenostjo raznih dejavnikov, posebej z zaposlenimi v podjetju ter z uživanjem posebnih pravic zaradi monopolnega položaja ali naravne rente, kar je povezano z uvajanjem dajatev; javnost, predvsem v kraju, kjer deluje podjetje, želi vedeti, ali ogroža človekovo okolje, in če ga, kako ukrepati, da se ogrožanje prepreči ali omeji, ter kakšne so ekonomske in finančne možnosti podjetja za pomoč pri reševanju krajevnih problemov in v zvezi z zaposlovanjem; zaradi tega je zanimanje javnosti kot uporabnice računovodskih informacij usmerjeno predvsem v donosnost poslovanja in v finančni položaj podjetja.. Glede na to, da imajo različni zunanji uporabniki računovodskih informacij svoje posebne interese, jih morajo pripravljalci upoštevati in se jim kar najbolj prilagajati, vendar s tem ne smejo nikakor in nikoli ogrožati vseh uporabnikov do enake popolnosti in enake vsebine informiranja (Odar 2003, 12-13).. 2.3 Odgovornost za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov Računovodstvo je eden najpomembnejših delov informacijskega sestava vsakega podjetja. Zagotavlati mora informacije za: • • •. redno notranje poročanje ravnateljstvu (pripravlja informacije ter vpliva na spremljanje stroškov, načrtovanje in nadziranje poslovanja); izredno notranje poročanje ravnateljstu za strateško in taktično odločanje; poročanje zunanjim uporabnikom računovodskih informacij.. Za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov svoje organizacije je odgovorno ravnateljstvo. To tudi določi vsebino in obliko dodatnih informacij, potrebnih za zadovoljevanje svojih potreb. Poročanje na podlagi teh informacij sicer ne spada v poročanje o računovodskih izkazih, vendar so objavljeni računovodski izkazi zasnovani tudi na informacijah, ki jih uporablja uprava ter se nanašajo na finančni položaj, uspešnost in spremembe finančnega položaja podjetja. Javnost in drugi uporabniki računovodskih izkazov upravičeno pričakujejo, da bodo tudi računovodje pomembno sodelovali pri varovanju koristi lastnikov, posojilodajalcev (dobaviteljev, bank, finančnih inštitucij), upokojencev, zaposlencev in javnosti kot celote. Tako da jim bodo priskrbeli trdna zagotovila o: •. točnosti računovodskih izkazov,.

12. • • • •. statusu delujočega podjetja oziroma o njegovi plačilni sposobnosti, (ne)obstoju prevar, spoštovanju oziroma izpolnjevanju zakonskih obveznosti podjetja ter odgovornem obnašanju podjetja v zvezi z okoljem in družbenimi zahtevami (Odar 2003, 13)..

13. 3 LETNO POROČILO. 3.1 Kaj je letno poročilo Letna poročila so različna tako kot so različna podjetja, ki jih izdelujejo. Večina podjetij v letna poročila ne vključuje samo obveznih informacij, ki jih zahtevajo predpisi in standardi, temveč tudi dodatne informacije, poskrbijo pa tudi za primerno oblikovanje. Ponavadi je to najbolj prestižna in najdražja publikacija, ki vpliva na dolgoročni ugled v javnosti (Vezjak 1998, 43-47). Upnikom in lastnikom so pogosto potrebna letna poročila, ki jih izdelajo poslovodstva ob pomoči računovodskih služb. Ta so sestavljena iz računovodskih poročil, ki vsebujejo poenotene računovodske izkaze, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnih tokov oziroma finančnega izida, priloge za pojasnjevanje bilančnih in drugih podatkov ter poslovnih poročilo vrhovnega poslovodstva. Letna poročila je treba narediti skladno s pravili stroke, to je računovodskimi načeli in standardi ter predpisi države. Tu ne gre za izkaze in poročila, ki bi izhajali iz specifičnih potreb prejemnikov, marveč za formalizirano predstavitev ekonomskega položaja in uspeha gospodarske družbe. O sestavi letnih poročil v kapitalskih družbah je Evropska zveza 1978. leta sprejela četrto smernico, v kateri je povedano, da mora letni obračun nuditi realno sliko o premoženju, financah in o uspešnosti. Predpisane so minimalne zahteve glede bilance stanja, izkaza poslovnega izida, dodatka, poslovnega poročila, ocenjevanja sredstev in drugih ekonomskih kategorij ter revidiranja in objavljanja položaja in uspeha družbe (Koletnik 2001, 173). Da bo letno poročilo izpolnilo svoje poslanstvo, morajo biti pri njegovem sestavljanju upoštevana določena pravila, ki so odraz želje vodilnih in vodstvenih zaposlencev, da sporočijo nekaj o svojem podjetju tudi javnosti. Ta pravila so: 1. 2. Podaki v poročilu morajo biti odraz resničnega stanja. To na eni strani zagotavljajo revidirani računovodski izkazi tam, kjer je njihovo revidiranje po zakonu obvezno, in ustrezno usposobljeni zaposlenci na drugi strani. Čeprav sodelujejo pri poslovnem poročilu različni zaposlenci v podjetju, imajo računovodski zaposlenci najpomembnejšo vlogo. Računovodstvo je v podjetju edina informacijska dejavnost, ki evidentira vse poslovne dogodke, ki kakor koli vplivajo na sredstva in obveznosti do virov sredstev v podjetju. Poročila morajo biti razumljiva, dajati morajo pregled nad preteklim in predvidenim bodočim delovanjem podjetja ter vsebovati čimveč za uporabnike koristnih podatkov. Pri pripravljanju podatkov, predvsem računovodskih, je treba bolj imeti v mislih končne uporabnike, kot pa kako pripraviti in napisati poročilo..

14. 3. Pravočasnost. Značilno za računovodstvo v preteklosti je bilo, da podatki niso bili na razpolago pravočasno. Znano pa je, da so (bi morala biti) letna poročila med tistimi poročili o podjetju, ki dajejo sprotne informacije, primerna po obliki in vsebini. Poročilo je namenjeno širokemu krogu bralcev od strokovnjakov do občanov. Zato mora biti oblika in vsebina skrbno izbrana (Kavčič 1997, 151-152).. Ker letna poročila predstavljajo pravo sliko o družbi in njenem poslovanju, je njegova kvaliteta pomembna. Gre za strokovno poročilo, v katerem se opisuje in pojasnjuje poslovanje družbe v določenem obdobju (Holjevac 1993,476).. 3.2 Zavezanci za sestavitev letnega poročila po Zakonu o gospodarskih družbah Vse pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti, morajo biti organizirane kot gospodarske družbe v eni izmed tehle oblik: • •. kot osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) ali kot kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba).. Te družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali delno opravljajo dejavnosti, ki niso pridobitne, in so dolžne sestaviti letno poročilo (Odar 2003, 1314). Po Zakonu o gospodarskih družbah je družba z neomejeno odgovornostjo družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Za družbo z neomejeno odgovornostjo je značilno majhno število družbenikov, njihovo osebno angažiranje za podjetje ter medsebojno zaupanje. Kljub temu ni izključeno, da družba zaposluje večje število delavcev in da predstavlja gospodarsko pomembno podjetje. Firma mora biti skupna; vsebovati mora priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo d.n.o. V komanditni družbi sta udeleženi dve vrsti družbenikov. Eden ali več družbenikov za obveznosti odgovarjajo upnikom družbe osebno in neomejeno ter imajo pravico in dolžnost voditi in zastopati družbo (komplementarji). Ob komplementarjih je v komanditni družbi eden ali več družabnikov, ki za obveznosti družbe odgovarjajo upnikom le do višine določenega premoženjskega (kapitalskega) vložka (komanditisti) (Bratina, Bohinc in Pivka 1995, 117131). Tiha družba se ustanovi s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega (nosilca tihe družbe) pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Razmerja med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom se uredijo s pogodbo. Ime.

15. tihega družbenika ne sme biti zapisano v firmi nosilca tihe družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 2000, 64). Družba z omejeno odgovornostjo je po zakonu o gospodarskih družbah kapitalska družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost osnovnih vložkov je lahko različna. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik v družbi svoj osnovni delež. Vsak družbenik ima lahko ob ustanovitvi le en osnovni delež in ima le tako en poslovni delež. Za svoje obveznosti odgovarja družba z vsem svojim premoženjem. Družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Po zakonu o gospodarskih družbah lahko delniško družbo ustanovi najmanj pet fizičnih oziroma pravnih oseb, ki sprejmejo statut. Delniška družba je tista družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. Delnice so vrednostni papirji, to so pisne listine, na katerih je zapisana obveznost izdajatelja in pravica upravičenca, pomembno pa je, da je lahko predmet pravnega prometa (Bratina, Bohinc in Pivka 1995, 33-87). Komanditna delniška družba se v Sloveniji le redko ustanavlja. Pri komanditni delniški družbi gre za to, da ima značilnosti tako delniške družbe (osnovni kapital je razdeljen na delnice) kot komanditne družbe (vsaj en družbenik /komplementar/ mora odgovarjati za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem). Za pravna razmerja med komplementarji in za razmerja do komanditnih delničarjev se smiselno uporabljajo določbe ZGD o komanditni družbi. Za druga vprašanja pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 2000, 68).. 3.3 Sestavljanje letnega poročila za poslovno in koledarsko leto Gospodarska družba sestavi letno poročilo za poslovno leto, ki pa se lahko razlikuje od koledarskega. Po zakonu o davku od dobička pravnih oseb je davčno leto enako koledarskemu. Zaradi tega se je večina gospodarskih družb odločila, da bo njihovo poslovno leto enako koledarskemu, ki je tudi enako davčnemu. Tako imajo gospodarske družbe še najmanj težav pri pripravljanju računovodskih izkazov in davčnega izkaza. Kljub temu pa se nekatere odločajo drugače in določijo poslovno leto, ki je različno od koledarskega. Tako odločitev mora sprejeti najvišji organ upravljanja družbe-običajno skupščina. Razlogi za takšno odločitev: •. Vzemimo, da je gospodarska družba članica koncerna (zakon o gospodarskih družbah obravnava koncern in koncernske družbe v 463. členu). Če obvladujoča družba (domača ali tuja) odloči, da bo poslovno leto različno od koledarskega, navadno temu prilagodijo.

16. •. •. svoje poslovno leto tudi odvisne družbe. To pa je običajno tudi takrat, ko koncern sestavlja konsolidirane (skupinske) računovodske izkaze. Poslovna dejavnost gospodarske družbe se v nekaterih primerih ne prične 1. januarja in konča 31. decembra. Značilen primer je kmetijstvo, v katerem lahko poslovno leto zajema poslovno dejavnost od setve do žetve. Vemo pa, da kmet ne seje v januarju in ne žanje v decembru. Nekatere gospodarske družbe se odločijo za poslovno leto, ki ni enako koledarskemu, preprosto zato, ker so bile ustanovljene med letom in poslovno leto štejejo od ustanovitve, druge pa se za to odločijo zato, da je njihovo poslovno leto drugačno kot pri večini drugih gospodarskih družb, in v tej drugačnosti iščejo svoje prednosti (Odar 2003, 14).. 3.4 Sestavine letnega poročila malih družb Slovenski zakon o gospodarskih družbah (51. člen) deli gospodarske družbe na majhne, srednje in velike. Merilo za takšno delitev pa je: • • •. število zaposlenih, ustvarjeni prihodek in vrednost aktive (Rebernik in drugi 1997, 20).. Majhna družba je družba, ki izpolnuje dve od tehle meril: • • •. povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so manjši od 1.000,000.000 tolarjev, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500,000.000.. Letno poročilo (56. člen ZGD) majhnih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in za katere z zakonom ni predpisano revidiranje računovodskih izkazov, je sestavljeno iz: • • •. bilance stanja, izkaza poslovnega izida in priloge s pojasnili k izkazom (Odar 2003. 14-15).. 3.4.1 Bilanca stanja Bilanca stanja je računovodski izkaz stanja podjetja z natančnimi podatki ob koncu računovodskega leta ali četrletja in prikazuje sredstva in obveznosti (Collin 1997, 23). Bilanca stanja je izkaz premoženjskega stanja in stanja obveznosti do virov sredstev oziroma financiranja v določenem trenutku (na določen dan), ki ima dve medsebojni uravnoteženi strani..

17. Bilančni prikaz premoženja podjetja delimo v dva dela : • •. aktivo, ki prikazuje sredstva in v pasivo, ki prikazuje obveznosti do virov sredstev.. Temeljno načelo bilance stanja je bilančno ravnotežje, kar pomeni, da je aktiva vedno enaka pasivi, saj vsako sredstvo s katerim podjetje razpolaga, od nekod izvira in povzroča določeno obveznost. Zaradi tega je vrednost sredstev vedno enaka vrednosti obveznosti do virov sredstev. V računovodstvu podjetja je bilanca stanja razpredelnica, v kateri so v besednem stolpcu imena postavk in njihovih skupin, v številčnih stolpcih pa zneski izraženi v domači valuti. Razpredelnica je lahko: • •. dvostranska vzporedna, kjer je aktiva izkazana na levi strani bilance stanja, pasiva pa na desni zaporedna bilanca stanja, kjer prvi del izkazuje premoženjsko stanje sredstev (aktiva), drugi del pa obveznosti do virov sredstev (pasivo) (Kolarič 1994, 31-33).. V SRS 24 je v točki SRS 24.9 določeno, da lahko majhne gospodarske družbe razčlenijo svojo bilanco stanja zgolj na tele postavke: SREDSTVA A. STALNA SREDSTVA I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 1. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 2. Druga neopredmetena dolgoročna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva III. Dolgoročne finančne naložbe B. GIBLJIVA SREDSTVA. I. Zaloge II. Poslovne terjatve a) Dolgoročne poslovne terjatve b) Kratkoročne poslovne terjatve III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital.

18. 2. Nevpoklicani kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička IV. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala B. REZERVACIJE C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (Koželj 2002, 9-10). SRS 24 določa, da morajo velika in srednja podjetja razčlenjevati bilanco stanja z zahtevami zakona o gospodarskih družbah ter jo dopolniti z nekaterimi dodatnimi postavkami in delno določnejšimi, uveljavljenimi krajšimi strokovnimi izrazi, kakršni se uporabljajo tudi v kontnem načrtu. Prav tako določa tudi ta standard, da teoretično možne postavke, ki v posamezni gospodarski družbi ne prihajajo v upoštev, seveda nimajo mesta v bilanci stanja. Bilanca stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Pri tem je pomembna opomba v SRS 24, da se podatki za prejšnje obračunsko obdobje ne preračunavajo (SRS 24 pri tem misli, da jih ni treba preračunavati zaradi inflacijskih učinkov). Gospdarske družbe pri kolikor toliko razvitem računovodskem predračunavanju sestavljajo (seveda predvsem za notranje potrebe) predračunsko bilanco stanja. V takih primerih bodo v prvem stolpcu izkazovale načrtovane podatke, v drugem pa ustvarjene podatke bilančnih gospodarskih kategorij. Predračunska in obračunska bilanca stanja morata biti metodično usklajeni, da je nato mogoča tudi ustrezna kakovostna računovodska analiza predračunskih in obračunskih gospodarskih kategorij za neko obračunsko obdobje. Zelo pomembna pri sestavi bilance stanja so tudi razkrivanja postavk (Koželj 2002, 1-4). Razkrivanje postavk v bilanci stanja je opredeljeno v SRS 24 (SRS 2001,5). Za vse gospodarske družbe so obvezna pojasnila k bilanci stanja, ki jih kot takšna navaja zakon o gospodarskih družbah. Za podjetja, ki so zavezana k reviziji računovodskih izkazov, so obvezna tudi druga razkritja, ki jih navajajo posamezni slovenski računovodski standardi. Tako je naprimer v zvezi s sprejetimi računovodskimi usmeritvami potrebno pojasniti: podlage za merjenje gospodarskih kategorij, računovodske usmeritve, potrebne za razumevanje posameznih gospodarskih kategorij v bilanci stanja, vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje in njihov znesek, vrsta in znesek popravka bistvene napake idr. Postavke v bilanci stanje je treba prikazovati po neodpisani vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in ustreznim popravkom vrednosti. Razkriti pa je potrebno dejansko oziroma.

19. prevrednoteno nabavno vrednost ter popravek vrednosti posameznih kategorij neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na koncu poslovnega leta. Pojasniti je tudi treba, katera opredmetena osnovna sredstva je gospodarska družba v poslovnem letu, za katero je sestavljena bilanca stanja, pridobila s finančnim najemom. V posebni razpredelnici morajo gospodarske družbe, zavezane k reviziji računovodskih izkazov, prikazati za posamezne gospodarske kategorije stalnih sredstev začetne neodpisane vrednosti, pridobitve v poslovnem letu, prekvalifikacije v poslovnem letu, odtujitve v poslovnem letu, amortizacijo v poslovnem letu in prevrednotovalna doknjiženja na koncu poslovnega leta, kar da končno neodpisano vrednost take gospodarske kategorije. Razkriti je potrebno tudi, katera sredstva in obveznosti do njihovih virov so razporejeni po področnih in območnih odsekih (delih gospodarske družbe) ter v kolikšnih zneskih. Enako to velja tudi za sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki se nanašajo na ustavljeno poslovanje gospodarske družbe. Če gre za medletno bilanco stanja (vmesna bilanca stanja), je treba pojasniti tudi: da so bile uporabljene iste računovodske usmeritve in metode kot v zadnjem letnem obračunskem izkazu, če je prišlo do sprememb, pa je treba opisati njihovo vrsto in njihov znesek; vrsto in znesek sprememb ocen zneskov, o katerih se je poročalo v prejšnjih poslovnih letih, če takšne spremembe pomembno vplivajo na obravnanvano medletno obdobje; pomembne dogodke po koncu medletnega obdobja, ki niso bili zkazani v bilancah stanja za medletno obdobje. Če se ocena zneska, sporočena za kako medletno obdobje, v zadnjem medletnem obdobju poslovnega leta pomembno spremeni, vendar se za zadnje medletno obdobje ne objavi posebno bilanco stanja , se vrsta in znesek te spremembe ocene razkrijeta v pojasnilih k letni bilanci stanja za isto poslovno leto. Za t.i. uskupinjevanje bilanc stanja sta pomembni dve navodili iz SRS 24: •. iz skupinske bilance stanja so izpuščene pri sredstvih postavke AIII1 (deleži v podjetjih v skupini), BIIa2 ,v skupinsko bilanco stanja se med obveznostmi do virov sredstev vneseta novi postavki obveznosti do virov sredstev A.VII. (uskupinjevalni popravek kapitala) in A.VIII. (kapital manjšinskih lastnikov).. Srednje velike gospodarske družbe morajo sestavljati popolno bilanco stanja, pri javni obravnavi pa lahko uporabljajo njeno skrajšano obliko (Koželj 2002, 5-8).. 3.4.2 Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida podjetja je temeljni računovodski izkaz, ki ga mora na koncu poslovnega leta sestaviti podjetje, da v njem izkaže poslovni izid (Špragar 2000, 4). Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid poslovne osebe ali podjetja v.

20. določenem obdobju. Z njim ugotovimo poslovno uspešnost podjetja in izvore poslovnega izida (Koletnik 1994, 158). Izkaz poslovnega izida ima dve medsebojno uravnoteženi strani: prihodke in odhodke ter rezultat uspešnosti (dobiček ali izguba) in kaže njihove vrednosti. Odhodke delimo na: • • •. odhodke poslovanja, finančne odhodke in izredne odhodke.. Prihodke delimo na: • • •. prihodke poslovanja, prihodke financiranja in izredne prihodke (Kolarič 1994, 82).. Izkaz poslovnega izida izkazuje promet posameznih vrst prihodkov in odhodkov ter poslovni izid za določeno časovno obdobje. Glede na časovno obdobje je izkaz poslovnega izida lahko: a) letni izkaz poslovnega izida (Kolarič 1994, 83), medtem ko so bili v preteklosti računovodski izkazi sestavljeni za koledarsko leto, se po Zakonu o gospodarskih družbah lahko sestavljajo za poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta. Treba je računati z dejstvom, da se pri nekaterih družbah nov vzpon poslovne dejavnosti ne začne 1 januarja in konča 31 decembra, temveč z drugimi datumi. Zato je pri njih letni obračun delovanja in prikaz njihovega končnega finančnega stanja dosti bolj realen, če je v uporabi poslovno in ne koledarsko leto. Takšna rešitev pri poslovnem poročanju pa seveda ne odpravlja potrebe po davčnih prijavah za koledarsko leto ali pa po statističnih poročilih za koledarsko leto in za krajša obdobja v okviru le tega (Bohinc in drugi 1993, 99-101). Letni izkaz poslovnega izida zajema celotne prihodke in odhodke podjetja v poslovnem letu ter ugotovljeni poslovni izid, b) periodični izkaz poslovnega izida sestavlja podjetje za krajše časovno obdobje (mesec, trimesečje ali polletje). Ta izkaz poslovnega izida zajema prihodke in odhodke ter ugotovljeni poslovni izid za določeno krajše časovno obdobje (Kolarič 1994, 83). Izkaz poslovnega izida se sestavlja za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega lahko pa tudi notranjega računovodskega poročanja. Od njegove vrste in narave podjetja sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v njem. Ima lahko obliko stopenjskega zaporednega izkaza. Novi slovenski računovodski standardi iz leta 2001, ki so jih gospodarske družbe začele uporabljati s 1. januarjem 2002, pozna sedaj le dve različici izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje (SRS iz leta 1993 so poznali tri različice: angleško, nemško,.

21. francosko). Prva različica je tista, ki jo nekako »uči« nemška računovodska šola, druga razzličica pa tista, ki jo »uči« anglosaksonska računovodska šola. Takšen je namreč vrstni red izkazov poslovnega izida tudi v zakonu o gospodarskih družbah. Novi SRS 25 (točka SRS 25.4) daje prednost obliki, ki jo obravnava kasneje, kar pomeni, da slovenska računovodska stroka (teorija) daje prednost uporabi druge različice izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje, se pravi različici II ali tisti obliki izkaza poslovnega izida, ki jo »uči« anglosaksonska računovodska teorija oziroma stroka. Izkaz poslovnega izida po I. različici (nemški) ima pri vseh gospodarskih družbah ne glede na njihovo velikost osnovno značilnost v skladu z zahtevami zakona o gospodarskih družbah, dopolnjeno z nekaterimi dodatnimi postavkami in delno z določnejšimi, uveljavljenimi krajšimi strokovnimi izrazi, uporabljenimi v kontnem načrtu za njih. Izkaz poslovnega izida po I. različici izgleda takole: 1. 2. 3. 4. 5. a) b) 6. a) b) c) 7. a). Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi lastne storitve Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki 9. Finančni prihodki iz deležev a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih c) Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 10. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 11. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij.

22. c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 12. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb a) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja b) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja c) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 13. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 14. Davek iz dobička iz rednega delovanja 15. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (1+2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14) 16. Izredni prihodki 17. Izredni odhodki a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (16-17) 19. Davek iz dobička zunaj rednega delovanja 20. Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 21. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (15+16-17-19-20) Poslovni izid iz poslovanja se izračuna iz postavk: 1+2+3+4-5-6-7-8, poslovni izid iz rednega delovanja iz postavk: 1+2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13, celotni poslovni izid pa iz postavk: 1+2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13+16-17. Izkaz poslovnega izida po II. različici (anglosaksonska različica) ima pri vseh gospodarskih družbah ne glede na njihovo velikost osnovno razčlenitev v skladu z zahtevami zakona o gospodarskih družbah, dopolnjeno z nekaterimi dodatnimi postavkami in delno z določnejšimi, uveljavljenimi krajšimi strokovnimi izrazi, uporabljenimi v kontnem načrtu za gospodarske družbe, pa tudi v Pojmovniku o računovodstvu, financah in reviziji (Koželj 2002, 10-13). Izkaz poslovnega izida po II. različici izgleda takole: 1. Čisti prihodki od prodaje 2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oz. nabavna vrednost prodanega blaga 3. Kosmati poslovni izid (1-2) 4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) a) Normalni stroški splošnih dejavnosti b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih.

23. 6. 7. a) b) c) 8. a). Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 10. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb a) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja b) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja c) Prevrednotovalni finančni odhodki pri drugih finančnih naložbah 11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij b) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 12. Davek iz dobička iz rednega delovanja 13. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja (1-2-4-5+6+7+8+9-10-11-12) 14. Izredni prihodki 15. Izredni odhodki a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (14-15) 17. Davek iz dobička, ustvarjenega zunaj rednega delovanja 18. Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (13+16-17-18) Poslovni izid iz poslovanja izračunamo iz postavk: 3-4-5+6, poslovni izid iz rednega delovanja iz postavk: 3-4-5+6+7+8++99-10-11, celotni poslovni izid pa iz postavk: 3-4-5+6+7+8+9-10-11+14-15.. Standard 25.8 določa tudi, da mora gospodarska družba, ki se odloči uporabljati I. različico izkaza poslovnega izida, bodisi v naslednjih zaporednih številkah izkaza poslovnega izida ali pa dodatku k njemu, prikazati še naslednje postavke:.

24. • • • • •. preneseni dobiček ali prenesena izguba, zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv, zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička (ločeno po posameznih vrstah teh rezerv), povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička (ločeno po posameznih vrstah teh rezerv), bilančni dobiček/bilančna izguba (čisti dobiček-čista izguba iz preteklih let čista izgubačisti dobiček tekočega leta) (Koželj 2002, 13-14).. Preneseni dobiček/prenesena izguba Preneseni dobiček je tisti del bilančnega dobička preteklega poslovnega leta , za katerega je skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička na podlagi 228.7 člena ZGD odločila, da se ne uporabi za dodatno oblikovanje drugih rezerv iz dobička oziroma za razdelitev med delničarje oziroma za druge, v statutu določene namene. Prenesena izguba je čista izguba preteklega oziroma preteklih poslovnih let, ki je ni bilo mogoče pokriti v breme čistega oziroma prenesenega dobička, ter uprava in nadzorni svet oziroma skupščina s sklepom o sprejemu letnega poročila tudi ni odločila, da se čista izguba pokrije v breme drugih rezerv, ki jih je dovoljeno uporabiti v te namene. Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv Pod to postavko se v izkazu poslovnega izida izkaže samo tisto zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv, ki je namenjeno kritju čiste izgube oziroma prenesene izgube. Pri uporabi kapitalskih rezerv za te namene je treba upoštevati predpostavke, določene v 60.10 členu ZGD. Uporaba (zmanjšanje) kapitalskih rezerv zmanjšuje čisto izgubo oziroma preneseno izgubo, zato hkrati s tem povečuje bilančni dobiček. Po drugi strani pa se v izkazu poslovnega izida ne prikaže zmanjšanja kapitalskih rezerv zaradi preoblikovanja v osnovni kapital na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe. To zmanjšanje se izkaže samo v bilanci stanja oziroma prilogi k izkazom, saj na poslovni izid ne vpliva. Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička Prikaz zmanjšanja rezerv iz dobička mora biti razčlenjen po posameznih vrstah rezerv iz dobička, in sicer: a) Zmanjšanje zakonskih rezerv. Iz enakih razlogov, kot so bili razloženi v zvezi z zmanjšanjem kapitalskih rezerv, se v izkazu poslovnega izida izkaže samo tisto zmanjšanje zakonskih rezerv, ki je namenjeno kritju čiste oziroma prenesene izgube. b) Zmanjšanje rezerv za lastne deleže. Te se lahko zmanjšajo (sprostijo) samo, če so za to izpolnjene predpostavke, določene v 60.6 členu ZGD,.

25. c) Zmanjšanje statutarnih rezerv. V izkazu poslovnega izida se izkažejo zmanjšanja statutarnih rezerv v vseh primerih, razen kadar so te bile uporabljene za preoblikovanje v osnovni kapital. d) Zmanšanje drugih rezerv iz dobička. V izkazu poslovnega izida se izkaže zmanjšanje drugih rezerv iz dobička, zaradi njihove uporabe za naslednje namene: • Za pokrivanje čiste izgube oziroma prenesene izgube. • Za oblikovanje rezerv za lastne deleže. V takem primeru se v izkazu poslovnega izida hkrati pod postavko povečanje (oblikovanje) rezerv za lastne deleže izkaže enak znesek povečanja rezerv za lastne deleže. Zato je v literaturi zastopano stališče, da zmanjšanje drugih rezerv iz dobička zaradi oblikovanja rezerv za lastne deleže iz tega vira ni treba izkazati v izkazu poslovnega izida, če so te spremembe izkazane pri posameznih postavkah bilance stanja in je s tem zagotovljena enaka jasnost in preglednost. V opisanem primeru zato razkritje samo v prilogi k izkazom ne zadošča. • Za razdelitev med delničarje. Kadar se druge rezerve iz dobička sprostijo (zmanjšajo), ne da bi bile hkrati uporabljene za enega od naslednjih namenov: (i) za pokrivanje čiste izgube oziroma prenesene izgube, (ii) za oblikovanje rezerv za lastne deleže oziroma za oblikovanje drugih vrst rezerv iz dobička, se s tem poveča bilančni dobiček. Bilančni dobiček pa se lahko uporabi za razdelitev med delničarje. Iz enakih razlogov, kot so bili razloženi prej, se zmanjšanje drugih rezerv iz dobička za znesek, ki je bil uporabljen za preoblikovanje v osnovni kapital, v izkazu poslovnega izida ne prikazuje. Povečanje (oblikovanje) rezerv iz dobička Tudi prikaz povečanja rezerv iz dobička med poslovnim letom mora biti razčlenjen po posameznih vrstah rezerv iz dobička, in sicer: a) Povečanje zakonskih rezerv. Gre za prikaz oblikovanja zakonskih rezerv po 60.4 členu ZGD. b) Povečanje rezerv za lastne deleže. Pod to postavko se izkažejo vsi zneski oblikovanja rezerv za lastne deleže (iz vseh virov, ki jih je dovoljeno uporabiti za ta namen). Kadar so zmanjšanja statutarnih rezerv oziroma drugih rezerv iz dobička zaradi njihove uporabe za oblikovanje rezerv za lastne deleže izkazana v bilanci stanja (in ne kot zmanjšanje teh rezerv v izkazu poslovnega izida) se tudi zneski povečanja rezerv za lastne deleže, za katere so bile uporabljene statutarne rezerve oziroma rezerve za druge deleže, ne izkažejo v izkazu poslovnega izida. c) Povečanje statutarnih rezerv. Gre za prikaz oblikovanja teh rezerv po 60.7 členu ZGD. d) Povečanje drugih rezerv iz dobička. V izkazu poslovnega izida se izkaže samo povečanje drugih rezerv iz dobička, ki sta jih oblikovala uprava in nadzorni svet ob sprejemu letnega poročila po 228.3 členu ZGD oziroma ki jih je oblikovala skupščina ob sprejemu letnega poročila po 228.4 člena ZGD. Dodatne druge rezerve iz dobička, ki jih oblikuje skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička (228.6 ZGD), se ne izkažejo v izkazu poslovnega izida, temveč se povečanje teh rezerv izkaže v bilanci stanja za naslednje poslovno leto (člen 60.13- tega člena 1 ZGD)..

26. Vse rezerve iz dobička, ki se oblikujejo iz čistega dobička oziroma iz prenesenega dobička, zmanjšujejo bilančni dobiček. Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička (poslovnega leta oziroma preteklih poslovnih let), o uporabi katerega odloča skupščina (228.6). Bilančni dobiček se izračuna kot seštevek naslednjih postavk, pri čemer imajo postavke čista izguba, prenesena izguba in povečanje rezerv iz dobička negativen predznak: + čisti dobiček oziroma – čista izguba + preneseni dobiček oziroma – prenesena izguba + zmanjšanje kapitalskih rezerv + zmanjšanje rezerv iz dobička - povečanje rezerv izdobička ________________________________________ bilančni dobiček oziroma bilančna izguba (Bohinc in drugi 2002, 369-373). Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene zneske v obravnavanem obračunskem obdobju, v drugem pa uresničene zneske v preteklem obračunskem obdobju. Pri tem je pomembno, da se zneski iz preteklega obračunskega obdobja zaradi inflacije ne preračunavajo. Zelo želeno je, da gospodarska družba tudi načrtuje svoj poslovni izid, zato v takih primerih sestavlja tudi predračunski izkaz poslovnega izida. V takih primerih moramo paziti na metodološko usklajenost enega in drugega, kar pozneje zelo olajša računovodsko analizo. Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida se prilagodi velikosti gospodarske družbe, pri tem pa moramo upoštevati, gre za obvladujoče ali odvisno gospodarsko družbo, ali gre za računovodsko poročanje po odsekih, ali gre za letno ali medletno računovodsko poročanje itd. Zelo pomembna so v tem računovodskem standardu navedena razkrivanja postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje. Za vse gospodarske družbe so obvezna pojasnila k izkazom poslovnega izida, ki jih kot takšna navaja zakon o gospodarskih družbah. Za gospodarske družbe, ki so zavezane revidiranju računovodskih izkazov, pa so obvezna tudi druga razkritja, ki jih navajajo slovenski računovodski standardi. V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo zlasti: • •. podlage za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida, računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje izkaza poslovnega izida,.

27. • • •. • •. vrste sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlogi zanje pa tudi učinki (zneski) sprememb usmeritev, vrsta in znesek popravka bistvene napake, možna izguba, ki še ni pripoznana kot odhodek in kot obveznost (ker nista izpolnjena pogoja, da je verjetno, da bodo prihodnji dogodki potrdili, da se bo po upoštevanju vseh možnih rešitev zmanjšala vrednost kakega sredstva ali da bo nastal kak dolg na dan bilance stanja in da je znesek izgube mogoče razumno oceniti. To razkritje ni potrebno, če je možnost izgube malo verjetna), možni dobiček, če je verjetno, da bo dosežen, ne sme pa biti pripoznan kot prihodek ali kot sredstvo, prikaz čistega dobička, ki pripada navadnim delničarjem in posebej čisti dobiček, ki pripada prednostnim delničarjem idr.. Gospodarske družbe, ki uporabljajo drugo različico izkaza poslovnega izida, morajo v prilogi pojasniti stroške, razvrščene po funkcionalnih skupinah (kot so: nabavna vrednost prodanega blaga, proizvajalni stroški prodanih proizvodov, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti, vse z vštetimi ustreznimi stroški amortizacije). Gospodarske družbe pa, ki se odločijo uporabljati drugo različico izkaza poslovnega izida, morajo v prilogi pojasniti še: stroške po naravnih vrstah (nabavna vrednost prodanega blaga in materiala, stroške storitev, stroške plač, stroške socialnih zavarovanj, stroške amortizacije, prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter prevrednotovalne poslovne odhodke pri obratnih sredstvih). Če je gospodarska družba dovolj velika, bi morala razkriti vrste proizvodov in storitev v vsakem področnem odseku, o katerem poroča ter sestav vsakega območnega odseka, če to sicer ni razkrito v računovodskih izkazih ali drugod v računovodskem poročilu. To enako velja tudi za proizvode in storitve iz ustavljenega poslovanja gospodarske družbe. Če gospodarska družba sestavlja tudi medletne računovodske izkaze, mora jasno pojasniti, da so zanje bile uporabljene iste računovodske usmeritve in metode kot v zadnjem letnem računovodskem izkazu. Če pa je prišlo do sprememb, mora vsako od njih natančno opisati in prikazati tudi znesek kot posledico takih spremenjenih usmeritev in metod. Letni obračunski izkaz poslovnega izida za poslovno poročanje lahko gospodarska družba sestavi šele potem, ko ima sknjižene vse poslovne dogodke tega leta in ko je opravila popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter knjižila tudi morebitne inventurne razlike (uskladila dejansko stanje, ugotovljeno z inventuro-popisom s knjigovodskim stanjem). V izkazu poslovnega izida se ne upoštevajo prihodki in odhodki, kot jih kot davčno priznane obravnavajo predpisi o davku od dobička pravnih oseb. V letnem izkazu poslovnega izida se upošteva le v za to leto izkazan davek od dobička iz ustrezno predpisane davčne prijave..

28. V prvi različici izkaza poslovnega izida pomeni »sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje« razlika, ki se dobi, če od vrednosti teh zalog na koncu poslovnega leta odštejemo vrednost teh zalog na začetku istega poslovnega leta. Pri tem kaže opozoriti na dejstvo, da se obresti od posojil po novih SRS štejejo v celoti naprej kot stroški (skupina 45), pri njihovem prenašanju iz razreda 4 pa gre za to, da jih večina »potuje« v razred 7 (konto 740) kot odhodek, podjetje pa se lahko tudi odloči, da jih nekaj vključi v vrednost nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov (predvsem v primerih, v katerih je daljši ciklus proizvodnje, gradnje ipd. kot leto dni) oz. tudi v vrednost osnovnih sredstev (do njihovega začetka uporabe oz. usposobitve za uporabo). Na to bo pri sestavljanju izkaza poslovnega izida predvsem pri prvi različici treba še posebej paziti (Koželj 2002, 14-15).. 3.5 Sestavine letnega poročila srednje velikih in velikih družb Srednja družba je družba, ki ni majhna družba in izpolnjuje dve od tehle meril: • • •. povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so manjši od 4.000,000.000 tolarjev, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 2.000,000.000 tolarjev.. Velika družba je družba, ki ni niti majhna niti srednja. V vsakem primeru so velike družbe: • • •. banke, zavarovalnice in družbe, ki so po 53. členu ZGD dolžne sestaviti konsolidirano letno poročilo(Odar 2003, 14). Konsolidacija finančnih informacij je potrebna, kadar gre za namene eksternega poročanja, v primeru kadar pridobi eno podjetje nadzor nad drugim podjetjem in oblikuje na ta način enotno ekonomsko celoto (Hoyle 1994,91).. Letno poročilo srednje velikih in velikih družb ter majhnih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno iz: • • • • • •. bilance stanja, izkaza poslonega izida, priloge s pojasnili k izkazom, izkaza finančnega izida, izkaza gibanja kapitala in poslovnega poročila (Odar 2003, 14-15)..

29. 3.5.1 Izkaz finančnega izida Izkaz finančnega izida predstavlja spremembe denarnih sredstev v določenem obdobju, kot je značilno za finančni način razmišljanja. Določa ga SRS 26-Oblike izkaza finančnega izida za zunanje poslovno poročanje, obdeluje pa: • • • •. razvrščanje izkazov finančnega izida za zunanje poslovno poročanje, osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu finančnega izida, uskupinjevanje izkazov finančnega izida in razkrivanje postavk v izkazu finančnega izida.. Je temeljni računovodski izkaz, v katerm so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera ga sestavljamo (Koželj 2002,15). Izkaz finančnega izida daje pomembne informacije za odločanje o financiranju. Na finančnih tokovih podjetja se odraža tudi prihajajoča kriza (Lutar 1998, 596). Za sestavitev izkaza finančnega izida potrebujemo dve časovno zaporedni bilanci stanja, izkaz poslovnega izida in dodatne podatke za vmesno obdobje. Iz vseh podatkov nato izračunamo podatke o pritokih in odtokih (posredna metoda, ki jo SRS 26 imenuje različica II), ali pa podatke o prejemkih in izdatkih (neposredna metoda, ki jo SRS 26 imenuje različica I). Različica I (neposredna metoda) in potrebne postavke zanjo: A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Prejemki pri poslovanju Prejemki od prodaje proizvodov in storitev Drugi prejemki pri poslovanju b) Izdatki pri poslovanju Izdatki za nakupe materiala in storitev Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku Izdatki za dajatve vseh vrst Drugi izdatki pri poslovanju c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri poslovanju (b manj a) B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb.

30. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev nepredmetenih dolgoročnih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek prejemkov pri naložbenju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri naložbenju (b manj a) C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti Izdatki za vračila kapitala Izdatki iz naslova rezervacij Izdatki za vračila oz. odplačila dolgoročnih posojil in kreditov Izdatki za vračila oz. odplačila kratkoročnih posojil in kreditov Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri financiranju (b manj a) Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV (Dobimo ga tako, da seštejemo Ac, Bc in Cc in seštevku dodamo začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov). Po različici II. (posredna metoda) so v izkazu finančnega izida potrebne tele postavke: A.. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU. a) Pritoki pri poslovanju Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nanšajo na poslovanje Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne kratkoročne časovne razmejitve b) Odtoki pri poslovanju Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij Izredni odhodki, ki se nanšajo na poslovanje Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Končne manj začetne zaloge Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a manj b) ali prebitek odtokov pri poslovanju (b manj a) A. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Pritoki pri naložbenju Finančni prihodki, ki se nanšajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje.

31. b). c) B. a). b). c) Č.. Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev (razen za prevrednotenje ) Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala) Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) Odtoki pri naložbenju Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev (razen za prevrednotenje) Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vložke kapitala) Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) Prebitek pritokov pri naložbenju (a manj b) ali prebitek odtokov pri naložbenju (b manj a) FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje Povečanje kapitala (brez čistega dobička) Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij (razen za prevrednotenje) Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) Odtoki pri financiranju Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevrednotenje) Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje Zmanjšanje kapitala (brez čiste izgube poslovnega leta) Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij (razen za prevrednotenje) Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prevrednotenje) Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička (izplačila dividend in drugih deležev v dobičku) Prebitek pritokov pri financiranju (a manj b) ali prebitek odtokov pri financiranju (b manj a) KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV (Dobimo ga tako, da seštejemo zneske pod Ac, Bc in Cc ter seštevku dodamo začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov).. Ker so iz izkaza finančnega izida po različici II podobno kot pri različici I izključeni pritoki in odtoki, ki očitno niso povezani s prejemki in izdatki, se v dodatku k temu izkazu prikažejo še: •. povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in ne z denarnimi vplačili, kar pomeni naložbenje in financiranje brez posredovanja denarnih sredstev;.

32. • •. povečanje nevplačanega vpisanega kapitala, povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni navidezno naložbenje in financiranje brez posredovanja denarnih sredstev; druge pomembnejše spremembe na strani naložbenja in financiranja brez posredovanja denarnih sredstev.. V izkazu finančnega izida se zaradi primerjave podatki prikazujejo v dveh stolpcih: v prvem uresničeni podatki v obračunskem obdobju in v drugem uresničeni podatki v prejšnjem obračunskem obdobju. Če podjetje izdeluje tudi predračunski izkaz finančnega izida, mora leta biti metodično usklajen z obračunskim, da je nato možna in olajšana računovodska analiza. Pri različici II. izkaza finančnega izida je treba omejiti morebitna pobotanja zmanjšanj in povečanj gospodarskih kategorij, če bi utegnilo zmanjšati izrazno moč dobljenega podatka. Pri različici II. izkaza finančnega izida se lahko prikaže tudi v skrajšani obliki. Po njej je mogoče prihodke vseh vrst pobotati z odhodki vseh vrst brez amortizacije, tako da se namesto teh postavk pri finančnih tokovih pri poslovanju pojavljata na strani pritokov in odtokov novi postavki dobiček pred obdavčitvijo z davkom od dobička in amortizacija, opuščene pa so postavke prihodkov in odhodkov pri navajanju finančnih tokov pri naložbenju in financiranju. Gospodarska družba prilagodi osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu finančnega izida velikosti gospodarske družbe (po kriterijih za razvrščanje gospodarskih družb iz zakona o gospodarskih družbah), poročanju po odsekih in medletnemu poročanju. SRS 26.16 tudi določa med drugim »Podjetje lahko postavke v izkazu finančnega izida bolj razširi, če se s tem poveča izrazna moč izkazanih podatkov«. Če gre za kapitalsko povezane gospodarske družbe, je treba sestavljati uskupinjen izkaz finančnega izida. V njega se ne uvrstijo le postavke prejemkov in izdatkov oziroma pritokov in odtokov med podjetji v skupini, kar pa ne spremeni obrazca za izkaz finančnega izida. V njega se lahko vnašajo le postavke, ki se nanašajo na manjšinske lastnike in manjšinski kapital. Kar zadeva razkrivanje postavk v izkazu finančnega izida pa tole: Razkriti je potrebno, ali konkretna gospodarska družba sestavlja izkaz finančnega izida po različici I ali različici II ter dejstvo, od kod dobi podatke za postavke v njem. Da bi bili v različici II izkaza finančnega izida pritoki čim bližji prejemkom, odtoki pa čim bližji izdatkom, se razlika med podatki v dveh zaporednih bilancah stanja in v izkazu poslovnega izida za obdobje med njima kar se da poglobljeno popravijo. Pri posamezni skupini sredstev se šteje kot pobotana sprememba nedenarnih sredstev razlika med njihovim povečanjem in zmanjšanjem v obračunskem obdobju. Kot povečanje se štejejo nabavne vrednosti na novo pridobljenih postavk, kot zmanjšanje pa neodpisane vrednosti odtujenih postavk..

33. Pri posamezni skupini dolgov se šteje kot pobotana sprememba dolgov razlika med njihovim povečanjem in zmanjšanjem v obračunskem obdobju. Kot povečanje se štejejo pridobitve novih dolgov, kreditov in podobnega, kot zmanjšanje pa njihova odplačila. Spremembe pri kapitalu se ne pobotajo, temveč se izkazujejo posebej kot njegovo povečanje ali zmanjšanje. Pri tem se štejejo kot postavke kapitala vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba prejšnjih let, ne upošteva pa se povečanje ali zmanjšanje kapitala zaradi čistega dobička ali čiste izgube v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni popravek kapitala gospodarskih kategorij (zgradb, zemljišč, opreme in dolgoročnih finančnih naložb) se v izkazu finančnega izida ne izkazuje, ker ni povezan s prejemki in izdatki; zaradi lažjega razumevanja se te postavke zanemarijo tudi pri pritokih in odtokih. Stanje denarnih sredstev je tisto v blagajni in na računih brez popravka zaradi prekoračitev na tekočih računih. Z denarnimi ustrezniki so mišljena tista sredstva, ki se zanesljivo, zlahka, preprosto in razmeroma hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvorjo v vnaprej znan znesek denarnih sredstev (Koželj 2002,15-20).. 3.5.2 Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube (Bohinc in drugi 2002, 303). Izkaz gibanja kapitala je lahko sestavljen tako, da • •. različica I prikazuje le razdelitev čistega dobička kot sestavine kapitala oziroma poravnavanje izgube kot odbitne postavke od kapitala ali različica II prikazuje gibanje vseh formalnih sestavin kapitala, ki so vključene v bilanco stanja, bodisi v njihovih skupinah bodisi posamično (Odar 2003, 16).. Različica II: V razpredelnici sestavljajo prvo razsežnost stolpce različne vrste kapitala, pri katerih se spremembe pojavijo ali pri eni ali pri več vrstah kapitala skupaj z nasprotnimi predznaki (Kokotec-Novak 2003, 38): I. Vpoklicani kapital. 1 Osnovni kapital.

34. 2 Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) II Kapitalske rezerve III Rezerve iz dobička 1 Zakonske rezerve 2 Rezerve za lastne deleže 3 Statutarne rezerve 4 Druge rezerve iz dobička IV Preneseni čisti poslovni izid 1 Preneseni čisti poslovni dobiček 2 Prenesena čista izguba V Čisti poslovni izid poslovnega leta 1 Čisti dobiček poslovnega leta 2 Čista izguba poslovnega leta VI Prevrednotovalni popravki kapitala 1 Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 2 Posebni prevrednotovalni popravki kapitala (Lipnik 2003,157). V razpredelnici sestavljajo drugo razsežnost (vrstice) možni pojavi, ki povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih pojavov. Ti pojavi so lahko: A B. Začetna stanja v obdobju Premik v kapital a) Vpis poklicanega osnovnega kapitala b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala č) Vnos dodanih vplačil kapitala d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta e) Vnos zneska splošnega prevrednotenja kapitala f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala g) Drugi razlogi za povečanje sestavin kapitala C Premik v kapitalu a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta b) Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine c) Poravnava čiste izgube kot odbitne sestave kapitala č) Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala d) Oblikovanje rezerv za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala e) Izplačilo (obračun) dividend v obliki delnic f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala D Premiki iz kapitala a) Izplačilo dividend b) Vračilo kapitala c) Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov) č) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne prihodke ali finančne.

35. prihodke) d) Druge odprave sestavin kapitala E Končno stanje v obdobju (Kokotec-Novak 2003, 38-39). Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz bilančnega dobička kot pravno opredeljene odločitvene kategorije iz ZGD, ki se ugotovi takole: ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA + preneseni čisti dobiček/prenesena čista izguba + zmanjšanje rezerv iz dobička - povečanje rezerv izdobička po sklepu uprave (zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže in statutarnih rezerv) - povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta (drugih rezerv iz dobička) = BILANČNI DOBIČEK, ki ga skupščina razporeja za: • • • •. delničarje, druge rezerve, prenos v naslednje leto ali druge namene (Odar 2003, 16).. Postavke, ki predstavljajo spremembe posameznih sestavin kapitala ter vplivajo na velikost bilančnega dobička in njegovo uporabo, so: 1 2 a) b) c) č) d) 3 a) b) c) 4 a). Poslovni izid poslovnega leta kot premik v kapitalu Uporaba čistega dobička poslovnega leta, ki sta jo določila uprava in nadzorni svet za : Pokrivanje izgube kot premik v kapitalu Oblikovanje zakonskih rezerv kot premik v kapitalu Oblikovanje rezerv za lastne deleže (in delnice) kot premik v kapitalu Oblikovanje statutarnih rezerv kot premik v kapitalu Oblikovanje drugih rezerv iz dobička kot premik v kapitalu Uporaba bilančnega dobička za: Oblikovanje dodatnih rezerv iz dobička kot premik v kapitalu Druge namene, na primer izplačilo zaposlenim ter članom uprave in članom nadzornega sveta kot premik v kapitalu Prenos v naslednje obdobje kot premik v kapitalu Uporaba kapitala in zakonskih rezerv za Pokrivanje izgube kot premik v kapitalu (Kokotec-Novak 2003, 40).. 3.5.3 Priloge s pojasnili k izkazom.