Primerjalna analiza ponudnikov e-tečajev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E-TE AJEV. Mentor: izred. prof. dr. Eva Jereb. Kandidat: Alenka Žos. Kranj, maj 2007.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Evi Jereb za pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi gospodi ni Katarini Šter, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo..

POVZETEK V informacijski dobi in v svetu globalizacije v katerem živimo, je posameznik izpostavljen najrazli nejšim vplivom, ki bolj kot kadar koli prej oblikujejo njegovo osebnost. Cilj sodobnega u enca je pridobiti znanje s im manj truda, im hitreje, ob im manjših stroških ter obogatenega z najnovejšimi spoznanji v svetu. Razvoj ra unalniške tehnologije je vnesel spremembe tudi na podro je izobraževanja. V množici ponudnikov elektronskega izobraževanja, ki ponujajo svoje storitve preko interneta se postavlja vprašanje, kako izbrati pravo izobraževanje, ki bo najbolj primerno in vredno našega asa in denarja. V nalogi sem predstavila elektronsko izobraževanje in med seboj primerjala elektronske te aje, ki jih ponujajo razli ni ponudniki. Namen naloge je podrobnejša primerjalna analiza elektronskih te ajev, ki so dostopni preko interneta. V diplomski nalogi želim opozoriti na kaj moramo biti pozorni pri izbiri e-te aja preko interneta. Zanimalo me je, kako poteka pridobivanje znanja, kakšna je komunikacija med u e imi in mentorjem in kakšno je preverjanje znanja. KLJU NE BESEDE: -. E-izobraževanje E-te aji Ponudniki. SUMMARY In the age of information and globalization an individual is under the influence of various factors which more than ever form one's personality. Today's scholar's prime goal is to learn as fast as possible with the least effort and costs whereas the knowledge already contains the latest discoveries in his field of interest. The development of computer tehnology (IT) caused many changes in the process of education as well. There are many companies which offer different courses or promise the desired knowledge via internet. The question arises: How to choose such educational establishment where our time and money will be spent best? In this thesis I presented electronic education and compared different courses of different offerers accessible over internet. I focused on comparative analysis of internet based courses. The goal is to point out the facts that we should pay attention to when we are looking for internet courses. Also the process of this kind of education itself, the communication between mentor and scholar and final testing of what students learned are introduced. KEYWORDS: -. E-learning E-courses E-offerers.

KAZALO 1. UVOD...............................................................................................................5 1.1.Predstavitev problema………...………………………………………….5 1.2.Omejitve…………………………………………………………………..5 1.3.Metode dela……………………………………………………………….5 2. U NI PROCES................................................................................................6 2.1. U itelj ali mentor (tutor)............................................................................6 2.2. U enec ali u e i..………………...............................................................7 2.3. U na vsebina..............................................................................................8 2.4. Programska oprema....................................................................................9 3.. E- IZOBRAŽEVANJE.................................................................................11 3.1. Oblike e-izobraževanja...........................................................................13 3.2. Tehnologija e-izobraževanja...................................................................14 3.2.1.Multimedijska tehnologija.....................................................................15 3.3.2.Komunikacijska tehnologija..................................................................15 3.3. Izvajalci e-izobraževanja........................................................................17 3.4. Razlike med e-izobraževanjem in tradicionalnim izobraževanjem.......18 3.5. Razlike med e-izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo..............22 3.6. Stroški e- izobraževanja.........................................................................25 3.7 Zgodovinski razvoj e- izobraževanja.....................................................25 3.8. Prednosti in slabosti e- izobraževanja....................................................25 3.9. Razvojne prespektive.............................................................................27 3.10. Standardi na podro ju e-izobraževanja..................................................27 3.11. E-izobaraževanje za podjetja.................................................................27 3.12. Spletni portal e-izobraževanja................................................................28. 4. PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E- TE AJEV......................31 4.1. Kaj je e-te aj?..........................................................................................31 4.2. Kvaliteta e-te ajev...................................................................................31 4.3. Med katerimi e-te aji lahko izbiramo......................................................31 4.4. Oblike pomo i pri e-te ju........................................................................33 4.5. Bonton pri udeležbi e-te aja....................................................................33 4.6. Preverjanje znanaja po kon anem e-te aju..............................................33 4.7. Kriteriji za analizo....................................................................................34 4.8. Ponudniki e-te ajev, seznam e-te ajev in analiza ...................................34 4.9. Ugotovitve in predlogi.............................................................................46 5. ZAKLJU EK.………………………………………………………………48 6. LITERATURA………………………………….………………………..…49.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1. UVOD 1.1. Predstavitev problema Ra unalnik je postal nepogrešljiv del našega življenja Razvoj ra unalnikov in interneta je odstranil pregrado asa in prostora. Znanje lahko danes pridobimo ali posredujemo kadarkoli, kamorkoli in od kjerkoli. U enje se dotika vseh starostnih obdobij loveka in predvsem razli nih problemov, ki narekujejo vsebine in na in življenja, ter poteka lahko v razli nih okoljih. Internet in sodobna informacijska tehnologija sta prav gotovo ena tistih stvari, o katerih se zadnje ase povsod govori in piše. Zaradi spremenjenih zahtev sodobnega izobraževanja so se že pred asom pri ele razvijati sodobnejše in prijaznejše oblike izobraževanja od klasi nega pou evanja v u ilnicah, kjer so študentje preve krat zaposleni s pisanjem ali prepisovanjem predstavljene teme, namesto da bi bili pozorni o em sploh govori predavanje. Tako se oblikujejo (nastajajo) projekti, ki prinašajo spremembe tudi v klasi ne predavalnice oziroma u ilnice. V asih smo si težko predstavljali izobraževanje, ki poteka tako, da se udeleženci u ijo iz u nih vsebin, ki so objavljene na spletnih straneh, s tutorjem diskutirajo v klepetalnicah, seminarske naloge delajo prek e-pošte in v razpravah, ki jih ocenjuje tutor, sodelujejo kar v forumih. To je izobraževanje, ki poteka prek elektronskih medijev ali elektronsko izobraževanje (e-izobraževanje). Nekateri opisujejo eizobraževanje kot del novega obdobja v razvoju izobraževanja. Cilj sodobnega u enca je pridobiti znanje s im manj truda, im hitreje, ob im manjših stroških ter obogatenega z najnovejšimi spoznanji v svetu.. 1.2. Omejitve. Cene nekaterih elektronskih te ajev (e-te ajev) se bile previsoke, da bi na njih lahko sodelovala.. 1.3. Metode dela Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem doma e literature in lankov obravnavanega podro ja. Za potrebe moje diplomske naloge sem tudi raziskala spletne vire. Uporabila sem tudi raziskave, analizo obstoje ega stanja ter udeležbo in opazovanje pri e-te ajih.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 5.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. U NI PROCES U ni proces pri elektronskem izobraževanju se razlikuje od klasi nega izobraževanja v u ilnici. U ne aktivnosti se razlikujejo od ene do druge skupine izobraževalcev, prav tako pa se tudi od enega do drugega podro ja pou evanja. Potek u nega procesa V vsakem u nem procesu nastopajo trije temeljni dejavniki: • • •. u itelj, u enec in u na vsebina.. 2.1. U itelj ali tutor U itelja imenujemo mentor ali tutor. Njegova vloga v e-izobraževanju je vodenje u nega procesa, svetovanje in usmerjanje udeležencev. V tradicionalnem izobraževanju ima u itelj osrednjo vlogo. Ena od njegovih najpomembnejših nalog pa je podajanje in prenos u ne snovi skupini ljudi. Pri e-izobraževanju neposrednega stika med u iteljem in u encem ni. Zato se znatno spremeni vloga u itelja. Pravzaprav o u itelju pri e-izobraževanju ne govorimo ve . Njegovo funkcijo prevzame u na vsebina, vodenje u nega procesa, svetovanje in usmerjanje pa prevzame mentor ali tutor. Tutor ima poleg svetovalne naloge tudi nalogo vodenja izobraževanja. Njegova vloga se od izobraževanja do izobraževanja sicer razlikuje, vendar je njegova glavna naloga ta, da vodi izobraževanje, pomaga pri u nih težavah, svetuje, usmerja, motivira .Tutor se mora zavedati, da je za nekatere udeležence njegova podpora klju nega pomena za uspešen zaklju ek njihovega izobraževanja. Njegove naloge so, da udeležence usmerja in vodi skozi u ni proces, vzpostavlja in vzdržuje njihovo motivacijo, pomaga jim pri u enju, e je tako dogovorjeno podu i udeležence o uporabi programske opreme, pregleduje in ocenjuje teste, daje povratne informacije, sledi napredovanju udeležencev skozi u no vsebino na forumih....(Kragelj,2002) V e-izobraževanju tutor ne podaja u ne snovi skupini ljudi ampak je njegova odgovornost predvsem, da sodelujo i izobraževanje uspešno zaklju ijo. Zato je njegovo delo osredoto eno na vsakega posameznika posebej in sicer na njihovo vodenje, spremljanje in usmerjanje med izobraževanjem.Vse to pa od tutorja zahteva posebna znanja in lastnosti. Mentor je torej strokovni svetovalec, ki u e e motivira za aktivnejšo participacijo v strokovnih diskurzih, spodbuja njihovo socializacijo preko interakcije z ostalimi u e imi in skrbi za pozitivno u no klimo. (Cergol, 2003) Njegove najpomembnejše naloge so: - vzdrževati komunikacijo in interakcijo, - vzpostavljati in vzdrževati motivacijo, - vživljati v probleme u e ih se.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 6.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.2. U enec ali u e i Kdo se lahko izobražuje na e-na in? Izobražuje na e-na in se lahko vsak, ki se vpiše v katerikoli izobraževalni program, ki poteka prek interneta. Omejitev ni, razen tistih, ki jih postavijo organizatorji sami. Res pa je, de ta oblika izobraževanja ni za vsakogar in ni za vse.Tistemu, ki ra unalniki predstavljajo nujno zlo in ki si u no snov laže zapolnijo predvsem tako, da se pogovarjajo z nekom, ali da poslušajo predavatelja in pogosto tudi sprašujejo ta oblika izobraževanja ni primerna. E-izobraževanje je alternativna oblika izobraževanja za vse, ki zaradi zasebnih in službenih obveznosti ali geografskih posebnosti ne morejo obiskovati klasi nih predavanj in vaj. Tiste, ki uporabljajo e-izobraževanje lahko razdelimo v naslednje skupine. Delitev omogo a boljše prilagajanje njihovim potrebam in zahtevam pri izobraževanju. • Osnovnošolska in srednješolska okolja, kjer nastajajo velike navidezne šole, ki omogo ajo u iteljem in u encem dostop do knjižnice zunanjih virov gradiv, prilagojen na in dela za slabše in boljše u ence ter nove pristope k bolj samostojnemu u enju. • Univerzitetna okolja, kjer prihranimo as in denar potreben za potovanja na fakultete, omogo imo ve ji vpis študentov v študijske programe, olajšamo posodabljanje in distribucijo izobraževalnih gradiv,... • Ljudje s posebnimi potrebami so še posebej pomembna ciljna skupina. Nove tehnologije jim omogo ajo dostop do novih znanj in posledi no tudi do zaposlitev. • Vseživljenjsko izobraževanje, kjer posamezniki z nadgradnjo njihovega obstoje ega in pridobitvijo novih znanj pove ujejo možnost pridobivanja boljših zaposlitev, ve jih finan nih prihodkov in nenazadnje ve je kvalitete življenja. Podvrsta vseživljenjskega izobraževanja je poslovno izobraževanje pri katerem se posameznik izobražuje za dosego osebnih ciljev na podro ju svojega dela. Seveda pa ima poslovno izobraževanje svoje specifi nosti, ki se bistveno razlikujejo od izobraževanja v izobraževalnih ustanovah. Razlike se odražajo predvsem v okoliš inah, v katerih pou ujejo izobraževalne ustanove, ki so lahko druga ne od dejanskih okoliš in, v katerih bo kasneje potekalo delo. Poleg tega se okoliš ine, v katerih poteka delo, stalno spreminjajo. Odrasli se navadno vklju ijo v izobraževalni proces z dolo enimi motivi. e so motivi, ki jih v izobraževanje vodijo, za odrasle pomembni, vredni in trajni, je to že precejšnje zagotovilo, da bodo pri izobraževanju tudi uspešni.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 7.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.3. U na vsebina Klju en dejavnik izvedbe e-izobraževanja je priprava kvalitetnih vsebin. Priprava vsebine je interdisciplinarni proces, saj v njej sodelujejo strokovnjaki o vsebini, didakti ni in tehni ni strokovnjaki. Pri e-izobraževanju je u na vsebina pripravljena po posebnem postopku. Pripravljena mora biti tako, da zajame vse faze u nega procesa, prevzame vse funkcije in naloge u itelja, ter vzpostavlja dialog z njimi, jih motivira in animira. Poleg tega pa mora biti napisana v posebnem slogu, s katerim se u inkovito usmerja in ohranja pozornost bralcev. U na vsebina pri e-izobraževanju je torej osnova u ne komunikacije in je tista, od katere so v veliki meri odvisni u ni rezultati udeležencev. U ne vsebine morajo biti privla ne, interaktivne, razgibane, njihova uporaba se mora sovpadati s spremljajo imi u nimi aktivnostmi dolo nega izobraževanja. Pri pripravi u nih vsebin je zelo pomembno, da se izbere zelo dobrega avtorja. Zelo dobro je, e pri pripravi u ne vsebine sodeluje tudi tutor.Tako lažje predvidi težave udeležencev izobraževanja in se nanje tudi pripravi. Tutor mora biti predvsem strokovnjak s podro ja ki ga pokriva. Avtorji u ne vsebine morajo: • • • • • • • • • •. upoštevali zna ilnosti udeležencev oziroma vaše ciljne skupine, jasno opredelili izobraževalne smotre in u ne cilje, dolo ili na ine preverjanja, na rtovali strukturo u ne vsebine, na rtovali obseg u ne vsebine, predvideli vse komponente u ne vsebine, dolo ili medij, preko katerega bo potekal u ni proces, se dogovorili, kako bodo vzpostavili interakcijo med vsebino in u encem, predvideli, kako bo potekala pomo udeležencem pri u enju, predvideli na in, kako bo u na vsebina preizkušena in testiranja ter dolo ili kdo bo testiral in posodabljal vsebino. ( Kragelj, 2002). Ena izmed najve jih svetovnih ponudnikov u nih vsebin sta Auralog (tuji jeziki) in NetG (IT in poslovne vsebine). Po svoji vsebinski zasnovi se u no gradivo za e-u enje bistveno ne razlikuje od klasi nega, tiskanega gradiva. Gradivo mora biti zasnovano po enakih na elih. To pomeni: - da morajo biti cilji jasno zastavljeni, - da mora biti vsebina razdeljena v zaokrožena poglavja oz. u ne enote, - te pa morajo biti vsebinsko in didakti no zasnovane na na in, ki u encu omogo a kakovostno samostojno u enje.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 8.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V primerjavi s tiskanim u benikom ima interaktivno, multimedijsko u no gradivo za e-u enje vse prednosti, ki jih omogo a informacijska komunikacijska tehnologija. Razen tekstovnega dela lahko zajema zvo ne zapise, video posnetke, ra unalniške animacije, ra unalniške simulacije, interaktivnost, ki omogo a preprosto in hitro povratno informacijo pri vajah in testih. U no gradivo lahko zajema tudi povezovanje gradiv, kamor sodi potovanje med posameznimi deli gradiva s pomo jo povezav, možnost uporabe že izdelanih paketov za ra unalniško zasnovano usposabljanje (CBT - computer based training), možnost uporabe že izdelanih multimedijskih CD-paketov. Kompleksnost multimedijskega gradiva zahteva metodološki pristop k izgradnji je treba paziti na ustreznost izbranih informacij. S pomo jo multimedije lahko zelo obogatimo elektronski u benik, vendar moramo paziti na ravno pravšno obliko in koli ino podanih informacij (Jereb in Šmitek, 1999). Zasnova ve ine u nih gradiv za e-u enje temelji na povezavi: informacija +akcija. Torej v splošnem podajajo informacije in pri akujejo od u enca, da v zvezi z njimi nekaj naredi. V grobem lo ujemo med tremi zasnovami u nih gradiv za e-u enje: - u na snov in na koncu vprašanja za samopreverjanje znanja, - pou evanje v tiskani ali elektronski obliki ter - reflektiven akcijski vodi . U na snov s vprašanji za samopreverjanje znanja To je najbolj osnovni pristop, kjer avtor u nega gradiva pripravi ve nepretrganih strani u nega gradiva, ki mu doda na koncu vprašanja za samopreverjanje znanja z rešitvami oziroma pravilnimi odgovori. Pou evanje v tiskani ali elektronski obliki Pri tem tipu u nega gradiva ima u enec ob utek, da ga u itelj osebno vodi skozi gradivo in se ukvarja samo z njim. U no gradivo vsebuje vprašanja in druge aktivnosti (vsakih nekaj minut), kjer avtor u nega gradiva preverja ali u enec razume u no snov, jo zna komentirati ali uporabiti. U enec dobi takoj povratno informacijo o svojem razumevanju dolo enega dela u ne snovi, še preden gre z u enjem naprej. Reflektiven akcijski vodi Reflektiven akcijski vodi predpostavlja, da se bo ve ino pomembnega u enja odvijalo izven u nega gradiva. Material je pripravljen v obliki vodi a za neko aktivnost kjerkoli v realni situaciji, mogo e v povezavi z drugimi ljudmi, na delovnem mestu, ipd. Cilj vodi a je, da pomaga u encu zasledovati svoj projekt. Reflektiven akcijski vodi spodbuja u enca k kriti nemu razmišljanju o tem zakaj, kaj in kako nekaj dela in k ovrednotenju rezultatov. Vsebuje lahko navodila kako si izbrati temo, poiskati vire podatkov, tehnike analize, oblike poro anja, vlogo tutorja.. 2.4. Programska oprema Programsko opremo, ki jo uporabljamo v e-izobraževanju razdelimo na dva dela: aplikacije oziroma orodja za pripravo izobraževalnih gradiv in didakti na programska oprema.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 9.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Programska oprema je podporni steber, ki s strokovno uporabo v izobraževanje vnaša dodatno didakti no vrednost. Brez potrebnih komunikacijskih povezav in druge informacijske opreme, ki se uporablja tudi v druge namene, e-izobraževanje ne bi bilo mogo e. Dovolj hitra internetna povezava, zadovoljiva strojna in programska oprema so predpogoj za zadovoljstvo uporabnikov ter tako uspešno izvedbo eizobraževanja. Programska oprema je podporni steber, ki lahko s spretno uporabo daje dodatno didakti no vrednost izobraževanju. Bistvo kvalitetne programske opreme je, da im bolje služi uporabnikom. Ker je programska oprema predvsem orodje za doseganje zastavljenih u nih ciljev, mora biti za uporabo im bolj preprosta za uporabo. Na trgu je na voljo precejšnja izbira kakovostne programske opreme za eizobraževanje. Preden se odlo imo katero programsko opremo je treba uporabiti, moramo natan no vedeti, kaj nam ponuja za: • • • • •. opravljanje u nega procesa, pripravo u nih vsebin, objavljanje u nih vsebin, u no komunikacijo, tehni no podporo.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 10.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3. E-IZOBRAŽEVANJE Družbene, kulturne, ekonomske, demografske in tehnološke spremembe, ki smo jim pri a v današnjem asu, vplivajo tudi na izobraževanje. Pod vplivom sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije se posodabljajo tradicionalni izobraževalni sistemi kot tudi sistemi za izobraževanje na daljavo. V edalje ve ji meri se uveljavlja e-izobraževanje bodisi kot dopolnilna oblika tradicionalnemu izobraževanju bodisi kot njegovo nadomestilo. Število izobraževalnih organizacij, ki ponujajo programe e-izobraževanja v razvitem svetu naraš a predvsem zaradi vrste prednosti, ki jih ima e-izobraževanje v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja. Tehnološki razvoj je v zadnjem asu bistveno spremenil na in življenja. Ni se spremenil samo na in dela, ampak tudi na in u enja. Sodobne tehnologije so vedno bolj prisotne v u ilnicah, u enja s kredo in šolsko tablo je vedno manj. Vedno ve ji delež u enja se seli iz u ilnic v domove. U enci danes lahko preko razli nih sistemov e-izobraževanja dostopajo do u ne snovi, predstavljene v multimedijski obliki. E-izobraževanje je v razvitem svetu že uveljavljena oblika izobraževanja, ki z razvojem izobraževalne tehnologije in interneta dobiva vse ve ji pomen in razsežnosti. V razli ne oblike izobraževanja na daljavo je z vsakim dnem vklju enih vse ve ljudi po vsem svetu. Sodobna tehnologija omogo a hitro in u inkovito komunikacijo med študentom in u iteljem ter pripravo kakovostnih u nih gradiv, ki lahko nadomestijo razlago u itelja v razredu. Za e-izobraževanje se uporabljajo še naslednji izrazi : - spletno u enje, - spletno izobraževanje, - internetno izobraževanje (online learning). E-izobraževanje predstavlja izobraževanje, ki poteka lo eno od mesta pou evanja in zato zahteva specifi ne tehnike na rtovanja izobraževalnih gradiv, pou evanja ter komunikacije s pomo jo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in posebne pristope k ureditvi vseh organizacijskih in administrativnih zadev. Ker pa pri tem izobraževanju uporabljamo internet in elektronske medije, mu pravimo elektronsko izobraževanje ali krajše e-izobraževanje. Za zagotavljanje celovite rešitve e-izobraževanja je tako potreben interdisciplinarni pristop, ki povezuje znanja strokovnjakov razli nih podro ij. Lo imo ve zornih kotov obravnavanja e-izobraževanja: informacijsko tehnološki vidik (IK tehnologija, programsko okolje, razli ni mediji), organizacijski vidik (organizacija izobraževalnega procesa, distribucije študijskih gradiv, administracija procesa, upravljanje s loveškimi viri, podpora za statisti ne analize), didakti ni vidik (nove metode in procesi u enja in pou evanja, uporaba tehnologije v didakti ne namene,. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 11.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. nove metode podajanja znanja in informacij) in strokovni vidik (razvoj eizobraževanja kot stroke). Spletne izobraževalne oblike prinašajo nove poslovne priložnosti, izboljšujejo u inkovitost u enja in pove ujejo dostopnost izobraževanja. E-izobraževanje je najnovejša in hkrati tudi najve ja sprememba v izobraževanju nasploh. eprav ga v izobraževalne namene uporabljamo zadnje desetletje, strokovnjaki pravijo, da bo v 21. stoletju kar 60 % u enja potekalo preko interneta. V ponudbi programov e-izobraževanja danes v ospredju ZDA, Kanada in Avstralija, Evropska unija pa jih skuša dohiteti z vrsto iniciativ in strateških dokumentov za spodbujanje uporabe sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije v izobraževanju. V Sloveniji smo se za eli ukvarjati z e-izobraževanjem v za etku druge polovice devetdesetih let. V obdobju zadnjih desetih let je zaslediti vrsto projektov na podro ju e-izobraževanja. Gre predvsem za razvoj in izvajanje krajših programov e-izobraževanja in za razvoj spletnih gradiv za posamezne predmete za obogatitev tradicionalnih oblik izobraževanja na vseh ravneh izobraževanja vklju no z izobraževanjem odraslih. Zaradi razli nega oziroma neenotnega razumevanja pojma e-izobraževanja v strokovni literaturi najprej pojasnjujemo naše razumevanje e-izobraževanja. Eizobraževanje lahko obravnavamo v širšem ali ožjem smislu. V širšem smislu pojmujemo e-izobraževanje kot uporabo sodobne informacijske tehnologije, ki je namenjena dopolnitvi ali obogatitvi tradicionalnega izobraževanja. Njegovi konceptualni temelji pa pri tem ostajajo nespremenjeni. Naše razumevanje eizobraževanja temelji na naslednji opredelitvi e-izobraževanja: - prostorska lo itev u itelja in udeleženca izobraževanja (kar e-izobraževanje lo i od tradicionalnega izobraževanja); - aktivna vloga izobraževalne organizacije v izobraževalnem procesu (kar eizobraževanje lo i od samostojnega u enja); - uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobraževalne vsebine (obi ajno preko spleta) - zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omrežja (udeleženci izobraževalnega procesa komunicirajo med seboj, z u itelji in drugim osebjem izobraževalne organizacije obi ajno s pomo jo interneta). E-izobraževanje je na in opismenovanja s pomo jo novih na inov prenosa znanja: - z ra unalniškimi mrežami, - ve predstavitvami aplikacijami, - z »portali« z u nimi, bibliografskimi, faktografskimi vsebinami, - s »pametnimi« iskalnimi orodji, - z digitalnimi knjižnicami, - z u enjem na daljavo, - z medmrežnimi virtualnimi u ilnicami. V okviru e-izobraževanja se uporablja ve pojmov, ki se v definicijah radi zamenjujejo. To so predvsem: - ra unalniško podprto u enje, - »online« u enje,. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 12.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. - u enje na daljavo. Ra unalniško podprto u enje se velikokrat, vendar ne vedno nanaša na interaktivne vsebine. »Online« u enje temelji na u enju preko interneta, intraneta in ekstraneta. U enje na daljavo pa se nanaša na izobraževanje, ki ga preko spleta vodi u itelj ali inštruktor, ne glede na to ali gre za šolsko ali poslovno izobraževanje. (Puppis, 2004/05). 3.1. Oblike e-izobraževanja Lo -. imo tri osnovne oblike e-izobraževanja: sinhrono (SSL), asinhrono (ASL), neodvisno izobraževanje (IEL).. Sinhrono e-izobraževanje SSL (Synchronous Shared Learning) pomeni isto asno interekcijo dveh ali ve udeležencev v e-izobraževanju. U e i so del vodenega razreda in imajo dodeljenega mentorja oz. tutorja, ki jih vodi skozi izobraževalni proces. U e i in tutor so isto asno pripravljeni v spletno e-izobraževalno okolje zato medsebojno komunicirajo v realnem asu. Primer take interakcije je klepetalnica in naprednejše avdio in video konference, ki omogo ajo neposredno živo sliko in zvok. Ta oblika izobraževanja omogo a, da sodelujo i (tutor in u e i), postavljajo vprašanja, odgovarjajo nanje in sodelujejo v razpravi. Tehnologija omogo a, da u e i, ki se nahajajo na razli nih krajih, lahko isto asno delujejo na isti aplikaciji. Sinhrono izobraževanje omogo a tutorju tudi spraševanje. U e im postavlja vprašanja in dobi takojšen odgovor. Ta oblika je najbližja tradicionalnemu izobraževanju. Razlika je, da se u e i fizi no ne nahajajo v istem prostoru. Najve ja prednost sinhronega izobraževanja je, da se takega izobraževanje lahko udeležuje skupina ljudi ne glede na geografske omejitve. Poleg tega nam tehnologija omogo a, da se vsa komunikacija snema. SSL se uporablja predvsem pri izobraževanju manjših skupin, saj le tako dosežemo primerno kvaliteto. Tutor poskrbi, da se vsi u e i aktivno vklju ijo v komunikacijo, kar pri velikih skupinah ni mogo e dose i. Asinhrono e-izobraževanje ASL (Asynshronous Shared Learning) pomeni obliko izobraževanja, ki uporablja komunikacijo s asovnim zamikom. Ta oblika komunikacije sta na primer elektronska pošta in diskusijske skupine. Ta oblika je zna ilna za vodeno eizobraževanje kjer ima vsak u e i dodeljenega svojega tutorja oz. mentorja. eprav poteka komunikacija s asovnim zamikom, je u e i še vedno del razreda. E- asovni proces je dolo en in u e i se morajo držati vnaprej dolo anega asovnega okvira. V tem se ASL najbolj razlikuje od neodvisnega izobraževanja. Eden glavnih razlogov, da se u e i odlo i za ta na in izobraževanja je stiska s asom zaradi razli nih obveznosti. Prednost te oblike izobraževanja je ta, da u e i to obliko uporablja, ko mu to dovoljuje as. Zaradi omejenih možnosti interakcije je pomembno, da ima u e i. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 13.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. tutorja, ki spremlja njegov napredek v procesu e-izobraževanja. Sodelovanje s tutorjem je omejeno na uporabo oglasne deske, elektronske pošte in diskusijskih skupin. Neodvisno e-izobraževanje (IEL) IEL (Independent E-Learning) je oblika e-izobraževanja, kjer u e i ni del razreda z ostalimi u e imi in pogosto tudi nima tutorja. Najpogosteje to obliko ponujajo razli ni komercialni ponudniki. Kadarkoli u e i ugotovi, da mu primanjkuje znanja, gre na splet, kjer poiš e ustrezni te aj in se ga udeleži. Pri tem u e emu ni treba upoštevati asovnih okvirov, ki jih je narekoval ponudnik u nega gradiva, tako kot pri prvih dveh oblikah. Pri neodvisnem e-izobraževanju morajo biti gradiva modularna. To omogo a uporabo u nih gradiv, ki je kar najbolj prilagojena posamezniku. Glavna zna ilnost je ta, da u e i sam izbira temo s katero osvaja u no snov in ni vezan na ostale udeležence izobraževanja. Pri tem uporablja gradivo, ki je kar se le da prilagojeno njegovim potrebam, zmožnostim in napredku pri u enju.. 3.2. Tehnologija e-izobraževanja Brez vstopa e-tehnologije v izobraževanje ne bi bilo e-izobraževanja. Za izvedbo eizobraževanja potrebujemo tudi razli ne informacijske tehnologije. Sedanjost, še bolj pa prihodnost informacijskih tehnologij bo temeljila na intuitivnih in loveku prijaznih uporabniških vmesnikih in multimedijskih tehnologijah. Pri na rtovanju storitve e-izobraževanja v prihodnosti je treba upoštevati dejstvo, da udeleženci postajo mobilni, za dostop pa ne uporabljajo le klasi nih osebnih ra unalnikov. Vsebine, funkcionalnosti in tempo e-izobraževanja morajo biti temu prilagojene. Tehnologija dandanes omogo a izredno kakovostno podporo procesom u enja in pou evanja, ki pa je v veliko primerih (bogato opremljene multimedijske u ilnice) tudi zelo draga in zato se je potrebno takšnih rešitev lotiti na rtno in sistematsko. Celovita implementacija elektronske komunikacije in dostopa do u nih gradiv je bistvenega pomena za uspeh e-izobraževanja prav tako pa tudi izobraževanje u nega osebja, ki mora znati izkoristiti vse prednosti, ki jih tehnologija ponuja. Tehnologija za e-izobraževanje je v splošnem znana in zmožna podpreti skoraj vse zahteve modernega izobraževanja. Seveda še vedno obstaja nekaj tehnoloških ozkih grl, na primer pasovna širina komunikacijske infrastrukture, ki ne zadoš a široki uporabi multimedije, vendar so za vsa ozka grla v veljavi alternativne metode (na primer drugi nosilci multimedijskih gradiv). Multimedijske tehnologije se uporabljajo predvsem pri (gradivih) vsebinah eizobraževanja. Multimedijske tehnologije so tiste, ki omogo ajo: zajem multimeijskih gradiv, polnjenje multimedijskih gradiv ter obdelavo gradiv in multimedijsko integracjo. Multimedijska gradiva so lahko stati na in dimnami na. Med stati na štejemo slike, med dinami na pa štejemo animacije, zvo ne in video posnetke.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 14.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.2.1. Multimedijska tehnologija: 1. Avdio Avdio format se uporablja kot dopolnilo pri e-izobraževanju. Je bil prvi tip multimedije ki se je pojavil na internetu. Ponavadi ga sre amo v obliki vnaprej posnetih izobraževalnih vsebin. 2. Video Video datoteke so mnogo obsežnejše od zvo nih. Gradivo je obogateno z u no vsebino, ki vsebuje video vsebine. Sprejemanje video datotek na osebnem ra unalniku ni težko. Novejše verzije operacijskih sistemov Windows in Linux imajo že v osnovi nameš ene predvajalnike za prikaz razli nih oblik video datotek. 3.2.2. Komunikacijska tehnologija Informacijsko komunikacijska tehnologija v akademskem okolju v Sloveniji je na dovolj visoki ravni za nemoteno uvajanje e-izobraževanja. Trg znanja se zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije nenehno širi in uvajanje eizobraževanja pomembno prispeva k njeni konkuren nosti. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije omogo a, da se izobraževanje lahko bolje prilagaja potrebam in možnostim udeležencev. Komunikacijska tehnologija med tutorjem in u e im je klju nega pomena pri e-izobraževanju, saj brez nje e-izobraževanje ni mogo e. Osnova v e-izobraževanju je namre povezanost s svetovnim spletom oz. uporaba interneta. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.. Elektronska pošta Forumi Video konference Klepetalnice Avdio konference Virtualne table (whiteboard) Izmenjava datotek (vsak z vsakim). Elektronska pošta Elektronska pošta je ena od osnovnih oblik komunikacije v e-izobraževanju. Prek e-pošte lahko pošiljamo tudi razli na gradiva, slike in animacije. Dobra stran elektronske pošte je, da ohranja zasebnost med u e im in mentorjem.. Forumi V e-izobraževanju se pogosto uporabljajo forumi, ki predstavljajo asihrono obliko komunikacije med u e imi in mentorjem. Posebnost forumov je, da so. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 15.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. javnega zna aja. To pomeni, da v njih lahko sodelujejo vsi udeleženci izobraževanja in si izmenjavajo mnenja. Ta se sproti shranjujejo in so vidna vsem, e so predhodno prijavljeni v sistem.Vsebina v forumu se ohrani in je dostopna kjerkoli in kadarkoli. Klepetalnice Klepetalnice se najve uporabljajo za neposredno interakcijo med u e im in tutorjem. Ob vnaprej dolo enem asu se med njima vzpostavi komunikacija. U e im omogo a neposredno komunikacijo drug z drugim, a le preko tipkovnice. U e i tuturju (in obratno) lahko neposredno postavlja vprašanja in takoj prejme odgovor. Za dostop do klepetalnic potrebujemo ustrezno programsko opremo, ki jo morajo vsi sodelujo i namestiti na ra unalnik. Organizirana uporaba klepetalnic se imenuje konferanca. Te lahko razdelimo na formalne, neformalne in u ne konference. Avdio konference Avdio konferenca spada med bolj organizirane in komunikacijsko zahtevnejše aplikacije. Avdio konferenca za razliko od klepetalnic omogo a neposredno zvo no komunikacijo med u e im in tutorjem. Potrebujemo ustrezno programsko opremo in naprave, kot so mikrofon in sisteme, ki skrbijo za ustrezen podatkovni tok. Video konference Video konfereren ni sistemi so nadgradnja avdio konference, saj poleg zvoka omogo a še živo sliko. Informacijsko in komunikacijska tehnologija se edalje hitreje razvija in omogo a edalje zmogljivejšo in u inkovitejšo programsko in strojno opremo in s tem tudi kvalitetnejšo video predstavitev. Sistem za video konferenco je sestavljen iz osebnih ra unalnikov, kamer in programske opreme. Virtualne table So skupen prostor podoben tabli, do katerega dostopamo po prijavi v delavni prostor.Tam lahko u e i in tutorji, oz. vsi ki so prijavljeni v e-izobraževalno okolje, pišejo, rišejo ali brskajo po tabli ter isto asno vidijo kar delajo drugi. Virtualna tabla omogo a isto asno urejanje prispevkov. Z uporabo virtualne table u e i in tutorji ustvarjajo in urejajo, pregledujejo in nadgrajujejo prispevke v eizobraževalnem okolju v realnem asu. To opravljajo med prisostvovanjem diskusij oziroma lekcij.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 16.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Izmenjava datotek Pomeni, da lahko preko osebnih ra unalnikov, ki so v skupni rabi in tudi tistih, ki so povezani v omrežje izmenjujemo datoteke. Na ta na in se lahko udeleženci v e-izobraževanju izmenjujejo u no gradivo. Prednosti informacijske tehnologije v e-izobraževanju: Organization for Economic Cooperation and Development (OECD) v svoji raziskavi "E-learning - The Partnership Challenge" ugotavlja, kako bi lahko prednosti informacijskih tehnologij imbolj u inkovito uporabili v izobraževanju. Prednosti pri aktivnostih, ki jih je mogo e z uporabo informacijske tehnologije bolje izvesti: - možnost proste izbire na ina izobraževanja, - prilagojena u na gradiva, - samoocenjevanje in nadziranje u nega u inka, - interaktivna komunikacija med udeleženci v izobraževalnem procesu. (http://www.darwinmag.com/read/090101/relearn.html.). 3.3. Izvajalci e-izobraževanja Kvalitetno e-izobraževanje zahteva visoko organizirano in u inkovito delo usposobljenih kadrov. V osnovi lahko kadre e-izobraževanja razvrstimo v dve skupini: -nosilce razvoja ali razvijalce, -nosilce izvajanja ali izvajalce. Pri na rtovanju razvoja kadrovske komponente e-izobraževanja se moramo vsekakor zavedati, da je e-izobraževanje kompleksen proces. U inkovito e-na rtovanje (tako v fazi razvoja kot v fazi izvedbe) ni mogo e brez vklju evanja in smiselnega povezovanja tako tradicionalnih znanj pedagoškega procesa (pedagogika, didaktika, andragogika, psihologija), kot tudi novih prvin znanja in sposobnosti (sodobni vidiki komuniciranja, informacijska tehnologija, management znanja). Za uspešno in u inkovito izvajanje potrebnih nalog na podro ju e-izobraževanja je potrebno posebno, celovito in sistemati no izobraževanje in usposabljanje kadrov. Kadri za razvoj izobraževanja: - Manager projekta (Skrbi za koordinacijo in vodenje projekta, za sprejemanje poslovnih odlo itev in za finance.), - Snovalec programov (Posreduje ideje za reševanje kompleksnih problemov na podro ju u enja.), - strokovnjak za vsebino (Njegovo delo je opredelitev, strukturiranje in priprava vsebin vklju enih v program.),. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 17.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. oblikovalec (Skrbi za oblikovanje razli nih grafi nih upodobitev in ilustracij, vklju enih v spletni program.), - programer za spletne aplikacije (Zagotavlja programske rešitve za delovanje spletnega programa.), - multimedijski strokovnjak (Na rtuje avdio, video animacij in druge multimedijskeelemente.), - urednik (Ureja u na gradiva z vidika konsistentnosti, oblike in jezikovne primernosti.). Kadri za izvajanje programov: - tutor (Nudi pomo z vidika vsebinskega vidika, ocenjuje napredek udeležencev pri izobraževanju, jih motivira in skrbi, da izobraževanje uspešno kon ajo.), - svetovalec (Nudi svetovanja s posredovanjem informacij o ustreznosti e-izobraževanja, pomo pri izbiri ustreznega programa in pomo pri u nih težavah.), - administrator (Ureja administrativne zadeve v zvezi z izvedbo programa, kot so na primer skrb za evidence vpisanih v programe, za opravljanje izpitov in vodi evidence o podeljenih certifikatih.), - moderator (Informira udeležence vklju ene v program (npr. pošilja razna obvestila po nalogu tutorja.)), - manager (Vodi in koordinira izvedbo programa, skrbi za promocijo in marketing ter za finan ni vidik e-izobraževanja.), - ra unalniški strokovnjak/informatik (Nudi tehni no pomo vsem vklju enim akterjem, udeležencem in osebju izobraževanja.), - knjižni ar (Prilagajanja in posodabljanja storitev knjižnice za udeležence e-izobraževanja.).. 3.4. Razlike med e-izobraževanjem in tradicionalnim izobraževanjem E-izobraževanje ima vrsto prednosti v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja, zahteva pa usposobljene kadre za njegov razvoj in izvajanje, dostop do interneta, osnovno ra unalniško pismenost, ve jo disciplino in motiviranost udeležencev za izobraževanje. Tudi v Sloveniji, tako kot v svetu, predsodki o eizobraževanju po asi izginjajo. Pri akuje se še nadaljnje širjenje e-izobraževanja s pri akovano pocenitvijo ra unalniške opreme, z ve jim dostopom prebivalstva do interneta, z ve jo razpoložljivostjo širokopasovne telekomunikacijske infrastrukture ter z vpeljevanjem brezži nih tehnologij. Glavna razlika med neposrednim poukom in e-izobraževanjem je v: strukturi u ne vsebine in vlogi, ki jo ima u itelj oziroma tutor ( mentor).. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 18.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Za e-izobraževanje je zna ilno, da sta u itelj (tutor) in študent ve ino asa prostorsko lo ena. Študij ni ve vezan na as in prostor, saj poteka v virtualnem u nem okolju. Udeleženec izobraževanja v glavnem študira samostojno iz študijskih gradiv kot npr. pisna gradiva, avdiokasete, videokasete, elektronski mediji. Še zmeraj so najpomembnejša pisna študijska gradiva. Pripravljena so posebej za elektronsko izobraževanje in udeleženca vodijo skozi proces izobraževanja. Elektronsko izobraževanje zahteva od študenta veliko motivacije, samodiscipline in vztrajnosti.. študent. študent. predavatelj. študent. študent. Slika 1: Koncept tradicionalnega izobraževanja; Predavatelj je v središ u Na sliki 1 je tradicionalno izobraževanje, ki poteka v obliki pouka v razredu, kjer u itelj posreduje svoje znanje študentom. Študentje študirajo iz klasi nih u benikov in druge literature, ki jo dolo i predavatelj oziroma u itelj katero literaturo naj u enci uporabijo pri študiju. Pri tradicionalnem izobraževanju je u itelj postavljen v središ e u nega procesa. Dolo i kako izobraževanje potekalo in kakšna bo razporeditev u ne ure. U enec ima malo možnosti, da individualno sodeluje v diskusiji v razredu.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 19.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Dostop Kvaliteta Ustreznost informacij Merjenje rezultatov U ni proces. Diskusija razredu. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Klasi no izobraževanje omejen razli na razli na. E-izobraževanje 24 ur na dan, 7 dni v tednu stalna visoka. težko. avtomati no. Izobraževanje poteka s sodelovanjem celotnega razreda. Posami no ali individualno delo je redko. v U itelj ponavadi govori ve kot u enec.. Ve ina dela se izvaja posami no ali individualno. U enec govori vsaj toliko kot u itelj oziroma mentor.. Vsebina. U ne ure so usmerjene po u nem U enec sodeluje pri dolo anju na rtu. vsebine. Izobraževanje je osnovano na razli nih virih informacij, kot se svetovni splet in svetovni eksperti. Poudarek v U enci se u ijo »kaj« in ne U enci se bolj u ijo »kaj« in »kako«. Poudarek je na manj »kako«. Poudarek je na procesu izobraževanja opravljenosti vsebinskih kvot in raziskavah, ki zajemajo iskanje in nalog, manj pa na poizvedovanju zbiranje podatkov iz svetovnega in reševanju problemov. spleta. Izobraževanje je bolj povezano z resni nim svetom, vsebine so bogatejše z vsebino v razli nih forumih. Motivacija. Motivacija u encev je nizka.. Motivacija u encev je visoka zaradi vklju enosti v zadeve, ki so jim blizu in zaradi uporabe tehnologije.. Vloga u itelja U itelj je avtoriteta. Lokacija u enja Struktura u ne ure. U itelj usmerja u ence k informaciji. Izobraževanje poteka v u ilnici Izobraževanje poteka kjerkoli. šole. U itelj dolo i strukturo u ne ure Struktura u ne ure je pogojena z razporeditev asa. dinamiko skupine ali posameznika.. Tabela 1 : Primerjava klasi nega in e-izobraževanja. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 20.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V tabeli 1 je opisane razlike med klasi nim tradicionalnim izobraževanjem in eizobraževanjem. E-izobraževanje je za razliko od klasi nega dostopno vse dni v tednu in 24 ur na dan. Klasi no pa je omejeno na to no dolo en dan in uro, ko izobraževanje poteka. Kvaliteta in ustreznost informacij izobraževanja pri eizobraževanju je enaka za vse udeležence ne glede na to kdaj se izobraževanja udeležijo, za razliko pri klasi nem izobraževanju niha glede na to kako u itelj podaja snov oziroma kdo tisti, ki snov posreduje. Merjenje rezultatov pri e-izobraževanju ponavadi poteka sproti. Po zaklju eni temi je preizkus, ki da udeležencu izobraževanja jasno sliko o tem koliko znanja je pridobil. Pri klasi nem izobraževanju je merjenje rezultatov težko, razen z testi oziroma izpiti ob koncu izobraževanja, ki pa težko dajo realno sliko o tem koliko se je u e i se res nau il. U ni proces: Klasi no izobraževanje poteka s sodelovanjem celotnega razreda pri emer je posami no ali individualno delo redko. Pri e-izobraževanju pa se ve ina dela izvaja individualno. Diskusije v razredu pri klasi nem izobraževanju so ponavadi take, da ve ino asa govori u itelj. Pri e-izobraževanju pa u e i govori vsaj toliko kot u itelj oziroma mentor. Vsebina: Pri klasi nem izobraževanju se u ne ure usmerjajo po u nem na rtu. Pri e-izobraževanju pa u e i lahko sodeluje pri dolo anju vsebine, saj je izobraževanje lahko osnovano na razli nih virih informacij kot so svetovni splet in svetovni eksperti. Za klasi no izobraževanje velja, da je poudarek v procesu izobraževanja na opravljenosti vsebinskih kvot in nalog in manj na poizvedovanju in reševanju problemov.U e i pri e- izobraževanju pa se bolj u ijo kaj in manj kako. Poudarek pa je na raziskavah, ki zajemajo iskanje in zbiranje podatkov iz svetovnega spleta. Izobraževanje je bolj povezano z resni nim svetom, vsebine pa so bogatejše. Motivacija u encev med klasi nim izobraževanjem lahko postane nizka, saj u itelj težko motivira vsakega posameznika posebej. Pri e-izobraževanju je motivacija u encev visoka zaradi vklju enosti v zadeve, ki so jih blizu zardi uporabe tehnologije, pa tudi naloga mentorja je, da u e ega skozi u ni proces motivira in da u enec uspešno zaklju i izobraževanje. Vloga u itelja pri klasi nem izobraževanju je avtoritativna. Pri e-izobraževanju pa u itelj ali mentor u ence usmerja k informaciji. Lokacija izobraževanja: Klasi no izobraževanje poteka v u ilnici šole oziroma ustanove, ki izobraževanje izvaja. E-izobraževanje pa lahko poteka kjerkoli. Tam kjer ima u e i dostop do primerne ra unalniške opreme in dostop do interneta. Struktura u ne ure: U itelj klasi nega izobraževanja dolo i strukturo u ne ure in razporeditev asa. Pri e-izobraževanju pa je struktura u en ure pogojena z dinamiko skupine ali posameznika. Na sliki 2 je koncept e-izobraževanja, kjer je u e i postavljen v središ e. U enec ima na razpolago veliko možnosti, kako pridobiti znanje. Lahko sodeluje in komunicira s u e imi v video konferencah, v diskusijah in pa sinhronih ali asinhronih forumih.U e i informacije lahko poiš e v knjižnici. Ima dostop do spleta kjerkoli in kadarkoli. Na voljo mu je spletno u enje z uporabo prenosnega ra unalnika. Ima dostop do multimedijskih u nih gradiv, ki ponujajo ve jo razgibanost u ne snovi in sprotno preverjanje osvojenega znanja. S spletnim portalom pa ima u e i dostop do izobraževalne ustanove, ki mu to izobraževanje ponuja.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 21.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. forum. knjižnica. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. video konference. splet mentor. u e i diskusije. izobraževalna ustanova. spletno u enje. spletni portal. prenosni ra unalnik. Slika 2: Koncept e-izobraževanja; U e i se je v središ u. 3.5. Razlike med e-izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo Izobraževanje na daljavo in e-izobraževanje nista sinonima. Izobraževanje na daljavo brez e-u enja nima prihodnosti. E-izobraževanje pa globoko posega tudi v klasi no šolo, jo spreminja in izboljšuje. Izobraževanje na daljavo je ve inoma definirano kot oblika izobraževanja, kjer sta u enec in u itelj lo ena v asu in prostoru. U enec dobi u ne materiale in se bolj ali manj samostojno pripravi na izpite. Za izobraževanje na daljavo se odlo ijo udeleženci, ki se iz razli nih razlogov ne morejo ali ne želijo udeležiti klasi nega izobraževanja (družinski razlogi, prizadetost, omejen as, oddaljenost od kraja šolanja). E-izobraževanje je primerno za vse vrste študentov.Vpliv e-izobraževanja se kaže na izobraževanju na daljavo, zlasti na najnovejših modelih neodvisnega študija s podporo tutorjev in tehnološko podprtega študija.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 22.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Nove tehnologije so za izobraževanje na daljavo zelo privla ne, saj rešujejo tri najpomembnejše probleme. Rešujejo izoliranost in osamljenost študentov z omogo anjem povezav z u itelji, tutorji in drugimi u enci. Pomanjkanje komunikacije je bila najve ja slabost izobraževanja na daljavo. Komunikacija med u enci in tutorjem ali u enci med seboj poteka prek e-pošte ter sinhronih in asinhronih forumov. Nove tehnologije: -. omogo ajo enostaven dostop do knjižnic in drugih informacijskih virov, omogo ajo enostavno dostopnost do študijskih gradiv in informacij povezanih s študijskimi obveznostmi. V starejši, z informacijsko komunikacijsko tehnologijo podprti razli ici izobraževanja na daljavo, prejme u enec gradiva prek e-pošte ali jih naloži s spletne strani, si jih natisne in se po njih u i. Sodobne razli ice izobraževanja na daljavo uporabljajo novejše spletne tehnologije, ki omogo ajo interaktivno u enje. Študent se u i iz spletnih, multimedijskih u nih gradiv.Ta gradiva ponujajo ve jo razgibanost u ne snovi in sprotno preverjanje osvojenega znanja.. Zakaj e-izobraževanje ne bo spremenilo klasi ne šole pri izobraževanju na daljavo? Študenti v obi aji študentski starosti zaradi socialnih stihov še vedno raje hodijo v šolo, kot se odlo ajo za izobraževanje na daljavo. E-izobraževanje pojmujejo kot dodatek v u nem procesu in ne kot nadomestek za predavanja. Dostopajo do informacij in virov znanja prek interneta ter uporabljajo razne oblike e-u enja. Najsodobnejša oblika e-izobraževanja je spletno u enje, katerega osnova so spletna interaktivna in multimedijsko podprta u na gradiva (ki jih ne smemo ena iti z gradivi prejetimi po e-pošti ali naloženimi s spletnih strani). Taka e-gradiva oz. izobraževalni informacijski sistemi katerih del so, omogo ajo u inkovito u enje, sprotno evalvacijo znanja in sinhrono ali asinhrono komunikacijo med udeleženci izobraževanja. Velik razvoj napovedujejo tudi hibridnim izobraževalnim programom (blended learning), kjer se združujejo prednosti izobraževanja na daljavo in klasi ne šole. Model e-izobraževanja Model e-izobraževanja na sliki 3 je predstavljen na predpostavki, da študij poteka znotraj e-u ilnice (virtualna u ilnica) s podporo mentorja. Model je primeren predvsem za obstoje e institucije, ki e-izobraževanje razvijajo kot dopolnitev klasi nega izobraževanja, kar je zna ilno za majhen slovenski izobraževalni prostor. E-u ilnica omogo a uporabo razli nih medijev. U e i se s izvajanjem aktivnosti gradi novo znanje. Mentor predvidi na in izvedbe, katera študijska gradiva so potrebna ter dolo i na in preverjanja in ocenjevanja znanja. V kolikor ugotovljeni rezultati odstopajo od zastavljenih ciljev, mentor popravi-prilagodi na rt izvedbe. Prilagoditve so lahko sprotne, saj nam ravno podpora z IT omogo a podrobno. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 23.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. spremljanje vseh aktivnosti študentov v virtualni u ilnici ali pa se vklju ujejo v prihodnje izvedbe. S pomo jo IT je spremljanje doseganja zastavljenih ciljev enostavnejše in bolj pregledno, kot pri klasi nih izvedbi izobraževalnega procesa. MENTOR/TUTOR. U E I. FORUM NA RTOVANI U NI CILJI. DOSEŽENI U NI CILJI. VIRTUALNA U ILNICA NA RT IZVEDBE. PORO ILO O IZVEDBI. NALOGE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA. NAPOTKI ZA ŠTUDIJ. ŠTUDIJSKA GRADIVA. TEDENSKE AKTIVNOSTI. IZBOLJŠAVE. Slika 3: Model e-izobraževanja (Suli , 2004) Doseganje ciljev poteka skozi intenzivno komunikacijo med študenti ter med študenti in u iteljem/mentorjem. V interakciji študentje pridobivajo nova znanja, spretnosti in veš ine, na rtovane v u nih ciljih predmeta. (Suli , 2004). Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 24.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.6. Stroški e-izobraževanja Stroške z vidika e-izobraževanja lahko raz lenimo v ve vrst. Obstaja ve razli nih pogledov na stroške katerih skupne to ke so: stroški dela (osebja), stroški opreme in namestitve, stroški razvoja študijskih gradiv. Ko govorimo o stroških e-izobraževanja govorimo o stroških, ki jih pokrivajo študentje mentorji in institucija. Tako študentje kot mentorji oziroma tutorji si morajo zagotoviti ustrezno ra unalniško opremo ter dostop do interneta. Pokriti je potrebno stroške interneta. Del stroškov bremeni tudi institucijo. Institucija poskrbi za infrastrukturo in drugo opremo, za razvoj in distribucijo študijskih gradiv ter podporo tako študentov kot mentorjev.. 3.7. Zgodovinski razvoj e-izobraževanja Študij na daljavo kot predhodnik e-izobraževanja je relativno stara oblika izobraževanja, katere zametki segajo v 18. stoletje. Tedanji razvoj poštnih storitev in tiskanih gradiv je omogo al, da so se ljudje v odmaknjenih predelih Severne Amerike lahko izobraževali samostojno. Na takšen na in pridobljeno znanje je imelo ob ustreznih evalvacijskih sistemih tudi formalno veljavnost. V ve jem obsegu se je izobraževanje na daljavo za elo uveljavljati v drugi polovici 19. stoletja kot t.i. sistem dopisnega izobraževanja. Oblike dopisnega izobraževanja so se s kasnejšim razvojem in uporabo množi nih medijev, ki so pomnožili kanalne prenašanja informacij in znanja, modificirale in zaživele kot t.i. teleizobraževanje. Medtem ko je dopisno izobraževanje temeljilo na dvosmerni pisni komunikaciji u nega osebja in udeležencev izobraževanja, je za teleizobraževanje zna ilna razpoložljivost ve virov znanja (na primer televizija, radio, videokoference...), ki omogo ajo prenos znanja na daljavo in vse višjo stopnjo interaktivosti. Najnovejši na in študija temelji na sistemih interaktivne multimedije, ra unalniško podprtega komuniciranja s pomo jo interneta in/ali interneta ter novejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij. (Bregar 1998, 15-20). 3.8. Prednosti in slabosti e-izobraževanja Prednosti e-izobraževanja: Med pomembnejše prednosti e-izobraževanja bi lahko navedli: -. -. Fleksibilnost asa in kraja u enja (v izobraževalni proces se lahko vklju iš kjerkoli in kadarkoli). Udeležba na klasi nih predavanjih in te ajih poteka po to no dolo enem urniku, ki ne upošteva storilnostne krivulje posameznika in motiviranosti ali delovnega asa. U enec sam odlo a kdaj in koliko asa bo pri izobraževanju aktiven. Ve ji in hitrejši pretok informacij. Ve ja ažurnost pri pripravi , posodobitvah in posredovanju gradiv. Udeleženec lahko sam prilagaja tempo študija svojim zmožnostim.. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 25.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. -. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V e-izobraževanje se lahko vklju ijo tudi tisti, ki se zaradi razli nih vzrokov ne morejo vklju iti v tradicionalne oblike izobraževanja (ljudje s posebnimi potrebami, telesno prizadeti, ljudje, ki živijo v oddaljenih ali slabo dostopnih geografskih podro jih, matere z majhnimi otroki). Odpadejo prevozni stroški in as, povezan s prevozom na izobraževalno ustanovo.. Med prednosti lahko štejemo še: -. »Just in time learning« - u enec se u i samo to, kar v dolo enem trenutku potrebuje, ne pa na »zalogo« (npr. pri izobraževanju v podjetjih). Upoštevajo se lahko u ni tipi u encev. Možnost je, da se s tekstovnim, slikovnim, grafi nim, filmskim in glasovnim gradivom zaposli im ve utov u e ega, zaradi esar je u enje veliko bolj intenzivno. Ob uporabi testov za preverjanje znanja je uporabniku omogo eno, da v zelo kratkem asu dobi povratno informacijo o svojem znanju. Razvijanje nove oblike pismenosti (ra unalniška, internetna) pri udeležencih izobraževanja. Zaradi pisne komunikacije zvišuje raven pismenosti v materinem jeziku. Ve ja prilagodljivost izobraževalnim potrebam in predznanju ciljne skupine.. Slabosti e-izobraževanja Slabosti e-izobraževanja so: -. Manjši nadzor nad udeleženci izobraževanja (potrebna je njihova samodisciplina). Vprašanje organizacije preverjanja znanja. Usposobljenost sodelujo ih (u iteljev, u encev) za uporabo tehnologije. Cena posameznih tehnologij, opremljenost u encev. Morebitni kvarni vplivi tehnologije (problemi ergonomije). Vprašanja avtorskih pravic, zasebnosti, varnosti in prepre evanja goljufij. Vprašanje kvalitete, znanstvene ter didakti ne neopore nosti vsebin (npr. u na gradiva na internetu). Pomanjkljivi socialni vplivi skupine in vzgojne komponente.. Elementi lastne odgovornosti U enec, ki se je odlo il, da se bo u il s pomo jo u nega gradiva za e-u enje, si bo moral vzeti as, narediti na rt dela, se potruditi, da bo snov res temeljito razumel, saj sicer ne bo mogel rešiti vaj in nalog za preverjanje znanja. Tudi vprašanja, ki jih bo pripravil za konzultacije s svojim u iteljem ali tutorjem, bo moral oblikovati smiselno in poglobljeno. Odgovornosti za svoj uspeh ne bo mogel prelagati na u itelja in na premajhno število ur predavanj ali vaj, saj bo vsa u na snov zajeta v u nem gradivu. Socialna izolacija predstavlja glavno slabost e-izobraževanja, torej pomanjkanje osebnih stikov z ostalimi udeleženci izobraževanja. Glede na vse prednosti e-. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 26.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. izobraževanja pa udeleženci u nih programov obi ajno hitro pozabijo na pomanjkanje osebnih stikov, še zlasti potem, ko jim uporaba sodobnih telekomunikacijskih tehnologij postane doma a. Nekateri se v družbi oziroma v razredu po utijo tudi nelagodno in takrat pomanjkanje osebnih stikov postane celo ena izmed prednosti e-izobraževanja. Prav tako pa je z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij problem socialne izolacije že možno zmanjšati na minimum. E-izobraževanje zahteva tudi samodisciplino in samostojnost ter ustrezno organizacijo lastnega delovnega asa.. 3.9. Razvojne perspektive Razvoj sodobne informacijsko–komunikacijske tehnologije, prednosti eizobraževanja, ki omogo ajo fleksibilno odzivanje na spremenjen na in dela in življenja, vse ve ja odprtost in pripravljenost ljudi slediti novim informacijskim rešitvam ter prepoznavnosti in potrebnost koncepta vseživljenjskega u enja, oblikujejo primerno okolje za e-izobraževalno izkušnjo. K temu je treba dodati, da oblikovanje u inkovitega u nega prostora in multimediskih izobraževalnih gradiv pomembno vpliva na uspešnost študija v virtualnem u nem okolju. Kljub številnim prednostim, ki jih virtuani študij nudi, in možnostim, ki jih omogo a, ter kljub sodobnim in u nemu okolju prilagojenim didakti no-metodološkim prijemom, pa motivacija in kontinuirano sodelovanje predstavljata izziv, s katerim se soo amo ne le pri izvajanju elektronskega izobraževanja, temve pri u enju in pou evanju na sploh.. 3.10. Standardi na podro ju e-izobraževanja V e-izobraževanju se je pri nas v preteklosti standardizacija odvijala po asi. Raziskovalne institucije morajo slediti razvoju drugih standardov, saj je proces standardizacije e-izobraževanja trajen. Obseg komponent e-izobraževanja, ki so v postopku standardizacije, se pove uje iz leta v leto, predvsem na podro ju standardizacije arhitekture rešitev, programske opreme in vmesnikov eizobraževanja. V slovenskem sistemu e-izobraževanja je nujno izbrati standarde, ki so obenem najbolj celoviti, uporabni in najbolj uveljavljeni. Uvedba standardizacije vsebin je smiselna predvsem zaradi prenosljivosti ter splošne in enake dostopnosti do vsebin. Standardi omogo ajo uporabnikom ali izvajalcem izobraževanja boljši izkoristek kupljenih (izdelanih) vsebin ali druga e, združljivost vsebin na isti tehnologiji, ki se uporablja, ter možnost ponovne uporabe na drugih sistemih e-izobraževanja. V prihodnje bo treba slediti postavljenim standardom in jih upoštevati v nadaljnjem razvoju e-izobraževanja. (»Celovita izvedba e-izobraževanja na nacionalni ravni”,2004). Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 27.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.11. E-izobraževanje za podjetja E-izobraževanje je pomembna in v zadnjem asu nujna komponenta sistema v poslovnem okolju. Omogo a izgradnjo znanja in pravilnih poslovnih odlo itev na osnovi informacij. Podjetja so pri ela s prvimi koraki pri uvajanju e-izobraževanja za zaposlene zaradi manjših stroškov, vendar so manjši stroški le ena izmed prednosti, ki jih ta oblika izobraževanja ponuja. Za podjetje je pomembna tudi manjša poraba asa, ve ja u inkovitost u enja in trajnost izobraževanja. Kontrola se zmanjša za eno mesto, saj se vsi, ki se izobražujejo, neprestano na dosegu. Pomembno je, da dolo ena organizacija vpeljuje e-izobraževanje na vseh ravneh isto asno in da izbere pravo obliko izobraževalnih programov, ki v enaki meri upoštevajo že vpeljane industrijske standarde, ra unalniško opremljenost, ra unalniške aplikacije in vsebino ter z njo cilje oz nivo znanja, ki jih želi s tovrstnim izobraževanjem dose i. Pomembno je, da organizacija vpeljuje izobraževanje na vseh ravneh. Prednosti, ki jih elektronsko izobraževanje prinaša v podjetja, so: -. -. popolna prilagoditev izobraževanja konkretnim potrebam podjetja, zaposleni pridobijo tista znanja, ki jih na delovnem mestu potrebujejo, u inkovito spremljanje pridobivanja znanja (Za vsakega zaposlenega se natan no ve, kako dobro je osvojil posamezne vsebine. Na podlagi tega se lahko pripravi dodatna izobraževanja za tiste, ki dolo enih znanj niso osvojili in zaradi katerih bi bila zato kakovost dela znatno nižja.), prilagajanje poteka in tempa izobraževanja vsaki skupini posebej ( e se izvaja eno izobraževanje za ve skupin, se lahko njegov potek prilagodi delovnemu asu, predznanju in motivaciji vsake skupine posebej. Pri tem ni treba spremeniti zahtev, vsebine in obsega izobraževanja.).. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v prihodnosti inovativne strategije eizobraževanja postale ena izmed vodilnih aktivnosti na podro ju izobraževanj v podjetju. Glede na prioritete Evropske unije bo šel razvoj v smeri omogo anja razli nih izobraževalnih rešitev za razli ne ciljne skupine in za razvijanje razli nih strategij, partnerskih u nih mrež. Prihodnja raziskovalna usmerjenost bo namenjena tudi izgradnji modelov za merjenje kakovosti, u inkovitosti in standardizaciji eizobraževanja na podlagi ustreznih konkretnih kazalcev. Pri akovati je še ve ji poudarek na kakovosti interaktivnih u nih vsebin, inovativnih sposobnostih u nih strategij ter individualnem pristopu do udeležencev.. 3.12. Spletni portal e-izobraževanja E-izobraževalni portal predstavlja le del informacijskega sistema e-izobraževanja. Obi ajno gre za tisti del izobraževalnega informacijskega sistema, ki potencialnemu uporabniku nudi osnovne informacije o dostopnih e-u nih vsebinah, na inu in pogojih registracije ter druge potrebne informacije v zvezi s samo uporabo e-u nih. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 28.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. vsebin. E-izobraževalni portal predstavlja nepogrešljiv del celotnega informacijskega sistema e - izobraževanja. E-izobraževalni portali obi ajno predstavljajo vstopne to ke do dolo enih e-u nih vsebin, upravljanih s pomo jo sistemov za vodenje e-u nih te ajev ali po angleško LMS - "Learning Management System" tehnologij. Pojavljajo se lahko kot samostojni spletni portali, še zlasti v primeru, ko so e-u ne vsebine namenjene vsestranski uporabi. Znotraj organizacij in za lastne potrebe pa se ti portali najve krat pojavljajo kot del intraneta oziroma kot del širših spletnih rešitev neke organizacije. Portal za e-izobraževanje nudi celovito informacijsko podporo vsem izobraževalnim procesom. Osnovne informacije na portalu Predstavitev osnovnih informacij o namenu portala, katere možnosti nudi uporabnikom, kakšnim uporabnikom je sploh namenjen, kakšna je splošna predstavitev na ina e-izobraževanja, predstavitev upravitelja portala ter podobno. Predvsem je v tem delu portala potrebno potencialnemu uporabniku prikazati koristi in prednosti uporabe e-u nih vsebin ter v njem ustvariti zaupanje, na podlagi katerega se bo e-izobraževanj tudi udeležil. Sistem registracije E-izobraževalni portal mora vklju evati sistem prijave uporabnika na posamezen ete aj, po možnosti pa tudi sistem registracije na sam portal, s imer je možno poenostaviti kasnejše prijave registriranega uporabnika na izbrane e-te aje. Sistem registracije ni potreben, v kolikor organizacija svoje zaposlene sama prijavlja na izbrane e-te aje oziroma so zaposlenim na voljo vse e-u ne vsebine.V asih se pojavi težava pri sami registraciji uporabnika, zato je treba poskrbeti za tehni no pomo že pri sami prijavi. E-izobraževalni portal lahko vklju uje še celo vrsto drugih podpornih gradnikov, kot so forumi oziroma sistem izmenjave izkušenj s predhodnimi udeleženci dolo enih ete ajev, sistem sprejemanja pozitivnih mnenj ter kritik udeležencev e -te ajev, sistem ocenjevanja e-te ajev ter podobno. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati platforma za e-izobraževanje Splošno sprejete osnovne funkcionalnosti integriranega elektronskega okolja za eizobraževanje so: - administrativna podpora študentu, - elektronska podpora prijavnemu in vpisnemu procesu, - podpora osebni in skupinski komunikaciji z elektronsko pošto, - upravljanje napredovanja študentov pri osvajanju u ne snovi, - poro anje in ocenjevanje, - upravljanje u nih predmetov skupaj s - kreiranjem predmetov, - upravljanje dostopa do u nih virov,. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 29.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. distribucija u nih gradiv, asinhrona konferen na komunikacija, sinhrona konferen na komunikacija, izmenjava dokumentov, zagotavljanje dostopa do spremljajo ih storitev, informacijsko podprto testiranje in ocenjevanje.. U na orodja portala za e-izobraževanje Komunikacijska orodja: - forumi (z možnostmi razli nih pogledov – po avtorju, datumu ali temi), - izmenjava datotek (posredovanje in oddajanje nalog), - elektronska pošta (ponavadi obi ajni elektronski naslov, v asih tudi interni), - klepetalnica (s podporo privatnim sobam in administracijo za tutorje), - whiteboard. Ustvarjalna orodja: - zaznamki (osebni in skupni), - koledar/pregled napredka (objavljanje dogodkov in zadolžitev, dodeljevanje nalog), - orientacija/pomo (online vodnik in opis orodij), - iskanje znotraj te aja/predmeta (iskanje naslovov, zaznamkov, literature, aktivnosti tematskih podro ij ...), - delo brez povezave (offline dostop do u nih vsebin). Orodja za podporo udeležbi študentov: - skupinsko delo (možnosti za dodeljevanje nalog in materialov skupinam), - elektronsko samopreverjanje znanja (z možnostjo komentarja u iteljev), - študentski portfolio (ponavadi kot povezava na spletno stran študenta).. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 30.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 4. PRIMERJALNA TE AJEV. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ANALIZA. PONUDNIKOV. E-. 4.1. Kaj je e-te aj? E-te aj je didakti no urejena celota informacij, ki je prikazana preko multimedijskih in interaktivnih elementov. Predstavlja zaokroženo u no snov, do katere lahko v celoti pristopamo preko interneta. E-te aj je e-izobraževanje, kjer u ni proces poteka v celoti ali vsaj v prevladujo i obliki preko e-medijev. Lahko se izvaja kot samostojna oblika ali pa se njegove komponente vklju ijo v ostale oblike izobraževanja. Kakovostno u enje s pomo jo e-te ajev u inkovito dopolnjuje klasi no izobraževanje, prinaša nove oblike znanja ob pomo i multimedijske vsebine ter omogo a hitro in preprosto testiranje znanja. Z e-te ajem lahko: - pridobivamo novo znanje -. ocenjujemo lastno znanje z raznimi testi. -. komuniciramo lahko s tutorjem in ostalimi obiskovalci portala preko foruma ali zasebnih sporo il. Vsebine e-te ajev so razli ne in namenjene vsem, ki se želijo izobraževati na ta na in. E-te aji se lo ujejo tudi po namenu. Nekateri te aji so namenjeni izboljšanju znanja ali pa je njihov namen splošno izobraževanje na dolo enem podro ju, medtem ko drugi te aji nudijo pridobitev mednarodnega certifikata oziroma potrdila o opravljenem te aju. Pri poteku kombiniranih te ajev ponudniki izobraževanja ponavadi izvajajo preko interneta, medtem ko kon no ali vmesno preverjanje znanja poteka na klasi en na in v u ilnici in pod nadzorom. Pogoji uporabe e-te aja U e i se v sistem prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom. Po prijavi v sistem si izbere enega izmed e-te ajev, na katere se je prijavil. Uporabnikom morajo biti pred prijavo na posamezen e-te aj natan no predstavljeni pogoji uporabe e-u nih vsebin. Ti naj vklju ujejo avtorske pravice uporabe e-u nih vsebin, v kakšne namene in kako se te vsebine lahko uporablja, na ine in pogoje pla ila udeležbe na posameznem e-te aju, varnost osebnih podatkov udeleženca, garancijski pogoji v primeru pred asnega odstopa od udeležbe na e-te aju, v katerih primerih ponudnik lahko odpove izvedbo e-te aja ter podobno.. 4. 2. Kvaliteta e-te ajev Ponudba e-te ajev se vedno bolj širi. Danes želijo biti vsi izvajalci e-te aje na teko em s hitro rasto o dostopnostjo do informacijske in komunikacijske tehnologije ter si jo prizadevajo kar najbolje vklju iti v proces izobraževanja. Z vse hitrejšo. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 31.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. širitvijo omenjene tehnologije se ve a ponudba e-te ajev, ki temelji na njej. Pred leti je bilo izobraževanje preko e-te ajev zanimivo samo po sebi, ker je bila to novost. S širjenjem ponudbe in tudi prvimi negativnimi odzivi zaradi ne doseganja ciljev pa je postalo vedno bolj jasno, da je smiselno samo visoko kvalitetno e-izobraževanje. Kvalitetni e-te aj je oblikovna na osnovi spletnega okolja, ki temelji na dinami nih lastnostih.V spletnem okolju se mora tehnologija uporabljati na smiseln na in, gradivo mora biti multimedijsko. Izrabljati je potrebno nove možnosti, ki jih tehnologija prinaša. E-te aj je potrebno, najbolje prilagoditi posamezniku. S širitvijo e-te ajev na organizacije in institucije se edalje bolj poudarja potreba po skupnih standardih. Na ta na in se omogo i prenosljivost gradiv med razli nimi sistemi e-izobraževanja in tudi e-te ajev. Ker je na voljo ve gradiv med razli nimi ponudniki e-te ajev, tudi med njimi veljajo zakoni konkurence. S tem pa se izboljša kvaliteta e-te aja. Sistem tehni ne podpore Prijavljenim uporabnikom na e-te aje je nujno potrebno zagotoviti tehni no pomo in sicer že pred samo prijavo na dolo en e-te aj. Veliko uporabnikov ima namre težave že s samo prijavo na e-te aj, uporaba e-u nih vsebin pa je lahko bolj zapletena. Na voljo naj bo ve razli nih sistemov tehni ne pomo i, kot so sistemi pomo i preko interneta, pogosto zastavljena vprašanja, pomo po telefonu ali možnost pomo i soudeležencev posameznega e-te aja. Cena in trajanje e-te aja Cene e-te ajev so zelo razli ne. Marsikdaj podjetja ponudijo uporabnikom brezpla ne demo verzije, s pomo jo katerih potencialni uporabnik dobi neposreden vpogled in se lažje odlo i za primeren e-te aj. Razlika med te aji je tudi v dolžini trajanja. Dolžina e-te aja je odvisna od teme, ki si jo izberejo kandidati. Lahko terjajo nekaj ur ali ve mesecev. Lahko se udeležijo enodnevne spletne konference ali ve mese nega e-te ja.. 4.3. Med katerimi e-te aji lahko izbiramo? E-te ajev je na spletu zelo veliko .V Sloveniji so trenutno najbolj priljubljeni e-te aji tujih jezikov in ra unalništva, v tujini pa razli ni poslovni (prodajne strategije, razvoj kadrov, ban ništvo…) in vodstveni (timsko delo, motivacija zaposlenih….) e- te aji ter e-te aji za osebnostno rast (osebne finance, zdrava prehrana, komunikacija, pisanje pisem za razgovore….). Katalog e-u nih vsebin Namen kataloga je vsem potencialnim uporabnikom na kar najbolj prijazen na in omogo iti dostop do informacij o posameznih e -te ajih. Predstavitev posameznega e-te aja vklju uje informacije, kot so as trajanja izobraževanja, na in certificiranja, vrsta dokazila o pridobljenem znanju, predstavitev mentorja, na in podpore. Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te ajev. stran. 32.