Vsebina letnega poročila na primeru podjetja X : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. VSEBINA LETNEGA POROČILA NA PRIMERU PODJETJA X. Študentka: Lidija KODBA Naslov: Gubčeva c. 5, 9252 RADENCI Številka indeksa: 82156464 Izredni študij Univerzitetni program Študijska smer: BaF Mentor: prof. dr. Leon Repovž, redni profesor. Radenci, maj 2004.

2. UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta. IZJAVA Kandidatka: LIDIJA KODBA absolventka študijske smeri: DENARNIŠTVO IN FINANCE študijski program: UNIVERZITETNI izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Leona REPOVŽA in uspešno zagovarjala 09.06.2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim - ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne 14.06.2004. Podpis:.

3. Predgovor Letno poročilo je dokument z obsežnim virom informacij in predstavlja komunikacijsko vez podjetja z javnostjo. Za izbiro te teme za diplomsko nalogo sem se odločila, ker menim, da je letno poročilo vsakega podjetja pomemben dejavnik za dosego uspešnega poslovanja. Pravilna predstavitev podjetja javnosti lahko prinese veliko pozitivnih učinkov. Nekaj let sem opazovala, kako nastaja letno poročilo v našem podjetju. Opazila sem, da se ljudje pri pripravi letnega poročila srečujejo z mnogimi vprašanji: Kako pravilno zasnovati letno poročilo?, Katere so obvezne sestavine letnega poročila?, Kako vse sestavine povezati, da bo letno poročilo imelo smisel in bo zanimivo za vsakega bralca? itd. Marsikdo se ne zaveda, kolikšen pomen imajo razkritja v letnem poročilu. Vendar se posameznemu podjetju dolgoročno splača, če se v letnem poročilu pogumno razkrije. Če družba ponudi javnosti, zlasti pa vlagateljem, korektne in izčrpne informacije o svojem poslovanju ter jim ustrezno predstavi tudi svoje načrte za prihodnost, si pridobiva njihovo zaupanje. V diplomski nalogi sem na kratko predstavila, kako pripraviti in oblikovati podatke za letno poročilo. Vsebina letnega poročila je naslednja: uvodni del, poslovno poročilo in letno računovodsko poročilo. Uvodni del letnega poročila mora biti razumljiv za vse bralce, prepričljiv tudi za tiste, ki podjetja ne poznajo.Vsekakor mora vsakega bralca privabiti k nadaljnjemu branju. Uvodni del bi naj vseboval: - finančne in druge poudarke (poudarki iz minulega poslovnega leta, na katere želi podjetje opozoriti, najosnovnejše podatke, kot so sedež podjetja, glavna dejavnost, itd., predstavitev temeljnega cilja, kakšne izjemne dogodke in drugo); - poročilo predsednika uprave (kratka predstavitev podjetja in napoved načrtov za vnaprej, mora biti predvsem kratko, jedrnato, prijazno in preprosto); - poročilo predsednika nadzornega sveta (mora podati nevtralno mnenje o podjetju). Poslovno poročilo je del letnega poročila, kjer ima podjetje pri sestavi proste roke. Nobene sestavine v poslovnem poročilu ne določajo predpisi in standardi. Vendar pa obstajajo splošne smernice, katere sestavine poleg uvodnih in obveznih še vključiti. Letno računovodsko poročilo je obvezna sestavina letnega poročila. Jedro letnega računovodskega poročila je obsežno bilančno poročilo. Vse preveč ljudi meni, da so dokumenti, ki jih pripravljajo podjetja po sili zakonov in predpisov, nezanimivi, dolgočasni, pa tudi nerazumljivi. Pri pripravi diplomske naloge sem ugotovila prav nasprotno. Letno poročilo lahko z nekaj volje tistih, ki ga v podjetju pripravljajo postane zanimivo tudi za laike. Če znamo v vsebino zajeti informacije, ki zanimajo kupce, zaposlene, okolje,.. in potem to vsebino zanimivo oblikovati, vključiti grafe, fotografije, lahko dosežemo marsikaj. Upam, da sem v tistih, ki bodo prebrali mojo nalogo prebudila zavest o pomembnosti letnega poročila. Letna poročila so različna, tako kot so različna podjetja, ki jih izdajajo. To je lahko najbolj prestižna in najdražja publikacija, ki ga izda podjetje..

4.

5. KAZALO: Predgovor ................................................................................................................................... 3 1 UVOD ..................................................................................................................................... 7 1.1 Opredelitev problema........................................................................................................... 7 1.2 Namen in cilji diplomskega dela.......................................................................................... 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................................... 8 2. VSEBINA LETNEGA POROČILA ...................................................................................... 9 2.1 Formalne in zakonske podlage za sestavitev letnega poročila............................................. 9 2.1.1 Zakonska zasnova letnega poročila ........................................................................... 9 2.1.2 Javna objava letnih poročil in posredovanje statističnih podatkov – AJPES .......... 10 2.2 Letno poročilo ................................................................................................................ 16 2.2.1 Sestavine letnega poročila ....................................................................................... 18 2.2.2 Vsebina letnega poročila ......................................................................................... 18 2.2.3 Letno računovodsko poročilo .................................................................................. 20 2.2.4 Obvezna razkritja v letnem poročilu ....................................................................... 25 2.2.5 Poslovno poročilo .................................................................................................... 31 2.2.5.1 Pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja družbe.......................................... 32 2.2.5.2 Pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta ............ 34 2.2.5.3 Pričakovani razvoj družbe................................................................................... 34 2.3. Revidiranje računovodskih izkazov ............................................................................... 36. 2.4. Prostovoljna razkritja v letnem poročilu ........................................................................ 37. 2.5. Pomen informacij v letnem poročilu.............................................................................. 41. 2.6 Koristi pravilno zasnovanega letnega poročila .............................................................. 42 2.6.1 Koristi večje od stroškov ......................................................................................... 42 2.6.2 Slabe novice v letnem poročilu ............................................................................... 43 2.6.3 Priprava letnega poročila ......................................................................................... 43 2.7 3 3.1. Oblikovanje vsebine letnega poročila ............................................................................ 44 LETNO POROČILO MAJHNE DRUŽBE X ................................................................... 47 Poročanje za davčne namene.......................................................................................... 47. 3.2 Predložitev letnih poročil in drugih podatkov za javno objavo in za državno statistiko družbe x .................................................................................................................................... 47 3.2.1 Priloga s pojasnili k izkazom................................................................................... 48 3.2.2 Osnovni podatki podjetja......................................................................................... 50 3.2.3 Bilanca stanja........................................................................................................... 51.

6. 3.2.4 2.3.5 2.3.6 3.2.7 3.2.8 4. Izkaz poslovnega izida............................................................................................ 55 Izkaz bilančnega dobička/izgube............................................................................. 59 Dodatni podatki ....................................................................................................... 60 Izjava o uporabi podatkov ....................................................................................... 64 Soglasje za uporabo podatkov ................................................................................. 65. ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 66. 4.1. Ocena vsebine letnega poročila...................................................................................... 66. 4.2. Predlogi za izboljšanje vsebine letnega poročila............................................................ 66. 5. POVZETEK....................................................................................................................... 67.

7. 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V diplomskem delu želimo predstaviti pripravo in nastanek letnega poročila podjetja x. Podjetja morajo voditi poslovne knjige in izdelovati letna poročila v skladu z zakonom, drugimi predpisi in ob upoštevanju računovodskih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, ki jih izdaja z zakonom pooblaščena organizacija. Podjetje sestavlja računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki se lahko razlikuje od koledarskega leta. Računovodski izkazi in poslovna poročila morajo prikazovati resnično stanje premoženja in poslovni izid podjetja. Letno poročilo je po Zakonu o gospodarskih družbah (odslej ZGD) sestavljeno iz (56. člen): - bilance stanja, - izkaza poslovnega izida in - priloge s pojasnili (65. člen). Pri družbah, ki so zavezana k revidiranju pa so še naslednji deli (54. člen): - izkaz finančnega izida, - izkaz gibanja kapitala in - poslovno poročilo (66. člen). Pravna oseba mora poročilo pripraviti iz razloga, ker ga je dolžna predložiti pristojnim organom, najkasneje v treh mesecih po preteku poslovnega leta. Podjetja, ki niso zavezana k reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s posameznim standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti mora posamezno podjetje opredeliti v svojih aktih (Pravilnik o računovodenju). Vsa podjetja (velika, srednja in mala) morajo napisati tudi pojasnila k bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, ki jih navaja ZGD. V našem primeru gre za pripravo in izdelavo letnega poročila majhne družbe. Po novih Slovenskih računovodskih standardih (odslej SRS), ki veljajo od 01.01.2002 sta za vsa podjetja predpisani dve obvezni razkritji: - bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, izračunana na podlagi splošnega prevrednotovanja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru in na podlagi rasti cen življenskih potrebščin, - deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki. Strokovno in kakovostno pripravljeno letno poročilo je velikega pomena za upravo družbe, saj se z njim predstavi delničarjem na skupščini. Poslovno poročilo je zrcalo poslovanja podjetja v poslovnem letu, in hkrati podlaga za odločanje v prihodnje. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Pri pripravi in izdelavi letnega poročila gre za analizo poslovanja podjetja. Namen priprave in izdelave poslovnega poročila je, da uprava predstavi notranjim in zunanjim uporabnikom poslovanje podjetja v poslovnem letu in izpolni svoje zakonske obveznosti..

8. Z raziskavo našega problema želimo ugotoviti pomembnost priprave in izdelave letnega poročila v podjetju in se osredotočiti na letno poročilo v okviru majhne družbe. Temeljito bomo proučili letno poročilo podjetja X za leto 2002. Pri tem si bomo pomagali s podatki, na podlagi katerih je le-to poročilo nastajalo, t.j. računovodskimi izkazi družbe in drugimi razpoložljivimi podatki v podjetju. Iskali bomo napake oz. pomanjkljivosti, v kolikor obstajajo in jih je delala družba pri izdelavi svojega letnega poročila. Poskusili bomo podati navodila za odpravo napak in pomanjkljivosti. Pri tem si bomo pomagali z letnimi poročili drugih podjetij, ki so v Sloveniji med uspešnejšimi. Pri nas mora vsako podjetje izdelati letno poročilo, ker tako obvezuje zakonodaja. Zakon predpisuje tudi vse obvezne sestavine, ki jih mora letno poročilo obvezno vsebovati. Izrednega pomena je oblika in vsebina poročila vsakega podjetja, saj kakovostno pripravljeno letno poročilo v veliki meri vpliva na odločitve potencialnih naložbenikov. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da računovodski izkazi za poslovno leto izkazujejo realno sliko in jih uporabimo pri pripravi poročila. Letno poročilo pripravljamo za določeno poslovno leto, pri tem uporabljamo razpoložljive podatke v podjetju. Uporabljamo podatke več poslovnih let nazaj in delamo primerjavo s poslovnim letom, ki ga analiziramo. Pri pripravi letnega poročila smo omejeni s časom, saj je treba letno poročilo predložiti v predpisanem roku določenim institucijam. Računovodski podatki so na voljo v podjetju, vendar je kadrovska zasedba ljudi v podjetju, sposobnih za sodelovanje pri pripravi in izdelavi letnega poročila šibka. Pri pripravi poročila tako sodeluje majhen krog ljudi, ki mora temeljito proučiti in analizirati vse podatke, da pripravi primerno poročilo za predstavitev podjetja..

9. 2. VSEBINA LETNEGA POROČILA 2.1 Formalne in zakonske podlage za sestavitev letnega poročila V letu 2002 moramo prvič pripraviti letno poročilo ob uporabi novih SRS. To pomeni precej sprememb pri obveznih razkritjih v letnih poročilih slovenskih podjetij. Glavni razlog za spremembo zakonodaje, ki vpliva na sam postopek priprave letnega poročila kot tudi njegovo vsebino, so uskladitve naše zakonodaje in s tem bilančnega prava ter računovodskih standardov z zahtevami Evropske zveze. Z razvojem standardov in zakonodaje so postali znani različni uporabniki letnih poročil. Letna poročila so v prvi vrsti namenjena delničarjem in pa seveda vsem potencialnim naložbenikom, ki se odločajo o naložbah svojega denarja. Poleg teh uporabnikov se pojavljajo še dobavitelji, posojilodajalci in ne nazadnje tudi zaposlenci. Računovodske informacije so zelo pomembne za sprejemanje odločitev različnih uporabnikov. Različne interesne skupine zahtevajo uporabnost letnih poročil. To pomeni, da so poleg obveznih razkritij v letnem poročilu prisotna tudi prostovoljna razkritja. Letno poročilo je komunikacijsko orodje. Z njim pokažemo preteklo poslovanje vsem, ki jih podjetje zanima, istočasno pa nakaže tudi smeri razvoja oziroma možnosti podjetja v bodoče. (Koritnik-Raketa 2003, 2) Obveznost sestavljanja letnega poročila družb v Sloveniji predpisuje ZGD v svojem sedmem poglavju. Družbe morajo voditi poslovne knjige in izdelovati letna poročila v skladu z določbami omenjenega zakona, drugih predpisov, ob upoštevanju računovodskih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, ki so: a) stalnost oziroma časovna neomejenost delovanja pomeni, da gledamo na družbo kot na delujočo družbo, ki nima niti namena niti potrebe, da bi povsem ustavila ali pomembno skrčila obseg svojega poslovanja; b) doslednost pomeni, da računovodske usmeritve dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje; c) evidentiranje sprememb v trenutku nastanka oziroma nastanka poslovnega dogodka pa pomeni, da prihodke in stroške upoštevamo ob njihovem nastanku in jih evidentiramo v tistem obračunskem obdobju, na katerega se nanašajo. (Vezjak 1999, 85) Z letnim poročilom družba prikaže informacije o svojem poslovanju v preteklem poslovnem letu, poda pa tudi svoje razvojne načrte. Zahteva po sestavi poročila je zapisana v ZGD. Vsem, ki se za družbo zanimajo, je s tem dana možnost, da pridobijo informacije o njenem poslovanju. Tako je omogočen dostop do informacij tudi malim delničarjem in drugim, ki sicer teh informacij ne bi mogli pridobiti. 2.1.1 Zakonska zasnova letnega poročila ZGD je temeljni zakon o delovanju podjetij. V svojem sedmem poglavju določa način računovodskega spremljanja poslovanja in način vrednotenja ter merjenja posameznih kategorij, izdelavo izkaza stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev, ugotovitev finančnega izida ter izračunavanja in izkazovanja poslovnega izida gospodarskih družb. ZGD predpisuje osnovna pravila izdelovanja računovodskih izkazov družb, podrobnejša pravila o računovodenju pa določajo SRS. (Koritnik-Raketa 2003, 2).

10. SRS navajajo vrsto zahtev glede opredelitve knjigovodskih listin, njihovega podpisovanja in določitve odgovornosti posameznikov, ki jih podjetje določi v notranjem aktu. Vsebina in obseg notranjega akta na področju računovodstva oz. pravilnika o računovodstvu nista predpisana. Pri pripravi vsebine in obsega pravilnika se podjetje odloči med več možnostmi. ZGD nas zavezuje, da pravilnik vsebuje določbe za zunanje poročanje, lahko pa vanj vključimo tudi določbe, ki se nanašajo na notranje poročanje. SRS podjetju omogočajo izbor med več načini izkazovanja in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih ter med oblikami in vsebino računovodskih izkazov. Podjetje v svojem aktu navede izbrane možnosti. Pravilnik, ki opredeljuje računovodstvo za zunanje potrebe, torej računovodstvo, ki je predpisano z ZGD in SRS, lahko razdelimo na naslednje vsebinske sklope: - splošne določbe, - organiziranost in delovanje računovodstva, - knjigovodske listine in poslovne knjige, - popis sredstev in obveznosti do njihovih virov, - računovodski izkazi s pojasnili in poslovna poročila, - hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil, - izkazovanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih, - razkritja postavk v računovodskih izkazih, - končne določbe. V vsebinskem sklopu računovodski izkazi s pojasnili in poslovna poročila se opredeli: - poslovno leto, - obliko in vsebino obveznih računovodskih izkazov s pojasnili in poleg obveznih tudi še prostovoljna razkritja, - vsebino poslovnega poročila, - roke za sestavitev letnega poročila, - odgovorne osebe za sestavitev letnega poročila, - roke za predložitev letnega poročila organom družbe. (Koritnik-Raketa 2003, 4) Pravilnik je izrednega pomena, zato ga mora za svoje poslovanje izdelati vsako podjetje. Sestavi in pripravi ga na podlagi svojih potreb. Pomembno je, da so s pravilnikom seznanjeni vsi zaposlenci v podjetju. 2.1.2 Javna objava letnih poročil in posredovanje statističnih podatkov – AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (odslej Ajpes) je nova inštitucija, ki je bila ustanovljena v juliju 2002. Ajpes nadaljuje opravljanje vseh statističnih in informativnih nalog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet. Pri sestavitvi, predložitvi in objavi letnih poročil za leto 2002 veljajo številne novosti, ki so jih vpeljale spremembe in dopolnitve ZGD, sprejeta v juniju 2001. Zaradi uskladitve s pravili Evropske skupnosti je ZGD uredil pravila računovodenja in letnih poročil povsem na novo. S tem je zagotovil • razkritja najnujnejših finančnih podatkov v letnih poročilih družb, • kar najpreprostejšo javno dostopnost teh podatkov na enem mestu, • primerljivost podatkov ne glede na sedež družbe..

11. Najpomembnejše novosti pri predložitvi letnih poročil za leto 2002 so: • predložitev letnih poročil Ajpesu, • obvezna predložitev letnih poročil tudi za majhne podjetnike, • predložitev letnih poročil za javno objavo in za državno statistiko, • zavezanost tudi vseh srednjih kapitalskih družb k reviziji letnih poročil, • spremembe sestavnih delov letnih poročil nekaterih družb, • podaljšan rok predložitve, • možnost predložitve letnih poročil na poenotenih obrazcih, • nov način zagotavljanja javnosti podatkov iz letnih poročil, • plačilo stroškov javne objave. Letna poročila za leto 2002 morajo predložiti Ajpesu prav vse družbe in vsi podjetniki. Po velikosti se razvrščajo po treh merilih, ki so usklajena s četrto smernico Evropske skupnosti, tako imenovano bilančno direktivo, in so precej višja, kot so veljala za pretekla leta. (kosec 2003, 79) Letna poročila velikih in srednje velikih družb in letna poročila tistih malih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Male družbe, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, in podjetniki morajo letno poročilo zaradi javne objave predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, v treh mesecih po koncu poslovnega leta. (Horvat 2003, 106) Ajpes mora predložena letna poročila zajeti v tako imenovani informatizirani obliki in objaviti na spletnih straneh. Te morajo biti zasnovane tako, da je mogoč dostop do podatkov, objavljenih na njih, vsakomur, ki plača nadomestilo. Ajpes mora za družbe in tiste podjetnike, ki se vpisujejo v sodni register, hkrati z objavo poročil o njej obvestiti tudi registrsko sodišče. Ajpes mora vsakomur na njegovo zahtevo proti plačilu nadomestila izročiti kopijo letnega poročila v pisni ali elektronski obliki. (Odar 2003, 18) Javno objavo letnih poročil je treba ločiti od zbiranja statističnih podatkov iz letnih poročil za namene makrogospodarskih raziskav. Ta določba je v povezavi z zakonom, ki ureja državno statistiko. Za te namene bodo morala podjetja organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, po treh mesecih po koncu koledarskega leta predložiti podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu. Male družbe in podjetniki, katerih poslovno leto je enako koledarskemu, lahko izpolnijo to statistično obveznost tako, da ob predložitvi letnega poročila zaradi javne objave navedejo, naj se podatki iz letnega poročila uporabijo tudi za statistične namene (posebna izjava). Organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, lahko statistične podatke o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov uporabi samo za izdelavo uskupinjenih informacij o gospodarskih gibanjih ter podatkov o posamezni družbi oziroma podjetniku ne sme posredovati drugim osebam ali jih javno objaviti. (Horvat 2003, 109-110) Z javnim objavljanjem bo na najsodobnejši način zadoščeno primarni zahtevi četrte smernice Evropske skupnosti, da zagotovijo javnost letnih poročil z objavo v javnih glasilih, pa tudi sekundarni zahtevi te smernice, da se zagotovi dostop do podatkov iz letnih poročil tudi tretjim osebam. (Kosec 2003, 81).

12. Ajpes je na podlagi določb ZGD izdal metodološko navodilo za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov (UL RS, št. 87/02) ter v njem podrobneje določil način in roke predlaganja letnih poročil za javno objavo in za statistične namene. Ena izmed pomembnih novosti poročanja je, da morajo po novem poročati tudi osebne družbe, za katerih obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba, in samostojni podjetniki posamezniki. Družbe in podjetniki posamezniki pa lahko svojo obveznost poročanja za statistične namene in za namene javne objave izpolnijo na različne načine. Metodološko navodilo podrobneje določa: - sestavne dele letnih poročil in druge podatke, ki jih morajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za javno objavo in za državno statistiko predložiti gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, v skladu s prvim in drugim odstavkom 55. člena, z drugim odstavkom 137. člena prehodnih in končnih določb ZGD in z drugimi predpisi, - roke in načine predložitve ter - sprejetje letnih poročil in drugih podatkov. (Horvat 2003, 110) Na tem mestu moramo omeniti še poročanje za davčne namene, ki ga predpisuje 199. člen Zakona o davčnem postopku. Po njem so sestavni del davčnega obračuna tudi računovodski izkazi (izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritja izgube ter potrdilo o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku), sestavljeni za koledarsko leto. Gospodarske družbe morajo predložiti Davčni upravi Republike Slovenije računovodske izkaze skupaj z davčnim izkazom do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. To pomeni, da moramo poročati Davčni upravi Republike Slovenije na predpisanih obrazcih in posebej Ajpesu. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki morajo za poslovne in statistične namene poročati takole: A. Družbe, ki jih ni obvezno revidirati -. Majhne kapitalske družbe, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu. Majhne kapitalske družbe ( po 52. členu ZGD), z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in katerih letna poročila se po ZGD ne revidirajo, morajo do 31. marca predložile Ajpesu: a) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza poslovnega izida, - podatke iz izkaza bilančnega dobička, • podatke o opredelitvi družbe oziroma podjetnika, • dodatne podatke k bilanci stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine; b) za javno objavo • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in priloge s pojasnili k izkazom..

13. Male družbe, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost poročanja tako, da k obrazcem pod a) in b) priložijo še izjavo o uporabi podatkov iz letnega poročila in tako izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila za javno objavo in za državno statistiko hkrati. -. Osebne družbe, za obveznosti katerih neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba. Osebne družbe, za obveznosti katerih neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba morajo do 31. marca predložiti Ajpesu: a) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza poslovnega izida, - podatke iz izkaza bilančnega dobička, • podatke o opredelitvi družbe oziroma podjetnika, • dodatne podatke k bilanci stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine; b) za javno objavo • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Male družbe, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost poročanja tako, da k obrazcem pod a) in b) priložijo še izjavo o uporabi podatkov iz letnega poročila in tako izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila za javno objavo in za državno statistiko hkrati. B. Majhni samostojni podjetniki posamezniki Majhni samostojni podjetniki posamezniki morajo do 31. marca predložiti Ajpesu a) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza uspeha, b) za javno objavo • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz uspeha. Majhni samostojni podjetniki posamezniki lahko izpolnijo obveznost poročanja tako, da Ajpesu priložijo podatke pod a) ter izjavo o uporabi podatkov iz letnega poročila in tako izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila za javno objavo in za državno statistiko hkrati. C. Družbe, zavezane revidiranju, ter srednje veliki in veliki podjetniki Družbe, ki so zavezane revidiranju (srednje in velike družbe ter majhne družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu), banke, hranilnice in zavarovalnice ter srednje veliki in veliki podjetniki posamezniki morajo do 31. marca predložiti Ajpesu:.

14. a) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza poslovnega izida, - podatke iz izkaza bilančnega dobička, • podatke o opredelitvi družbe oziroma podjetnika, • dodatne podatke k bilanci stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine; b) za javno objavo- družbe, ki so zavezane revidiranju (srednje in velike družbe ter majhne družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu), banke, hranilnice in zavarovalnice ter srednje veliki in veliki podjetniki posamezniki morajo najkasneje v 8 mesecih po koncu poslovnega leta predložiti Ajpesu: • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in priloge s pojasnili k izkazom, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala, poslovno poročilo in revizorjevo poročilo. Č. Konsolidirano letno poročilo družb Družbe (tudi banke, hranilnice in zavarovalnice), ki so nadrejene eni ali več družbam s sedeži v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, morajo najkasneje v 8 mesecih po preteku poslovnega leta predložiti Ajpesu: a) za javno objavo • konsolidirani letno poročilo, ki obsega: - konsolidirano bilanco stanja, - konsolidirani izkaz poslovnega izida, - priloge s pojasnili k konsolidiranim izkazom, - konsolidirani izkaz finančnega izida, - konsolidirani izkaz gibanja kapitala, - poslovno poročilo družb, vključenih v konsolidacijo, - revizorjevo poročilo o konsolidiranem letnem poročilu. D. Družbe, nastale s statusnim preoblikovanjem Družbe, ki so nastale z združitvijo (spojitvijo ali pripojitvijo), morajo do 31. marca predložiti Ajpesu podatke iz letnih poročil o stanju pred statusno spremembo in po njej: a) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza poslovnega izida, - podatke iz izkaza bilančnega dobička, • dodatne podatke k bilanci stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine; Glede na vrsto statusne spremembe metodološko navodilo Ajpesa natančno opredeljuje način izpolnjevanja podatkov za posamezno obračunsko obdobje..

15. E. Družbe ter srednje veliki in veliki samostojni podjetniki posamezniki, nad katerimi je bil začet postopek likvidacije oziroma stečaja Družbe ter srednje veliki in veliki samostojni podjetniki posamezniki, nad katerimi je bil začet postopek likvidacije oziroma stečaja, morajo najkasneje v 3 mesecih po začetku postopka predložiti Ajpesu podatke iz letnih poročil: b) za statistične namene • podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih: - podatke iz bilance stanja, - podatke iz izkaza poslovnega izida, - podatke iz izkaza bilančnega dobička, • dodatne podatke k bilanci stanja – podatke o terjatvah in obveznostih do tujine. (Povzeto po Odarju 2003, 19-20) Letna poročila za leto 2002 morajo predložiti Ajpesu prav vse družbe in vsi podjetniki. Za leto 2002 bo letna poročila predložilo okrog 40.000 družb in 60.000 podjetnikov, ki jih bo obdelala Ajpes. (Kosec 2003, 79) Lahko vidimo, da je dokumentacija, ki jo moramo predlagati Ajpesu zelo obsežna in različna za različne gospodarske subjekte. Pred predložitvijo letnih poročil in drugih podatkov za javno objavo in za državno statistiko moramo skrbno preštudirati ustrezno metodološko navodilo, ki se nanaša na določen gospodarski subjekt..

16. 2.2. Letno poročilo. Letno poročilo je natisnjena predstavitev podjetja obstoječim ali možnim lastnikom, zaposlencem, poslovnim partnerjem, kupcem, javnosti,.. Letna poročila so različna, tako kot so različna podjetja, ki jih izdajajo. Ponavadi je to najbolj prestižna in najdražja publikacija, ki vpliva na dolgoročni ugled v javnosti. V svetu je to eno najbolj uveljavljenih sredstev, s katerim poslovodstvo predstavi javnosti podjetje v celoti – njegove dosežke, kot tudi njegovo perspektivo. Zato se postavlja vprašanje: "KAJ VKLJUČITI V LETNO POROČILO?" Računovodstvo je eden najpomembnejših delov informacijskega sestava vsakega podjetja. Zagotavljati mora informacije za • redno notranje poročanje ravnateljstvu (pripravlja informacije ter vpliva na spremljanje stroškov, načrtovanje in nadziranje poslovanja); • izredno notranje poročanje ravnateljstvu za streteško in taktično odločanje; • poročanje zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. Za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov je odgovorno ravnateljstvo. To tudi določi vsebino in obliko dodatnih informacij, potrebnih za zadovoljevanje svojih potreb. Javnost in drugi uporabniki računovodskih izkazov upravičeno pričakujejo, da bodo tudi računovodje pomembno sodelovali pri varovanju koristi lastnikov, posojilodajalcev (dobaviteljev, bank, finančnih inštitucij), upokojencev, zaposlencev in javnosti kot celote, tako, da jim bodo priskrbeli javna zagotovila o: • točnosti računovodskih izkazov, • statusu delujočega podjetja oziroma njegovi plačilni sposobnosti, • (ne)obstoju prevar, • spoštovanju oziroma izpolnjevanju zakonskih obveznosti podjetja ter • odgovornem obnašanju podjetja v zvezi z okoljem in družbenimi zadevami. Zavezanci za sestavitev letnega poročila po ZGD so vse pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Organizirane morajo biti kot gospodarske družbe v eni od teh oblik: • kot osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) ali • kot kapitalske družbe ( družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba). Te družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali delno opravljajo dejavnosti, ki niso pridobitne, in so dolžne sestaviti letno poročilo. Gospodarska družba sestavi letno poročilo za poslovno leto, ki pa se lahko razlikuje od koledarskega. Razvrščanje družb po velikosti na majhne, srednje in velike je pomembno zaradi razlik v njihovih obveznostih pri sestavljanju računovodskih izkazov. Razvrščajo se z uporabo naslednjih meril: - povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, - čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu, - vrednost aktive ob koncu poslovnega leta..

17. MAJHNA DRUŽBA je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so manjši od 1.000,000.000 tolarjev, • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500,000.000 tolarjev. SREDNJA DRUŽBA je družba, ki ni majhna družba in izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so manjši od 4.000,000.000 tolarjev, • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 2.000,000.000 tolarjev. VELIKA DRUŽBA je družba, ki ni niti majhna niti srednja. V vsakem primeru so velike družbe: - banke, - zavarovalnice, - družbe, ki so po 53. členu ZGD dolžne sestaviti konsolidirano (skupinsko) letno poročilo. Razvrstitev družb je pomembna za poročanje oziroma za sestavitev in javno objavo računovodskih izkazov ter za zakonsko predpisano obveznost revidiranja računovodskih izkazov. (povzeto po Odarju 2004, 8-9) TABELA 1: TEMELJNI PODATKI O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2002, RAZVRŠČENIH PO VELIKOSTI TEMELJNI PODATKI. DRUŽBE. ZAPOSLENI. VELIKOST DRUŽB. število delež v%. SKUPAJ. 38.051 100,0 469.166. Majhne. 36.255. Srednje. 975. 2,6. Velike. 821. število. 95,3 148.077. delež v %. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE znesek v mio SIT. 100,0 10.310.197. delež v %. VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2002 znesek v delež v mio SIT %. 100,0 13.338.385. 100,0. 31,6. 2.585.008. 25,1. 2.959.693. 22,2. 83.432. 17,8. 1.662.221. 16,1. 1.747.559. 13,1. 2,1 237.657. 50,6. 6.062.968. 58,8. 8.631.132. 64,7. Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2002 (2003, 6) Vidimo, da je v letu 2002 več kot 95% družb majhnih. Delež majhnih družb se je v letu 2002 povečal zaradi spremenjenih meril za razvrščanje družb po velikosti...

18. 2.2.1 Sestavine letnega poročila ZGD na novo opredeljuje obvezne sestavine letnega poročila. Po starem ZGD smo delili vsebino letnega poročila na letno računovodsko in poslovno poročilo. ZGD vsebino računovodskega poročila precej razširja, še posebej za velike in srednje gospodarske družbe, ter spreminja in uvaja nekatere nove sestavine v poslovnem poročilu. (Horvat 2003, 92) Letno poročilo opredeljuje 56. člen ZGD. Letno poročilo majhnih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in za katere z zakonom ni predpisano revidiranje računovodskih izkazov, je sestavljeno iz: - bilance stanja; - izkaza poslovnega izida in - priloge s pojasnili k izkazom, ki so opredeljene v 65. členu ZGD. Letno poročilo srednjih, velikih in majhnih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora po 56. členu ZGD obsegati tudi: - izkaz finančnega izida, - izkaz gibanja kapitala in - poslovno poročilo. (Odar 2003, 15) V poslovnem poročilu mora biti prikazan najmanj pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja družbe (66. člen ZGD). Vsi deli letnega poročila sestavljajo celoto. Letno poročilo mora biti jasno in pregledno, z resničnim in poštenim prikazom premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida (57. člen ZGD). 2.2.2 Vsebina letnega poročila Podjetje mora imeti vsebinsko zasnovo, da bi natančno vedelo, kaj v letno poročilo vključiti. Letno poročilo ima značilne sestavine oz. ključne razdelke, ki so: - naslovnica, - finančni poudarki, - kazalo, - direktorjevo pismo ali nagovor, - besedilo, ki naj izrazi osebnost podjetja, - letno računovodsko poročilo in poslovno poročilo, - zbirnik statistik, - grafe in tabele, - mnenje revizorske hiše in - kratke predstavitve direktorjev. Iz tega lahko povzamemo, da so značilni sestavni deli letnega poročila naslednji: 1. uvodni del s strnjenimi poudarki, 2. splošni del, 3. obvezni del, to so računovodski izkazi s pojasnili in poslovno poročilo, ki so s ključnimi številkami prikazani v grafih in slikah, kar je uporabniku bolj prijazno..

19. Kot kažejo izkušnje v tujini, so vlagatelji in druge interesne skupine tej sestavi letnega poročila zelo naklonjeni ter ne želijo več prejemati podrobnih letnih poročil. Vsi deli letnega poročila imajo isto poslanstvo – predstaviti poslovanje podjetja, hkrati pa so namenjeni različnim uporabnikom. Uvodni del naj bi na kratko prikazal uspešnost poslovanja, pri čemer moramo paziti, da bralcu ponudimo samo izbrane podatke in ga ne zasujemo z množico številk in dejstev. Splošni del letnega poročila ni tako natančno določen, zato podjetje v njem lahko uporabi vso svojo ustvarjalnost in inovativnost, hkrati pa se osredotoči tudi na tiste interesne skupine, ki se ne zanimajo samo za računovodske in finančne informacije, ki so ponavadi v obveznem delu letnega poročila. (Horvat 2001, 128-129) Letna poročila velikih, srednjih in majhnih podjetij se zelo razlikujejo, predvsem po obsegu. UVODNI DEL S STRNJENIMI POUDARKI Prva stran letnega poročila je naslovnica, ki napoveduje temo letnega poročila. Zatem sledi uvodni del letnega poročila, ki vsebuje: - povzetek s finančnimi in drugimi poudarki, ki so bili pomembni za podjetje v poslovnem letu, tako, da se bralec hitro seznani z vsebino letnega poročila, še preden ga začne zares brati; - kazalo; - poročilo predsednika uprave in poročilo predsednika nadzornega sveta; - kratko uvodno predstavitev podjetja. Uvodni del mora biti razumljiv tudi za strokovno manj podkovane bralce v nasprotju z obveznim delom, ki je namenjen zahtevnejšim bralcem. Hkrati mora biti uvodni del prepričljiv, da vabi k nadaljnjemu branju. (Horvat 2003, 246) Finančni in drugi poudarki so poudarki iz minulega poslovnega leta, na katere želi podjetje opozoriti in ki jih v letnem poročilo predstavimo v obliki kratkih alinej, finančne poudarke pa v obliki grafov ali tabel. Finančni poudarki so predvsem gibanje dividende na delnico, dobička na delnico, prodaje izdelkov in storitev, čistega dobička, vlaganj v določenem obdobju, naložb v osnovna sredstva in podobno. (Horvat 2001, 131) Kratka uvodna predstavitev podjetja vsebuje najosnovnejše podatke o podjetju (sedež podjetja, telefon, osnovna dejavnost, število zaposlencev, matična številka, vpis v sodni register, davčna številka in drugo). Podjetje lahko doda tudi zgodovinski pregled poslovanja po letih, ali glavne mejnike v preteklem poslovanju. Na začetku letnega poročila lahko podjetje na kratko predstavi temeljna sporočila poslanstva in vizijo pa tudi najpomembnejše cilje, tako kratkoročne, kot dolgoročne. Nadalje lahko podjetje navede tudi, kako uspešno s svojimi izdelki in storitvami zadovoljuje potrebe domačega in svetovnega trga, s katerimi domačimi in tujimi partnerji sodeluje pri proizvodnji in trženju izdelkov in podobno. Treba je omeniti še vpliv podjetja na širše naravno, kulturno, tehnološko in gospodarsko okolje, pa seveda tudi vse izjemne dogodke (nesreče, slaba letina,..), ki so vplivali na poslovanje v prejšnjem letu. V uvodnem delu lahko podjetje poudari pozitivne aktivnosti, kot so uvajanje novih izdelkov, vstop na nove trge, poslovne pridobitve in preoblikovanja ter spremembe v vrhnjem poslovodstvu. Uvodni del letnega poročila je tudi priložnost za podjetje, da izkoristi možnost in se samo odloči, katera ugodna gibanja v svojem poslovanju bo poudarilo, saj bralci to najprej opazijo. (Horvat 2003, 247) Poročilo predsednika uprave mora biti zaradi svoje pomembnosti na začetku letnega poročila, kjer predsednik v strnjeni obliki prikaže sedanje poslovanje podjetja in napove tudi.

20. načrte. Pomembno je, da je v pismu čim manj številk. Poleg tega mora biti poročilo kratko in jedrnato, napisano prijazno in preprosto, bralca pa ne sme dolgočasiti. Vsaka informacija v poročilu predsednika uprave pa mora biti utemeljena in razčlenjena v splošnem in obveznem delu letnega poročila. (Horvat 2001, 132) Poročilo predsednika nadzornega sveta je lahko na uvodnih straneh letnega poročila, ni pa nujno. Nadzorni svet naj bi v nasprotju od poročila predsednika uprave, ki je subjektivno napisano, podal nevtralno mnenje o poslovanju podjetja. Iz poročila nadzornega sveta mora biti jasno razvidno, kako je nadzorni svet spremljal poslovanje družbe, kako je sodeloval z upravo ter kako zastopa delničarje in deluje v njihovem interesu. (Horvat 2001, 133) SPLOŠNI DEL LETNEGA POROČILA V splošnem delu letnega poročila so opisane vse sestavine, ki jih ne določajo ZGD in SRS. Po ZGD je to poslovno poročilo, ki poleg sestavin, predpisanih z zakonom, vključuje vsa druga prostovoljna razkritja. Sestavine splošnega oziroma poslovnega poročila lahko združimo takole: - gospodarska gibanja, - prodaja in trženje, - analiza poslovanja, - zaposlenci, - kupci, - dobavitelji, delničarji, - naložbe, - raziskovanje in razvijanje ter kakovost, - okoljevarstvena dejavnost, - družbena odgovornost, - načrti. (Horvat 2003, 251) OBVEZNI DEL letnega poročila je računovodsko poročilo z razkritji, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. 2.2.3 Letno računovodsko poročilo Računovodsko poročilo je skupek poročil, katerih vsebina so računovodski podatki in računovodske informacije, a tudi njih ocene in razlage. Poleg računovodskih izkazov vsebuje tudi obvezna razkritja in druga pojasnila posameznih računovodskih postavk. Računovodski izkazi prikazujejo vrednostno izražene učinke poslov in drugih poslovnih dogodkov, tako da jih združujejo v večje skupine glede na njihove gospodarske značilnosti. Skupine te vrste so sestavine računovodskih izkazov. (Odar 2002, 9-10) Temeljna novost v računovodskem delu letnega poročila so priloge s pojasnili, ki za podjetja pomenijo precej več javnega razkrivanja kot doslej. Po prenovljenih računovodskih standardih obstajajo štirje računovodski izkazi, s katerimi se družba predstavlja javnosti: 1. BILANCA STANJA, 2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, 3. IZKAZ FINANČNEGA IZIDA in 4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA..

21. Za vse družbe sta obvezna računovodska izkaza bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala pa sta obvezna le pri velikih in srednjih gospodarskih družbah ter družbah, ki nastopajo na borzi vrednostnih papirjev. Vsi temeljni izkazi, čeprav vsak predstavi poslovanje družbe po svoje, se med seboj dopolnjujejo, zato je dobro, da jih pri analiziranju, zaradi celovitejše in popolnejše predstavitve družbe, preučujemo skupaj. (Zadravec 2003, 23) Najpomembnejše novosti med računovodskimi izkazi, ki jih uvaja zdajšnji ZGD v primerjavi s prejšnjim, so rezerve in njihova delitev v bilanci stanja, bilančni dobiček, izkaz finančnega izida, ki je nadomestil izkaz finančnih oziroma denarnih tokov, in povsem nov računovodski izkaz, to je izkaz gibanja kapitala, ki nadomešča dozdajšnji izkaz uporabe dobička in kritja izgube. Ta izkaz je pomemben predvsem za lastnike. (Horvat 2003, 93) BILANCA STANJA Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu poslovnega leta ali medletnih obdobij, za katera se sestavlja. Bilanca stanja se sestavi za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega oziroma notranjega računovodskega poročanja. Od njegove vrste in narave podjetja sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v njem. (Odar 2003, 15) Bilanca stanja je zbirka podatkov ali tudi sporočilo o sredstvih in njihovih virih. Sestavimo jo po bolj ali manj nadrobno opredeljenih zakonskih in strokovnih pravilih. Kaže nam obseg in kakovost lastnih in tujih virov sredstev ter stalnih in krožečih sredstev. Pravimo tudi, da nam prikazuje premoženjsko in finančno konstitucijo podjetja. (Zadravec 2003, 28) Bilanco stanja predpisuje ZGD, podrobnejša pravila izdelave bilance stanja in razkritij pa so določena v SRS 24. TABELA 2 BILANCA STANJA na dan 31.12.2002 vseh gospodarskih družb v Sloveniji POSTAVKE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV. Znesek v mio SIT 31.12.2002 31.12.2001. I.. 13.338.385. SREDSTVA (A DO C). Indeks Delež v % 31.12.01= 31.12.2002 31.12.2001 100 11.976.759 111,4 100,0 100,0. A. Stalna sredstva (1do3). 8.485.396. 7.674.831. 110,6. 63,6. 64,1. 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2. Opredmetena osnovna sredstva 3. Dolgoročne finančne naložbe. 179.717 6.152.874 2.152.804. 158.793 5.852.227 1.663.810. 113,2 105,1 129,4. 1,4 46,1 16,1. 1,3 48,9 13,9. B. Gibljiva sredstva (1 do 4). 4.795.000. 4.249.734. 112,8. 36,0. 35,5. 1. Zaloge 2. Poslovne terjatve - dolgoročne poslovne terjatve - kratkoročne poslovne terjatve 3. Kratkoročne finančne naložbe 4. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina. 1.108.954 2.451.065 178.008 2.273.057 962.276 272.704. 995.961 2.221.573 118.836 2.032.737 800.771 231.429. 111,3 110,3 94,3 111,8 120,2 117,8. 8,3 18,4 1,3 17,1 7,2. 8,3 18,6 1,6 17,0 6,7 1,9. 57.990. 52.195. 111,1. 2,1. 0,4. 13.338.385. 11.976.759. 111,4. 100. 100,0. C. Aktivne časovne razmejitve II. OBVEZNOSTI SREDSTEV (A do D). DO. VIROV.

22. A. Kapital (1do4-5+6-7+8). 6.172.170. 5.658.208. 109,1. 46,3. 47,2. 1. Vpoklicani kapital 2. Kapitalske rezerve 3. Rezerve iz dobička 4. Preneseni čisti dobiček 5. Prenesena čista izguba 6. Čisti dobiček poslovnega leta 7. Čista izguba poslovnega leta 8. Prevrednotovalni popravki kapitala. 2.461.672 607.345 786.191 713.204 262.609 362.115 152.122 1.656.373. 2.346.173 482.361 677.768 694.746 241.575 284.075 455.448 1.870.110. 104,9 125,9 116,0 102,7 108,7 127,5 33,4 88,6. 18,5 4,6 5,9 5,3 2,0 2,7 1,1 12,4. 19,6 4,0 5,6 5,8 2,0 2,4 3,8 15,6. 259.271. 278.214. 93,2. 1,9. 2,3. 6.748.281. 5.875.182. 114,9. 50,6. 49,1. B. Rezervacije C. Finančne in poslovne obveznosti 1. Dolgoročne finančne obveznosti 2. Kratkoročne finančne obveznosti D. Pasivne časovne razmejitve. in. poslovne. 2.914.262. 2.476.966. 117,7. 21,9. 20,7. in. poslovne. 3.834.020. 3.398.216. 112,8. 28,4. 28,4. 158.663. 165.154. 96,1. 1,2. 1,4. Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družbah v Republiki Sloveniji v letu 2002 str. 29 Z novimi SRS smo dobili največ sprememb pri izkazovanju postavk bilance stanja. Največja sprememba je odprava revalorizacije in uvedba prevrednotovanja bilančnih postavk. Splošno prevrednotovanje je posledica spremembe kupne moči domače valute, posebno prevrednotovanje pa posledica sprememb cen gospodarskih kategorij. Splošno prevrednotovanje se izvaja za vse sestavine kapitala na koncu poslovnega leta, če je bila v prejšnjem koledarskem letu rast tečaja evra večja od 5,5%. Posebno prevrednotenje se opravi s spremembo cen sredstev ali dolgov zaradi njihove okrepitve ali oslabitve. Pri tem je pri sredstvih oslabitev obvezna, odločitev o okrepitvi pa prepuščena družbam. Obratno je pri dolgovih, okrepitev je obvezna, oslabitev pa dopustna. (Informacija o poslovanju gospodarskih družb v RS v letu 2002, 2003, 28) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje koliko prihodkov je podjetje ustvarilo v enem letu, koliko je bilo odhodkov in kakšen poslovni izid ustreza takšnemu poslovanju. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida. To je računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Med prihodke in odhodke prištevamo vse poslovne dogodke ob njihovem nastanku, z njihovim obračunom in ne ob njihovem plačilu. Izkaz uspeha temelji na zaračunani prodaji in ne na plačani prodaji. Pod zaračunano prodajo razumemo trenutek, v katerem blago pravno preide v kupčeve roke in kateremu sledi izdaja računa. Pri plačani prodaji bi med prihodke šteli le tisto prodajo in odposlane proizvode, za katere smo prejeli plačilo. V izkazu poslovnega izida so upoštevani tisti odhodki, zaradi katerih se je hkrati povečal dolg, na primer povečane obveznosti za opravljene storitve, ali pa so zmanjšala sredstva z obračunano amortizacijo osnovnega sredstva..

23. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki in je lahko pozitiven, v tem primeru govorimo o dobičku, ali negativen, v tem primeru govorimo o izgubi. ZGD in SRS predpisujeta le minimalen obseg podatkov in potrebne postavke, ki jih mora vsebovati izkaz poslovnega izida. (Zadravec 2003, 105) V zvezi z izkazom poslovnega izida pa je treba opozoriti še na novosti iz šestega odstavka 62. člena ZGD, ki določa, da mora podjetje dopolniti izkaz poslovnega izida s temi postavkami: - poslovni izid poslovnega leta, - preneseni dobiček / prenesena izguba, - zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv, - zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička, - povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička in - bilančni dobiček / bilančna izguba. V zvezi z omenjenimi dodatnimi postavkami pa je treba povedati še to, da gre za postavke, ki vsebinsko ne sodijo v izkaz poslovnega izida, ker niso neposredno povezane s poslovnim izidom poslovnega leta, saj gre za spremembe postavk bilance stanja v obračunskem obdobju. Ker imamo opraviti z gibanjem nekaterih postavk lastnega kapitala, bi bilo priporočljivo, da bi vse gospodarske družbe sestavile izkaz gibanja kapitala in v njem predstavilo te podatke. (Odar 2003, 15) TABELA 3 Postavke poslovnega izida za gospodarske družbe v letu 2002-razdeljene na poslovne, finančne in izredne rezultate: PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA PRIHODKI – ODHODKI znesek v mio delež v % znesek v mio delež v % znesek v mio SIT SIT SIT SKUPAJ 11.115.198 100,0 10.839.202 100,0 275.996 10.586.514 95,2 30.311.559 95.1 274.955 Poslovni 403.620 3,7 474.971 4,4 -71.351 Finančni 125.064 1,1 52.672 0,5 72.392 Izredni Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2002, str. 12 V letu 2002 se je poslovni izid družb izboljšal, tudi prikaz je realnejši, na to je vplivalo izkazovanje bilančnih postavk po novih SRS. Prav gotovo pa je poslovni izid družb v letu 2002 boljši tudi zato, ker družbam zaradi nižje rasti tečaja evra splošnega prevrednotovanja kapitala ni bilo treba opraviti. IZKAZ FINANČNEGA IZIDA 56. člen ZGD določuje, da morajo velike, srednje ter majhne družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem kapitalskem trgu, v svojem letnem poročilu predložiti tudi izkaz finančnega izida. Izkaz finančnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. V izkazu finančnega izida so skozi najrazličnejše spremembe prihodkov in odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev, prikazani vplivi na končno stanje denarnih sredstev, ki je enako vsoti gotovine v blagajni, knjiženega denarja na računu pri banki in gotovine na poti ter denarnih ustreznikov (čeki). Pod denarnimi ustrezniki razumemo vsa tista sredstva, ki.

24. so zlahka in hitro oziroma v bližnji prihodnosti unovčljiva v vnaprej znan znesek denarnih sredstev. Izkaz finančnega izida daje uporabnikom informacije, kako podjetje denarna sredstva in njihove ustreznike pridobiva, kako jih porablja ter kakšno je njihovo stanje na začetku in na koncu obdobja. Te spremembe stanja sredstev kot tudi obveznosti do virov sredstev nastajajo zaradi različnih finančnih aktivnosti, kot so dezinvestiranje in novo financiranje ter na drugi strani investiranje in definanciranje. • Dezinvestiranje pomeni spreminjanje nedenarnih sredstev v denarna, kar pomeni povečanje pritokov v poslovni dejavnosti. • Financiranje je povečanje sredstev v obdobju s povečanjem kapitala ali dolgov. • Investiranje oblikuje odtoke, kar pomeni, da z investiranjem spreminjamo denarna sredstva v nedenarna, da bi povečali sredstva v obliki stvari in pravic. • Definanciranje pa pomeni zmanjšanje sredstev v obdobju z zmanjšanjem obveznosti do virov sredstev. V finančnem toku pri poslovanju izkaza finančnega izida so torej izkazani prihodki in odhodki iz izkaza poslovnega izida, s katerimi je mogoče ugotoviti višino ustvarjenih razpoložljivih sredstev določenega obračunskega obdobja, pridobljenih s pretežno dejavnostjo podjetja. (Zadravec 2003, 135-136) IZKAZ GIBANJA KAPITALA Izkaz gibanja kapitala je tisti izkaz, ki ga morajo vključiti v svoje letno poročilo vse večje, srednje in male družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Izkaz gibanja kapitala je temeljni izkaz, ki prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, kakor tudi uporabo čistega dobička in pokrivanje izgube. Za leto 2002 je ta izkaz prvič izdelan in nadomešča izkaz uporabe čistega dobička in kritje izgube po starem 56. členu ZGD, vendar je novi izkaz gibanja kapitala širši, saj poleg uporabe in kritja poslovnega izida prikazuje spreminjanje ostalih sestavin kapitala. (Zadravec 2003, 145) Izkaz gibanja kapitala prikazuje posamezne sestavine kapitala v stolpcih. Za vsako od njih je v posameznih vrsticah najprej prikazano začetno stanje, nato pa možni pojavi, ki povzročajo spremembe posameznih sestavin kapitala in nazadnje končno stanje kapitala v obračunskem obdobju. Možni pojavi so treh vrst: - premiki v kapital, - premiki v kapitalu, - premiki iz kapitala. (Koritnik-Raketa 2003, 6) V izkazu gibanja kapitala so prikazane različne sestavine kapitala: I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 2. Nevpoklicani kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne deleže 3. Statutarne rezerve 4. Druge rezerve iz dobička IV. Preneseni čisti poslovni izid.

25. 1. Preneseni čisti dobiček 2. Prenesena čista izguba V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1. Čisti dobiček poslovnega leta 2. Čista izguba poslovnega leta VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1. Splošni prevrednotovalni popravki kapitala 2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala. (Zadravec 2003, 146) Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz bilančnega dobička kot pravno opredeljene odločitvene kategorije iz ZGD, ki se ugotovi takole: ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA + preneseni čisti dobiček / prenesena čista izguba +zmanjšanje kapitalskih rezerv in zakonskih rezerv + zmanjšanje rezerv iz dobička - povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave (zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže in statutarnih rezerv) - povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta (drugih rezerv iz dobička) = BILANČNI DOBIČEK, ki ga skupščina razporeja za delničarje, druge rezerve, prenos v naslednje leto ali druge namene. V primeru bilančne izgube pa skupščina odloča o njenem poravnavanju. (Odar 2003, 16) Podatke o bilančnem dobičku lahko izkažemo kot dodatne postavke izkaza poslovnega izida ali pa v dodatku k izkazom. 2.2.4 Obvezna razkritja v letnem poročilu Sami podatki v računovodskih izkazih pa praviloma niso zadostna informacija o finančnem položaju oziroma stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovnem izidu. Pravo oz. pravilnejšo sliko o poslovanju podjetja lahko dobijo uporabniki računovodskih izkazov šele z razkritji. Razkritja oz. pojasnila pa tudi dodatne preglednice k računovodskim izkazom torej vsebujejo dodatne podatke in druge informacije, pomembne za uporabnike. Gre za to, da so uporabniki računovodskih poročil seznanjeni z vsemi zadevami, ki so dovolj pomembne za njihovo odločanje. Razkritja oziroma pojasnila v računovodskih poročilih Pojem razkritje v najširšem pomenu obsega prikaz katerekoli informacije o izbranem podjetju. Torej so vključene vse informacije iz letnih poročil, objav v tisku in drugih virov. Seveda računovodska stroka opredeljuje razkritje v ožjem pomenu: gre za informacije, razkrite v letnih poročilih, razen tistih, ki se razkrijejo v temeljnih računovodskih izkazih. Slovenski računovodski standardi za pojem razkritja v večini primerov uporabljajo izraz pojasnila. Gre za dodatne informacije o posameznih podatkih iz računovodskih izkazov. Med razkritja je zato treba uvrstiti najprej vsa tista, povezana z vsemi vrstami tveganj in negotovosti, ki vplivajo na organizacijo, kakor tudi s sredstvi in obveznostmi, ki niso izkazani v bilanci stanja (na primer z zalogami rudnin)..

26. Med pojasnila prav tako štejemo razkritja o tveganjih in negotovostih, ki vplivajo na podjetje, pa tudi razčlembe sredstev in obveznosti, ki niso izkazani v bilanci stanja. V obliki dodatnih informacij je moč pripraviti tudi podatke o vplivih, ki bi jih na podjetje utegnil imeti trg, to je predvidevanja o spreminjanju vhodnih in izhodnih cen. Vsekakor pa morajo pojasnila in dodatne razpredelnice vsebovati tudi podatke, ki jih zahtevata SRS 24 o oblikah izkaza stanja in SRS 25 o oblikah izkaza uspeha. Razkritja oziroma pojasnila so lahko vrednostna, torej izražena v denarnih enotah, in nevrednostna, torej opisna. Vrednostna razkritja so na primer dodatne preglednice, nevrednostno razkritje pa na primer opis metode vrednotenja posamezne kategorije. Za razkritja je odgovorno ravnateljstvo, ki mora pripraviti taka razkritja oziroma pojasnila, da pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov razumeti, kako so posli in drugi poslovni dogodki izraženi v poslovnem izidu in finančnem stanju, o katerem se poroča. Zakon predpisuje, da morajo pojasnila računovodskih izkazov obvezno vsebovati: -. informacije o uporabljenih metodah vrednotenja postavk v računovodskih izkazih, torej informacije o podlagi za pripravo računovodskih izkazov in o posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih; razčlenitev sintetičnih podatkov iz računovodskih izkazov, ki omogočajo njihovo lažje razumevanje in analiziranje, torej dodatne informacije, ki niso predstavljene v obrazcih računovodskih izkazov, vendar so potrebne za pošteno predstavitev; podatke o delu organizacijskih enot v tujini ter trgovanju z lastnimi delnicami in deleži, torej informacije, ki jih zahtevajo standardi in zakoni ter niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih... Vsa pojasnila računovodskih izkazov mora poslovodstvo predstaviti premišljeno. Praviloma mora biti vsaka postavka v obrazcih bilance stanja, izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov navzkrižno povezana z ustrezno informacijo v pojasnilih. Družba lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi določeno računovodsko rešitev tudi spremeni, če za to obstajajo razlogi. V tem primeru je dolžna v letnem računovodskem poročilu spremembo opisati, če pomembno vpliva na letne računovodske izkaze za določeno leto, ali bi lahko pomembno vplivala na informacije za naslednja leta. Navesti mora tudi razloge za spremembo ter učinek te spremembe – na primer vrednostni vpliv na izkazan izid poslovanja. Družba pri pripravi računovodskih izkazov uporablja tudi različne računovodske ocene. Tako oceni dobo koristnosti osnovnih sredstev oz. amortizacijske stopnje, opredeli način oblikovanja popravkov vrednosti terjatev, za katere obstaja dvom glede poplačljivosti, določi način odpisovanja vrednosti posameznih vrst zalog (zaradi neuporabnosti zalog, slabših prodajnih možnosti in drugih razlogov), če naštejemo le nekaj vrst računovodskih ocen, s katerimi se srečuje večina družb. Računovodske ocene se lahko spremenijo zaradi sprememb okoliščin, ki so vplivale na prvotno oceno. Tudi v primeru spremembe takšnih ocen pri pripravi letnih računovodskih izkazov družba spremembo opiše skupno z razlogom za spremembo in z navedbo učinka spremembe. Družba mora torej najmanj razkriti informacije, kot jih zahtevajo slovenski računovodski standardi, pri tem pa upoštevati tudi zahtevo ZGD, da razčleni tiste sintetične podatke, ki v predpisanih računovodskih izkazih ne zadoščajo za razumevanje in analiziranje s strani uporabnikov teh informacij..

27. RAZKRITJA K RAČUNOVODKIM IZKAZOM LAHKO RAZDELIMO V NASLEDNJE SKUPINE: 1. obvezna razkritja po 65. členu ZGD, ki so obvezna za vse gospodarske družbe, 2. obvezna razkritja po drugih členih ZGD, ki so obvezna za vse gospodarske družbe, 3. obvezna razkritja po SRS, ki so obvezna za gospodarske družbe, zavezane reviziji, Vsako podjetje si samo izbere vrstni red razkritij, pomembno je le, da so za uporabnike pregledna in razumljiva. SRS od 1 do 19 vsebuje prvi člen, ki je pri razkrivanju vedno enak. Pravi namreč, da morajo podjetja, ki niso zavezana k reviziji, razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkritjih v skladu s posameznim standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti določi podjetje v svojih aktih. To pomeni, da naj podjetje merilo pomembnosti opredeli v svojem notranjem aktu o računovodstvu oziroma v pravilniku o računovodstvu. Torej, določiti je treba, katere so te pomembne zadeve in stopnjo pomembnosti. Pri postavkah bilance stanja je treba pri opredmetenih in neopredmetenih dolgoročnih sredstvih razkrivati posamezne kategorije, pri drugih postavkah bilance stanja pa je treba razkrivati njihove posamezne vrste. Stopnjo pomembnosti posamezne vrste postavke pa lahko opredelimo kot delež od vrednosti celotne postavke oziroma kot delež vrednosti vseh sredstev ali obveznosti do virov sredstev. Pri postavkah izkaza poslovnega izida SRS zahtevajo razkritja za posamezne skupine (pri stroških amortizacije) in za posamezne postavke odhodkov in prihodkov. Stopnjo pomembnosti poslov oziroma dogodkov ali bistvene napake določimo glede na vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja, merilo najpomembnejših dejavnosti glede na določen delež prihodkov od prodaje in podobno. Obvezna razkritja po 65. členu ZGD Podjetja morajo v skladu s 65. členom ZGD v prilogo k računovodskim izkazom vključiti pojasnila, poleg tega pa še morebitne druge podatke in pojasnila, ki jih zahtevajo drugi členi sedmega poglavja ZGD, če pridejo v podjetju v poštev. Razkritja po 65. členu ZGD: 1. Po ZGD je treba pojasniti metode vrednotenja postavk v letnih računovodskih izkazih, in sicer računovodske usmeritve in ocene, ter metode, ki smo jih uporabili za izračun odpisov vrednosti. Pri metodah odpisov vrednosti SRS omenjajo metode amortiziranja sredstev in metode prevrednotovanja sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev. 2. Navesti moramo, po katerem tečaju in kako smo v poslovnem letu v domačo valuto preračunavali poslovne dogodke, ovrednotene v tuji valuti. 3. Za vsako od pridruženih podjetij moramo razkriti nekaj osnovnih splošnih in poslovnih podatkov. Splošni podatki so firma in sedež ter delež, s katerim je obvladujoče podjetje udeleženo v kapitalu pridruženega podjetja. Pridružena podjetja so podjetja, v katerih ima obvladujoče podjetje pomemben vpliv, saj ima v kapitalu pridruženega podjetja 20odstotni delež. Podatke je treba razkriti le, če so pomembni za resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti podjetja, njegov finančni položaj ter njegov poslovni izid. Če so podatki pomembni, je pridruženo podjetje tudi vključeno v skupino podjetij, za katero se sestavlja skupinsko letno poročilo. 4. Če podjetje kot družbenik v drugem podjetju neomejeno osebno odgovarja za njegove obveznosti, mora o tem podjetju v letnem poročilu navesti nekaj splošnih podatkov, in sicer podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te družbe..

28. 5. Če ima podjetje odobreni kapital oziroma je pogojno povečalo osnovni kapital, mora razkriti višino odobrenega kapitala in število ter nominalno vrednost delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital oziroma na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala. 6. Če ima podjetje svoje deleže oziroma je med poslovnim letom imelo svoje deleže, mora razkriti: a) nominalni znesek svojih deležev, ki jih je podjetje oziroma tretja oseba za račun podjetja pridobilo oziroma odtujilo v poslovnem letu, njihov delež v osnovnem kapitalu družbe, datum njihove odobritve, razlog za pridobitev oziroma odtujitev teh deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve, b) nominalni znesek lastnih deležev, ki jih je podjetje oziroma tretja oseba za račun podjetja v poslovnem letu sprejelo v zastavo, in njihov delež v osnovnem kapitalu, c) skupni nominalni znesek deležev, katerih imetnik je podjetje oziroma tretja oseba za račun podjetja na bilančni presečni dan, in njihov delež v osnovnem kapitalu ter skupni nominalni znesek lastnih deležev, ki jih ima podjetje oziroma tretja oseba za račun podjetja na bilančni presečni dan v zastavi, in njihov delež v osnovnem kapitalu. To pomeni, da morajo vsa podjetja, ki so v poslovnem letu imela svoje deleže oziroma svoje lastne delnice, razkriti njihove: - pridobitve in odtujitve med letom; - prejem svojih lastnih deležev oziroma svojih delnic v zastavo; - stanje na dan bilance stanja. Podatke mora podjetje razkriti, če je izpolnjena ena od naslednjih predpostavk: - če je ob koncu poslovnega leta imetnik svojih lastnih deležev, in sicer ne glede na to, ali jih je podjetje pridobilo v poslovnem letu, na katero se nanaša letno poročilo, ali v prejšnjih poslovnih letih, - če je med poslovnim letom odtujilo svoje lastne deleže, ne glede na to, kdaj jih je pridobilo, ter če ob koncu poslovnega leta nima več nobene svoje lastne delnice oziroma poslovnega deleža in - če jih je med poslovnim letom pridobilo, in sicer ne glede na to, ali jih je do konca poslovnega leta odtujilo. 7. Če je podjetje izdalo več razredov delnic, je treba navesti število delnic vsakega razreda in njihov nominalni znesek. 8. Če je družba izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic oziroma druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe oziroma pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe za vsako od teh vrst vrednostnih papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo. 9. Podjetje mora prikazati razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši. 10. Velika podjetja morajo razkriti višino vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko bilančnih obveznosti, kot je predpisano s shemo bilance stanja, in ločeno za vsako postavko zabilančnih obveznosti. Srednja in mala podjetja morajo prikazati te podatke le skupaj za vse postavke bilančnih obveznosti in skupaj za vse postavke zabilančnih obveznosti. 11. Velika podjetja morajo razkriti višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko bilančnih in zabilančnih obveznosti. Srednja in mala podjetja morajo prikazati te podatke le skupaj za vse postavke bilančnih obveznosti in skupaj za vse postavke zabilančnih obveznosti..

29. 12. Velika in srednja podjetja morajo prikazati skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja (zabilančne obveznosti), če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz naslova izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini. 13. Velika podjetja morajo prikazati razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe oziroma po posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, oziroma opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe oziroma posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov velikim podjetjem ni treba razkriti, če bi jim to lahko povzročilo pomembnejšo škodo, vendar je v prilogi treba pojasniti razloge za to. 14. Velika in srednja podjetja morajo razkriti povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo. Pri tem je treba poudariti, da SRS zahtevajo razkritje povprečnega števila zaposlenih ali števila zaposlenih na dan bilance stanja. 15. Velika in srednja podjetja, ki uporabljajo II. različico izkaza poslovnega izida, ki vsebuje proizvajalne stroške prodanih količin, stroške prodajanja in stroške splošnih dejavnosti, morajo v prilogi k izkazom prikazati podatke o znesku stroškov dela, razčlenjenem na plače in stroške socialnih zavarovanj, pri katerih je treba ločeno izkazovati stroške pokojninskih zavarovanj. 16. Razkriti je treba obseg, v katerem so na poslovni izid poslovnega leta vplivale metode vrednotenja posameznih postavk, ki so bile uporabljene zaradi uveljavitve davčnih olajšav. 17. Velika in srednja podjetja morajo razkriti skupni znesek vseh prejemkov (plače in druga izplačila na podlagi zaposlitve, sejnine, nagrade, tudi udeležbo v bilančnem dobičku ter druge premoženjske koristi, pridobljene v nedenarni obliki, kot so delnice družbe in delniške nakupne opcije), ki so jih za opravljanje funkcije oziroma nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani uprave, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe (zaposleni po individualnih pogodbah), in člani nadzornega sveta, ločeno za vsako od teh skupin oseb. 18. Velika in srednja podjetja morajo razkriti predujme in posojila, ki so jih odobrila članom uprave, zaposlenim na podlagi individualne pogodbe in članom nadzornega sveta, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb z naslednjimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb: a) skupni znesek predujmov oziroma neplačanih posojil oziroma skupni znesek danih poroštev; b) obrestna mera in drugi pomembnejši pogoji poslovanja; c) skupni znesek odplačil posojil v poslovnem letu. 19. Velika in srednja odvisna podjetja, ki so vključena v uskupinjevanje, morajo navesti firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja skupinsko letno poročilo, in razmerje, do katerega je družba odvisna družba, ter mesta, kjer je mogoče pridobiti skupinsko letno poročilo. Pojasnila, predpisana v drugih členih ZGD Priloga k izkazom mora, kot izhaja iz 65. člena ZGD, obsegati tudi podatke in pojasnila po določbah drugih členov sedmega poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu, razen 65. člena, ter po SRS. Vsa podjetja, ki so zavezana reviziji, morajo poleg pojasnil, ki jih predpisuje ZGD, vključiti v prilogo k izkazom v letnem poročilu tudi razkritja, ki jih predpisujejo SRS..