Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer organizacija in management delovnih procesov. STATUS PODJETNIKA POSAMEZNIKA V SLOVENIJI IN EU. Mentor: mag. Bojan Vavtar, višji predavatelj. Kranj, januar 2007. Kandidat: Matjaž Blažun.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Bojanu Vavtarju, za izkazano pomo diplomskega dela.. pri izdelavi. Zahvalil bi se še moji družini, ki me je vsa ta študijska leta spodbujala in mi stala ob strani..

POVZETEK Gospodarske subjekte lahko delimo po razli nih kriterijih, najpomembnejši med njimi je kriterij pravno organizacijske oblike. S tega stališ a lahko kot gospodarske subjekte štejemo: samostojne podjetnike, gospodarske družbe in gospodarska združenja. Pri izdelavi diplomske naloge sem se osredoto il na eno izmed možnih in v našem gospodarskem pravu najbolj uporabljene oblike opravljanja podjetniške dejavnosti; to je status samostojnega podjetnika. Fizi na oseba se lahko ukvarja z gospodarsko dejavnostjo tako, da na trgu nastopa samostojno kot samostojni podjetnik. V diplomski nalogi sem predstavil postopek registracije podjetnika, njegovo poslovanje in nastopanje v pravnem prometu v Sloveniji in v državah EU. Samostojni podjetnik nastopa v pravnem prometu kot fizi na oseba, zato posledi no odgovarja za obveznosti z vsem premoženjem. Želja podjetnikov in potrebe poslovnega procesa so med razlogi za spremembo pravno organizacijske oblike poslovanja. V nalogi so opredeljene možne oblike preoblikovanja samostojnega podjetnika in postopek za njihovo izvedbo. Prenehanje podjetnika temelji na volji podjetnika, to imenujemo redno prenehanje dejavnosti. Poleg rednega prenehanja sem predstavil tudi možne oblike prisilnega prenehanja dejavnosti, ki pa ne temeljijo na izraženi volji podjetnika.. Klju ne besede: gospodarski subjekt, samostojni podjetnik, zakon o gospodarskih družbah.

SUMMARY Economic subjects can be classified upon different criteria, the most important among them is the criteria of legal form. From that point of view we can classify them as private entrepreneurs, enterprises and economic associations. In the process of writing my diploma I have focused myself on one of many legislative options of managing entrepreneurship – a status of private entrepreneur. An individual person can act as an economic subject on the market in a form of a private entrepreneur. In my diploma I have presented registration process of entrepreneur, his acting in economic society in Slovenia and other EU countries, as well as legal boundaries. Private entrepreneur acts legally as individual person, therefore he is taking full liability for his obligations. A wish of entrepreneur and needs of modern business processes are sometimes reasons for changing legal status. I am presenting possibilities of changing legal status as well as the procedure for implementation. Closing an entrepreneurship can be a an intentional act of individual entrepreneur, but there are also other forms of coercive acts, which are not acts of enterprenuers free will.. Key words: Economic Subject, Enterpreneur, Companies act.

1. UVOD .............................................................................................................................. 1 1.1 1.2. 2. GOSPODARSKI SUBJEKTI IN NJIHOV PRAVNI POLOŽAJ....................................... 3 2.1 2.2. 3. SPLOŠNE ZNA ILNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA................................ 6. PRIJAVA ZA VPIS V POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE ........................................ 10 4.1 4.2 4.3. 5. GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO.................................................................. 3 ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI.... 4. STATUS SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA .................................................................. 6 3.1. 4. OPREDELITEV PODRO JA.................................................................................. 1 METODOLOGIJA DELA ......................................................................................... 2. REGISTRACIJA MALEGA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA............................. 10 PRIGLASITEV SREDNJEGA IN VELIKEGA PODJETNIKA................................. 13 OBRTNA DEJAVNOST......................................................................................... 14. POSLOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ...................................................... 17 5.1 VODENJE POSLOVNIH KNJIG – RA UNOVODSTVO SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA .................................................................................................................... 17 5.1.1 Zakonske podlage za vodenje poslovnih knjig ................................................. 17 5.1.2 Dolo be zakona o gospodarskih družbah-1, ki veljajo za majhne podjetnike.. 18 5.1.3 Dolo be zakona o gospodarskih družbah-1, ki veljajo za srednje in velike podjetnike ...................................................................................................................... 21 5.1.4 Evidence predpisane za zavezance davka na dodano vrednost ..................... 21 5.1.5 Ra unovodstvo za namene javne objave in statisti ne namene...................... 22. 6. OBDAV ITEV SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................... 23 6.1 DAVEK OD DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI .......................................................... 23 6.2 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST ZASEBNIKA........................................... 23 6.3 ZAVEZANCI PO ZAKONU O DAVKU NA DODANO VREDNOST........................ 24 6.4 NA INI OBDAV ITVE ZASEBNIKOV IN PREDLAGANJE OBRAZCEV DAV NEMU ORGANU...................................................................................................... 25 6.4.1 Samoobdav itev ............................................................................................... 25 6.4.2 Ugotavljanje dobi ka z upoštevanjem normiranih odhodkov ........................... 29. 7. NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU IN ODGOVARJANJE ZA OBVEZNOSTI .. 31 7.1 NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU ............................................................. 31 7.1.1 Firma................................................................................................................. 31 7.1.2 Prokura ............................................................................................................. 33 7.2 ODGOVORNOST PODJETNIKA ZA OBVEZNOSTI ............................................ 33. 8. PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ............................................. 35 8.1 PREOBLIKOVANJE PODJETNIKA V OSEBNO DRUŽBO .................................. 36 8.2 PREOBLIKOVANJE PODJETNIKA V KAPITALSKO DRUŽBO ........................... 37 8.2.1 Univerzalno pravno nasledstvo (prevzem vseh sredstev in obveznosti do njihovih virov)................................................................................................................. 37 8.2.2 Sklep o prenosu podjetja .................................................................................. 38 8.2.3 Vsebina in priloge sklepa o prenosu podjetja................................................... 38 8.2.4 Ustanovitvena revizija....................................................................................... 38 8.2.5 Pravne posledice vpisa sklepa o prenosu podjetja .......................................... 39 8.2.6 Odgovornost za obveznosti, nastale pri podjetniku, pred preoblikovanjem ..... 39 8.3 OPORNE TO KE PRI PODJETNIKOVEM PREOBLIKOVANJU V NOVOUSTANOVLJENO KAPITALSKO DRUŽBO .......................................................... 39 8.3.1 Ustanovitvena revizija: 669. len ZGD-1 .......................................................... 40.

8.3.2 Objava prenehanja pri AJPES; 3. odstavek 75. lena in 3. odstavek 671. lena ZGD-1 .................................................................................................................. 40 8.3.3 Priglasitev posebne dav ne obravnave: 51. len Zakona o dohodnini-2 in 303. len Zakona o dav nem postopku-2 ............................................................................. 40 8.3.4 Metodološko navodilo za predložitev letnih poro il in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov.................................... 41 9. PRENEHANJE POSLOVANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ............................ 42 9.1 REDNO PRENEHANJE........................................................................................ 42 9.2 PRISILNO PRENEHANJE .................................................................................... 43 9.2.1 Ste aj samostojnega podjetnika....................................................................... 44 9.2.2 Postopek ste aja .............................................................................................. 44. 10. PRAVNI POLOŽAJ GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V DRŽAVAH EU ..................... 47 10.1 PODJETNIK V TUJIH DRŽAVAH ......................................................................... 49 10.1.1 Avstrija.......................................................................................................... 49 10.1.2 Nem ija ........................................................................................................ 49 10.1.3 Italija ............................................................................................................. 50 10.1.4 Francija......................................................................................................... 50 10.1.5 Švica............................................................................................................. 51. 11. POSLOVNI NA RT PODJETNIKA POSAMEZNIKA .................................................. 52 11.1 11.2 11.3. BISTVO IN POMEN POSLOVNEGA NA RTA..................................................... 52 OBLIKA POSLOVNEGA NA RTA....................................................................... 53 BISTVENE SESTAVINE POSLOVNEGA NA RTA ............................................. 53. 12. ZAKLJU EK ................................................................................................................. 56. 13. LITERATURA IN VIRI:.................................................................................................. 59. 14. SEZNAM TABEL .......................................................................................................... 61. 15. SEZNAM SLIK .............................................................................................................. 62. 16. SEZNAM KARTIC......................................................................................................... 63.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODRO JA V diplomski nalogi, z naslovom Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU, želim potrditi naslednjo hipotezo: Status samostojnega podjetnika je ustrezna oblika gospodarskega subjekta za osebe, ki pri nejo opravljati gospodarsko dejavnost v manjšem obsegu. Potrditi želim tudi, da je status samostojnega podjetnika v Sloveniji primerljiv s statusom podjetnika v primerljivih evropskih državah. Ko izberemo ustrezno obliko gospodarskega subjekta je temeljni problem podjetništva je, kako uspeti. Vsak podjetnik si želi, da bi se z idejami s katerimi se pojavlja v svetu podjetništva im boljše uveljavil. Za samostojnega podjetnika je problem, kako uspeti, toliko ve ji, ker se skoraj v vseh primerih podjetnik sam ukvarja z vsemi podro ji, ki so potrebni za poslovanje. Ureditev statusa samostojnega podjetnika zajema ve kompleksnih podro jih, ki jih nekdo, ki se ne ukvarja z gospodarskih pravom in financami ne more dodobra poznati. Prav tako se zakoni in predpisi v naši državi pogosto spreminjajo. Podjetniki, ki se morajo prilagajati vedno novim razmeram na trgu, ne uspejo slediti vsem predpisom, ki bi jih pri svojem poslovanju morali poznati in poleg tega spremljati še spremembe teh. Zato je nujno, da obstajajo službe, ki skrbijo za svetovanje in konkretne napotke, ki jih podjetnik potrebuje pri svojem delu. V pomo pa so jim tudi priro niki, ki na razumljiv na in predstavijo zna ilnosti dolo enega podro ja. Glede na to, da je Slovenija polnopravna lanica EU se mi je zdelo primerno, da v diplomski nalogi primerjam status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. Skušal bom pokazati, kako je status podjetnika posameznika urejen v razli nih državah EU in katere zna ilnosti evropskega podjetnika so primerljive s statusom podjetnika v Sloveniji. Na za etku diplomske naloge bom na kratko opisal gospodarske subjekte po Zakonu o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1) in predstavil status samostojnega podjetnika kot enega izmed gospodarskih subjektov. V prvem poglavju bom uporabil opisno oz. deskriptivno metodo, s pomo jo katerih bom povzel teoreti ne vsebine. V prvem delu diplomske naloge bom temeljito opisal status samostojnega podjetnika. V tem poglavju želim na enem mestu zbrati informacije, ki bi jih moral vedeti vsakdo, ki za ne podjetništvo. Skušal bom ugotoviti, katere so tiste prednosti pravnoorganizacijske oblike samostojnega podjetnika, ki vplivajo na to, da se posameznik, ki se odlo a za podjetništvo, odlo i za ta gospodarski subjekt. Za ta del naloge bom uporabil analiti no metodo. Z zgodovinsko -primerjalno metodo bom v nadaljevanju prikazal ureditev statusa samostojnega podjetnika po zakonodaji, ki je veljala pred veljavo Zakona o gospodarskih družbah-1. Prav tako bom predstavil prednosti in slabosti novo sprejete zakonodaje v primerjavi z zakonodajo, ki je veljala pred sprejetjem ZGD-1. Glede na to, da je Slovenije lanica Evropske unije bom v nadaljevanju s primerjalno metodo analiziral, kako je opredeljen status posameznika kot gospodarski subjekt v državah Evropske unije.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 1.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Osredoto il se bom tudi na primer predstavitve, kako ideje podjetnika predstaviti drugim. Prikazal bom, kako mora biti sestavljen dober poslovni na rt podjetnika, ki je nepogrešljiv pripomo ek pri vodenju dejavnosti. Poslovni na rt je za podjetnika, ki za ne z opravljanjem dejavnosti, nujno potreben, predvsem takrat, ko želimo na tržiš e vpeljati nov proizvod ali storitev V tem poglavju bom povzel ugotovitve teoretikov in ugotovil klju ne probleme, s katerimi se sre uje podjetnik , ki ima ideje za nov proizvod ali storitev in jih zna vpeljati na trg. V zaklju ku bom povzel poglavitne zna ilnosti, predstavil svoje ugotovitve in predlagal morebitne predloge, ki zadevajo obravnavano tematiko diplomske naloge. V diplomski nalogi bom poskušal dokazati, da je status samostojnega podjetnika kot eden izmed najbolj ugodnih statusov, predvsem za tiste, ki se podajajo na podjetniško pot. Glede na pridobljeno teoreti no znanje s podro ja statusnega prava, zlasti statusa samostojnega podjetnika bi želel bodo emu podjetniku pomagati do pravilnih odlo itev pri ustanavljanju statusa samostojnega podjetnika, pri njihovem poslovanju in tudi morebitnem prenehanju dejavnosti.. 1.2 METODOLOGIJA DELA Pri izbiri metode sem se odlo il za deskriptivni pristop obravnavane teme. Pri sestavi diplomskega dela se bom z normativno metodo oprl na zakonske dolo be , ki predpisujejo in urejajo status in poslovanje samostojnega podjetnika. Prav tako bom za primerjavo s tujimi pravnimi sistemi in za primerjavo s prejšnjo zakonodajo uporabil komperativno metodo.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 2.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 2 GOSPODARSKI SUBJEKTI IN NJIHOV PRAVNI POLOŽAJ 2.1 GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO Gospodarsko statusno pravo je skupek pravnih norm in na el, ki urejajo položaj in sposobnosti gospodarskih pravnih subjektov v celotnem družbenem pravnem redu. Temelji na pravnem statusu, ki s pravnimi normami ureja nastanek, spreminjanje in prenehanje sposobnosti pravnih oseb kot nosilcev pravic in obveznosti. Nanaša se predvsem na vprašanja organiziranosti gospodarskih družb in drugih oblik, v katerih je mogo e opravljati gospodarske dejavnosti. (Grilc et al., 1994, str 11) Temeljni pravni vir za gospodarsko statusno pravo je Ustava Republike Slovenije, ki dolo a, da je gospodarska pobuda svobodna. Izhajajo iz omenjene ustavne dolo be je za svobodno delovanje gospodarskih subjektov in urejanje njihovega statusa najpomembnejši vir zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta 1993. Z uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah je prenehal veljati zakon o podjetjih. Dosedanje spremembe in dopolnitve zakona (8 novel v obliki sprememb in dopolnitev) niso bistveno spreminjale osnovnih zna ilnosti statusne zakonodaje. Namen spremembe zakona v letu 2002 in 2004 je bil uskladitev z evropskim pravom družb, predvsem z direktivami s podro ja prava družb in notranja uskladitev zakona glede na njegovo dograditev in redakcijski popravki. (ZGD s komentarjem, str. 19) Novosti, ki jih prinaša novi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) sprejet v letu 2006 lahko razdelimo v ve sklopov. Pomembna je ureditev evropske delniške družbe, uvedba enotirnega upravljanja, prilagoditev prehoda na novo valuto(Euro), prenova ureditve preoblikovanja samostojnih podjetnikov. Zakon o gospodarskih družbah-1 je zasnovan kot zakon, ki ureja ve razli nih in med seboj povezanih podro ij: splošni del prava gospodarskih družb, bilan no pravo, pravni položaj podjetnika posameznika, pravo gospodarskih družb in druge oblike, ki niso gospodarske družbe, vklju no s preoblikovanjem družb. Zakon je osnova za urejanje pravno organizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Z gospodarjenjem se ukvarjajo skoraj vse fizi ne in pravne osebe, ki nastopajo v gospodarskem krogu. Pravni red pa vendarle posve a posebno pozornost tistim subjektom, ki se z gospodarjenjem ukvarjajo profesionalno. Kot gospodarske subjekte ozna ujemo tiste fizi ne in pravne osebe, ki se trajno, izklju no in samostojno ukvarjajo s pridobitno gospodarsko dejavnostjo, torej tisto, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobi ka. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnosti, s katero želi oseba dose i im ve ji dohodek oziroma dobi ek. (Bohinc, et.al., 1993 str.19). Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 3.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Pravna oseba je skupina posameznikov oziroma posameznik (npr. d.o.o. z enim družbenikom), ki ji kot tvorbi, nastali po volji fizi nih oseb, pravni red priznava lastnosti pravnega subjekta (gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, druge finan ne organizacije, lokalne skupnosti (ob ina, mesto), država, politi ne stranke in organizacije, premoženjski skladi, verske skupnosti in društva. (povzeto po ZGD s komentarjem, str. 100-102). Poglavitne lastnosti pravne osebe: se ne rodi, temve nastane na podlagi pravnega akta, premoženje je namembno opravljanje gospodarske dejavnosti zaradi dobi ka, je družbena tvorba in ima lastno premoženje, organizirana mora biti v eno izmed z zakonom dolo enih oblik, lastnost organizacije dobi, ko ji pravni red (zakon) prizna obstoj in pravno osebnost Številne gospodarske subjekte lahko delimo po razli nih kriterijih. Med najpomembnejšimi je kriterij pravno-organizacijske oblike. Oblike družb lo imo glede na temeljne zna ilnosti organiziranosti, upravljanja in odgovornosti za njene obveznosti. Pri tem poznamo dve temeljni obliki: osebne in kapitalske družbe. V našem pravnem sistemu velja na elo numerus clausus. To pomeni na elo zaprtega števila gospodarskih subjektov. Mogo e so le takšne oblike gospodarskih subjektov, kot jih vnaprej dolo a zakon. Potrebno je poudariti, da so vse pravno organizacijske oblike med seboj enakovredne in enakopravne za nastopanje na trgu. Razen ZGD-1 urejajo vprašanja statusno pravnega zna aja gospodarskih subjektov še drugi zakonski in podzakonski viri. Nekateri zakonski predpisi se neposredno nanašajo na posamezne institucije statusnega gospodarskega prava in vsebujejo dolo be, ki so posreden pravni vir za to podro je.. 2.2 ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Zakon o gospodarskih družbah natan no dolo a, katere oblike opravljanja gospodarske dejavnosti so v Sloveniji mogo e. S tem pa tudi skuša ustvariti stabilen sistem prava trgovinskih družb, ki omogo a gospodarskim subjektom izbiro med pravno izdelanimi organizacijskimi oblikami, v katerih lahko opravljajo svojo gospodarsko dejavnost. Oblik opravljanja gospodarske dejavnosti je veliko. Zaradi lažjega razumevanja bom prikazal, katere oblike gospodarskih subjektov obstajajo in kam jih uvrš amo:. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 4.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. ∗. GOSPODARSKE DRUŽBE (urejene po ZGD). OSEBNE DRUŽBE. - Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - Komanditna družba (k.d.) - Tiha družba (t.d.). KAPITALSKE DRUŽBE. - Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - Delniška družba (d.d.) - Evropska delniška družba (SE) - Komanditna delniška družba (k.d.d.). Oblika, ki ni družba, vendar je enako kot navedene, urejena po Zakonu o gospodarskih družbah:. SAMOSTOJNI PODJETNIK – POSAMEZNIK (S.P) ∗. ∗. JAVNA PODJETJA (urejena po zakonu o gospodarskih javnih službah in po zakonu o družbah). ZAVODI (urejeni po zakonu o zavodih). Tabela 1: Oblike opravljanja gospodarske družbe Zakon o gospodarskih družba-1 opredeljuje novo obliko kapitalske družbe- evropska delniška družba. Evropsko delniško družbo se v zakonodajo uvaja nadnacionalna oblika gospodarske družbe, ki je zasnovana tako, da bo lahko brez ustanavljanja h era ali podružnic poslovala v vseh državah EU. V korporacijsko pravo vnaša vrsto novih elementov, med njimi nov registrski postopek, nov sistem upravljanja družb ter uveljavljanje pogajalske avtonomije zaposlenih pri projektu ustanavljanja evropske delniške družbe.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 5.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 3 STATUS SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zakon o gospodarskih družbah ureja status gospodarskih subjektov, ki se pretežno ustanavljajo kot družbe, vendar pa ZGD kot sistemski zakon dolo a tudi pravni položaj fizi ne osebe, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, s tem da oblikuje in organizira svoja sredstva v posebnem obratu ali podjetju, ne da bi pri tem ustanovil družbo. (Ivanjko in Kocbeck, 2001, str. 149) S opredelitvijo kategorije samostojnega podjetnika je zakon zamenjal dotedanjo pravno-organizacijsko obliko obrtnikov po obrtnem zakonu. Vsi dotedanji obrtniki so se morali uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah do 31. maja 1994. Samostojni podjetnik je edina pravno organizacijska oblika gospodarskega subjekta, ki ni gospodarska družba. Pri samostojnem podjetniku gre za fizi no osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, kar pa pomeni, da je pri nastopanju na trgu izena ena z gospodarskimi družbami in ima svoje podjetje enako kot gospodarska družba. Osnovne zna ilnosti podjetnika so enake kot pri gospodarskih družbah: samostojnost, pridobitnost, opravljanje dejavnosti na trgu, izklju na narava dejavnosti. Podjetje samostojnega podjetnika je sredstvo podjetnika, s katerim skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti sodeluje na trgu v podjetniški tekmi.. 3.1 SPLOŠNE ZNA ILNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Za podjetnika veljajo dolo be II. dela 8. poglavja ZGD-1 ( leni od 71 do 75), smiselno pa se uporabljajo tudi druge dolo be zakona, ki sicer veljajo za gospodarske družbe, e posamezna vprašanja za podjetnika niso druga e urejena. To so dolo be o dejavnosti, firmi, sedežu, podružnici, prokuri, poslovni skrivnosti in sodnem registru. Podjetnik je fizi na oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja; (3. len ZGD-1) Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, s katero želi oseba dose i im ve ji dohodek oz. dobi ek, kar je poglavitni motiv opravljanja dejavnosti. Podjetnik je fizi na oseba, ki se ukvarja z gospodarjenjem profesionalno, torej kot s svojo dejavnostjo. Za podjetnika je bistveno, da ne le samostojno, temve tudi plansko in stalno opravlja gospodarsko dejavnost z namenom ustvarjati dobi ek. Podjetnik po pravno organizacijskih oblikah nima družbenih funkcij gospodarskega subjekta, vendar ga zakon o gospodarskih družbah tja vklju uje in obravnava enakovredno z gospodarskimi družbami in gospodarsko interesnimi združenji. Zakon o gospodarskih družbah-1 razlikuje med malim, srednjim in velikim samostojnim podjetnikom. V 55. lenu zakona o gospodarskih družbah-1 se družbe. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 6.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. razvrš ajo na mikro, male, srednje in velike. Enaka merila veljajo tudi za samostojne podjetnike, vendar se podjetniki delijo na majhne, srednje in velike. Podlaga za razvrš anje družb in samostojnih podjetnikov so naslednja merila: povpre no število delavcev v poslovnem letu, isti prihodki od prodaje, vrednost aktive. MALI SAMOSTOJNI PODJETNIK je tisti, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril: da povpre no število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50. da so isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu manjši od 7.300.000,00 eurov, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 3.650.000 eurov. SREDNJI SAMOSTOJNI PODJETNIK je tisti, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril: povpre no število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250, isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 29.200.000 eurov vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 14.600.000 eurov. VELIKI SAMOSTOJNI PODJETNIK je tisti, ki ne izpolnjuje pogoje za malega ali srednjega samostojnega podjetnika. Podjetnik lahko za ne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije; (74. len ZGD-1) Mali samostojni podjetnik lahko za ne z opravljanjem dejavnosti s vpisom v Poslovni register Slovenije pri pristojni Agenciji za javne prihodke in evidence (v nadaljevanju AJPES). Postopek registracije bodo ega samostojnega podjetnika podrobneje dolo a Pravilnik o na inu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru (Uradni list RS, št. 62/2005). Bodo i samostojni podjetnik vse postopke registracije samostojnega podjetnika lahko opravi sam preko internetnega portala e-VEM. Bodo i samostojni podjetnik lahko tudi vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi tudi z osebnim obiskom ene izmed vstopnih to k, ki se nahajajo na izpostavah AJPES, upravnih enotah in krajevnih uradih, Javnih agencijah Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), obrtnih zbornicah, Gospodarskih zbornicah in vseh dav nih uradih Dav ne uprave Republike Slovenije po Sloveniji. Do spremembe Zakona o gospodarskih družbah v letu 2005 so samostojni podjetniki opravili priglasitev dejavnosti pri izpostavi dav nega urada Dav ne uprave Republike Slovenije, na obmo ju katerega je imel podjetnik svoj sedež. Še pred to spremembo je zakon o gospodarskih družbah do leta 2002 dolo al da, je bilo potrebno ob priglasitvi na Dav ni upravi predložiti odlo bo o izpolnjevanju pogoje, ki jo je izdala pristojna upravna enota. S spremembo zakona o gospodarskih družbah je pot do za etka poslovanja podjetnika bistveno poenostavljena. Bodo i podjetnik lahko opravi registracijo kar. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 7.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. doma ali pa se zglasi kjerkoli v Sloveniji na vstopnih to kah e-VEM. Tako so za registracijo podjetnika resni no odpravljene birokratske ovire in akanje v vrsti pred uradi. To pa ne pomeni, da za etek opravljanja dejavnost podjetniku ni potrebno izpolnjevati z drugimi zakoni dolo ene pogoje za opravljanje dejavnosti - predpisi, za podro je dejavnosti, ki jo podjetnik opravlja (npr. odlo ba o izdaji obrtnega dovoljenja, odlo ba o podelitvi licence za prevoznika, odlo ba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti). Dovoljenja za posamezno dejavnost si mora podjetnik priskrbeti pred za etkom poslovanja. Podjetnik ne potrebuje gospodarske dejavnosti.. ustanovitvenega. kapitala. za. za etek. opravljanja. e samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogojev za malega samostojnega podjetnika se mora registrirati na sodiš u enako kot gospodarske družbe, torej izpolnjevati mora vse pogoje, ki se zahtevajo za družbe. Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register; (6. len ZGD-1) To pomeni, da lahko podjetnik opravlja ve dejavnosti oz. vse možne dejavnosti, razen tistih ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Z zakonom pa je dolo eno, da lahko dolo ene gospodarske posle opravljajo le družbe, dolo ene z zakonom, ali le dolo ene vrste družb ali le druge organizacije. Tako npr. ne more vsak opravljati ban no ali zavarovalniško dejavnost, ker lahko po zakonu, ki ureja dejavnost zavarovalnic in bank, to dejavnost opravljajo le delniške družbe. Dejavnosti, ki jih opravlja podjetnik, morajo biti navedene v prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije. Opravlja lahko tudi vse druge posle, ki so potrebni za obstoj podjetja in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dodatne dejavnosti. Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.; (7. len ZGD-1) Samostojno opravljanje dejavnosti pomeni, da je podjetnik fizi na oseba, ki na trgu deluje samostojno z namenom ustvarjanja dobi ka. To pomeni, da opravlja dejavnost ne le v svojem imenu, ampak tudi na svoj ra un, torej v svojo korist in ob svojem tveganju. Deluje tako, kot da bi posle sklepal zase. Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da odgovarja tako s svojim poslovnim kot z zasebnim premoženjem. Podjetnik zahteva izbris iz Poslovnega registra Slovenije pri AJPES (75. len ZGD-1) Opustitev poslovanja ni vezana na posebne pogoje in je odvisna le od volje podjetnika. Podjetnik mora AJPES prijaviti prenehanje opravljanja dejavnosti najmanj 15 dni pred dnevom prenehanja poslovanja.(9. len Pravilnika o na inu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije. Dolo be, ki veljajo za registracijo podjetnika se. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 8.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. smiselno uporabljajo tudi za prenehanja poslovanja podjetnika. Tako lahko podjetnik preneha dejavnost z obiskom ene vstopnih to k e-VEM, ali pa prenehanje poslovanja opravi kar doma. Podjetniku 75. len, 2. to ka, nalaga obveznost, da mora vsaj tri mesece pred prenehanjem poslovanja o svoji nameri na primeren na in (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveš anja, v poslovnih prostorih) obvestiti pogodbenike in potrošnike in navesti dan prenehanja poslovanja. Le e je priglasitev prenehanja podprta s predhodno objavo, je veljavna.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 9.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 4 PRIJAVA ZA VPIS V POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE 4.1 REGISTRACIJA MALEGA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Pri etek poslovanja podjetnika ni vezan na sprejem posebnega pravnega akta, zato težko govorimo o ustanovitvi in je veliko bolj primeren izraz vpis v register. Sprememba zakona o gospodarskih družbah je že v letu 2002 prinesla kar nekaj ugodnih sprememb za podjetnike, saj pri registraciji podjetnika, takrat še v vpisnik podjetnikov, ki ga je vodila Dav na uprava, ni bilo potrebno prilagati dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje katerekoli dejavnosti. S spremembo Zakona o gospodarskih družbah-ZGD-H (Uradni list RS, 139/04) je v letu 2005 takratni vpisnik samostojnih podjetnikov, voden pri Dav ni upravi RS, prenesen na AJPES. Podjetnik lahko za ne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (74. len ZGD-1) V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti: -. predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis, firmo podjetnika in podatke o sedežu, podatke o skrajšani firmi, e jo ima, podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališ e, dav no številko, podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališ e, dav no številko, navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal, podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra, v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. (74. len ZGD-1). Tujec, ki želi opravljati samostojno poklicno dejavnost ali gospodarsko dejavnost kot samostojni podjetnik si mora po zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (UL RS št. 66/00) pridobiti tudi delovno dovoljenje. Podrobneje na in in postopek vpisa v Poslovni register dolo a Pravilnik o na inu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije – v nadaljevanju Pravilnik (Uradni list RS, št. 62/2005). 3. len Pravilnika dolo a, da se lahko vpis podjetnika izvede na vseh vstopnih to kah sistema Vse na Enem Mestu (v nadaljevanju: VEM). Podjetnik pa lahko izvedejo vpis dejavnosti preko internetnega portala e-VEM. Osnovni namen portala e-VEM je zagotoviti ustrezno informacijsko podporo bodo emu samostojnemu podjetniku, katera mu omogo a v najkrajšem možnem asu pridobiti možnost izvajanja dejavnosti. Bodo i samostojni podjetnik vse postopke registracije lahko opravi sam preko portala e-VEM. Pri tem se podatki prenašajo po varni povezavi, s imer je poskrbljeno za varovanje zasebnosti in osebnih podatkov. Vloge, ki jih bodo i podjetnik odda preko portala, morajo biti digitalno podpisane, zato je uporaba kvalificiranega digitalnega potrdila obvezna. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu namre izena uje lastnoro ni podpis z elektronskim.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 10.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Bodo i podjetnik lahko vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi tudi z osebnim obiskom en izmed vstopnih to k, ki so dolo ene v 2. to ki 3. lena Pravilnika. To ke VEM so: -. vse izpostave AJPES, vse upravne enote in krajevni uradi, vstopna to ka Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo vstopne to ke, podprte v okviru projekta Phare, vstopne to ke Obrtne zbornice Slovenije in obmo ne obrtne zbornice, vstopne to ke Gospodarske zbornice Slovenije in obmo nih gospodarskih zbornic, vsi dav ni uradi Dav ne uprave Republike Slovenije.. OBRAZEC – PRIJAVA ZA VPIS V POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE V obrazcu je potrebno izpolniti naslednje: 1. Predlagani datum vpisa 2. Firma: samostojni podjetnik navede ime firme kot se bo imenovala. Pri tem bi opozoril, da ni pomemben vrstni red sestavin v firmi podjetnika, ampak moramo pri priglasitvi paziti, da priglasimo obvezne sestavine, to je navedbo firme in za navedbo firme ime in priimek in ozna ba s.p. Obvezno pa mora biti oznaka ime in priimek in ozna ba s.p. na koncu firme podjetnika. Podjetnik lahko priglasi tudi skrajšano firmo, ki mora vsebovati vsaj ime in priimek in ozna bo s.p., katero lahko podjetnik uporablja, le e jo priglasi. 3. Sedež podjetnika: Navede se sedež opravljanja dejavnosti. Za dejavnosti, ki se ne opravljajo v poslovnih prostorih (opravljajo se na terenu), se za sedež podjetnika navede prebivališ e podjetnika, ker le – ta praviloma vodi svoje poslovanje v svojem prebivališ u. 4. Podatki o podjetniku: Ta rubrika se izpolni, ker ni nujno, da je naslov prebivališ a enak naslovu sedeža poslovanja. V praksi sta naslova v ve ini primerov razli na. 5. Telefon, telefaks, naslov elektronske pošte, spletni naslov 6. Podatki o zastopnikih: Podjetnik lahko pooblasti eno ali ve oseb, ki ga zastopajo. Te osebe morajo biti navedene v rubriki za zastopanje. 7. Dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji (SKD): Podjetnik je dolžan navesti dejavnosti, ki jih bo opravljal v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. Zapisati mora šifro SKD z ustreznim imenom dejavnosti. Podjetnik mora navesti tudi glavno dejavnost podjetnika. STANDARDNA KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov povezanih z dejavnostjo. Standardna klasifikacija dejavnosti se uporablja za dolo anje glavne dejavnosti in za. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 11.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. razvrš anje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Standardna klasifikacija dejavnosti se vsebinsko in strukturno skoraj povsem ujema z NACE Rev. 1.1 (klasifikacijo dejavnosti obvezno v Evropski skupnosti). 8. Podatki o delih (podružnicah) podjetnika: Podjetnik ima lahko podružnice, ki so krajevno lo ene od sedeža obrata. Podružnice so sestavni del podjetja in niso samostojne enote, v njih se lahko opravljajo ena ali vse priglašene dejavnosti ali kombinacije med njimi. Podružnica nima lastnega osebnega ra una.. V primeru, da ima podjetnik zastopnika za podružnico, ga vpiše v obrazec. Podjetnik vpiše tudi glavno dejavnosti dela (podružnice) podjetnika. 9. Sklep o vpisu v Poslovni register želim prejeti: podjetnik navede na kakšen na in naj mu bo poslan sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije; po pošti sli z elektronsko vro itvijo. 10. Izjava o poravnanih dospelih dav nih obveznostih: 74. len ZGD-1 dolo a, da mora podjetnik pri vpisu navesti izjavo, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. V primeru, da navede v izjavi, da ima poravnane obveznosti in se kasneje izkaže, da temu ni tako, ga lahko AJPES na podlagi 75. lena izbriše po uradni dolžnosti. 11. Pooblastilo: Pooblastilo se izpolni samo v primeru, da se bodo i samostojni podjetnik osebno zglasi na eni izmed to k VEM in pooblasti referentko, ki opravlja vpis v Poslovni register Slovenije, da v podjetnikovem imenu elektronsko podpiše in elektronsko odda vlogo. Pri vpisu v Poslovni register Slovenije je dobro opozoriti podjetnika, da postane z dnem vpisa v register samostojnih podjetnikov zavezanec za pla ilo prispevkov in davka od dohodka iz dejavnosti, etudi še ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje dejavnosti. Podjetnik torej pridobi pravico opravljanja gospodarske dejavnosti z vpisom v Poslovni register Slovenije, razen e so za opravljanje posameznih dejavnosti s posebnimi predpisi dolo eni še posebni oziroma dodatni pogoji: Pridobitev posebne upravne odlo be za opravljanje dejavnosti podjetnika je tako predpisana npr. za: gostinsko dejavnost, dejavnost prirejanja iger na sre o, dejavnost proizvodnje vina in prometa z vinom. Pridobitev licence pri Obrtni zbornici Slovenije je predpisana za opravljanje prevozniške dejavnosti podjetnika v cestnem prometu Pridobitev licence pri Gospodarski zbornici Slovenije je predpisana za opravljanje dejavnosti organiziranja oziroma prodaje turisti nih potovanj itd. Tudi, e zakon ne dolo a pridobitve posebne odlo be o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora podjetnik izpolniti posebne pogoje, ki so z zakonom predpisani za opravljanje te dejavnosti.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 12.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 4.2 PRIGLASITEV SREDNJEGA IN VELIKEGA PODJETNIKA 72. len Zakona o gospodarskih družbah dolo a, da se v sodni register vpišejo tudi samostojni podjetniki, katerega podjetja ustreza merilom za srednje in velike družbe. Samostojni podjetniki morajo vložiti v 15 dneh po izpolnitvi kriterijev za srednje in velike družbe vložiti predlog za vpis v sodni register. Samostojni podjetnik kot subjekt vpisa pridobi pravno sposobnost šele z vpisom njegove ustanovitve v sodni register. Samostojni podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za srednjega ali velikega podjetnika, na podlagi 3. lena Zakona o sodnem registru in v skladu z 11. poglavjem Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register predlaga vpis v sodni register. 84. len Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register dolo a, da je za vpis samostojnega podjetnika v sodni register potrebno vložiti predlog za vpis samostojnega podjetnika. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: • • • • • •. •. firmo in skrajšano firmo, e se podjetnik odlo i, da posluje pod skrajšano firmo, sedež (kraj) in poslovni naslov, pravno organizacijska oblika – samostojni podjetnik, dejavnost ( v predlogu mora biti dejavnost raz lenjena po ustreznih šifrah in imenih standardne klasifikacije dejavnosti, pod katere se razvrš ajo dejavnosti podjetnika ), datum ustanovitve, ki je enak datumu vpisa v Poslovni register Slovenije oz. datum vložitve predloga sodiš u, e pred vložitvijo predloga še ni bil priglašen kot samostojni podjetnik, v zvezi s samostojnim podjetnikom: - enotna identifikacijska številka, - priimek in ime, - naslov bivališ a, - država bivališ a. V zvezi z osebami, ki so poleg samostojnega podjetnika pooblaš ene za zastopanje: - enotna identifikacijska številka, - priimek in ime, - naslov bivališ a, - tip zastopnika (prokurist), - na in zastopanja (posami no, skupno), - datum podelitve pooblastila.. Predlogu za vpis samostojnega podjetnika je potrebno predložiti dokazila in izjavo samostojnega podjetnika o izpolnjevanju pogojev za vpis v sodni register, ki dolo ajo, kdaj samostojni podjetnik velja za srednjega in velikega podjetnika. Ob vpisu v sodni register dobi podjetnik številko registrskega vložka Srg vpisnika, ki se vodi pri pristojnem registrskem sodiš u. Poleg opisanega predloga za vpis samostojnega podjetnika v sodni register je potrebno prijaviti tudi vsako spremembo podatkov iz prijave za vpis v register.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 13.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Prijavo je potrebno vložiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis spremembe v register. (86. len Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register). Da ne bi prišlo do podvajanja vpisa istega subjekta pri dveh registrskih organih, mora subjekt po registraciji v sodnem registru zahtevati izbris iz Poslovnega registra Slovenije. V tem primeru je potrebno na priglasitvenem listu ozna iti, da je vzrok izbrisa registracija samostojnega podjetnika v sodnem registru. Samo v primeru izbrisa zaradi vpisa v sodni register, ki ga mora predlagatelj izkazati z originalom izpisa iz sodnega registra, ni potrebno, da podjetnik na primeren na in objavi prenehanje poslovanja, kot to dolo a 75. len ZGD-1. V primeru prehoda v obratni smeri je potreben izbris pravnega subjekta iz sodnega registra in vpis v vpisnik samostojnih podjetnikov.. 4.3 OBRTNA DEJAVNOST Na podlagi 3. lena obrtnega zakona morajo biti vsi samostojni podjetniki, ki opravljajo obrtno in obrti podobno dejavnost obvezno lani obrtne zbornice. Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja, ki ga izda Obrtna zbornica Slovenije. Postopek za izdajo obrtnega dovoljenja je dolo en s 4. lenom pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru. Obrtni zakon dolo a, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki jo trajno opravljajo gospodarski subjekti, ne glede na njihovo velikost. Obrtne dejavnosti bo dolo ala uredba obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov, do takrat pa se uporablja uredba o listi A obrtnih dejavnosti in lista B obrti podobnih dejavnosti. Obrti podobna dejavnost pa je pridobitna dejavnosti, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost opravljajo samostojni podjetnik in gospodarske družbe, ki spadajo med majhne družbe. Obrti podobne dejavnosti bodo dolo ene s seznamom, ki ga bo pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, do takrat pa se ravno tako uporablja uredba o listi A obrtnih in lista B obrti podobnih dejavnosti. (UL RS št. 108/2000) Po 5. lenu obrtnega zakona je obrtna oziroma obrti podobna dejavnost tista, za katero veljajo naslednje zna ilnosti: • da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naro il, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti; • da se uporabljajo stroji, orodja in tehni ne naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo zna ilnosti teko ih trakov. Po dolo ilih 5. lena obrtnega zakona se gostinska dejavnost opravlja kot obrti podobna dejavnost le, e jo opravlja gostinec kot samostojni podjetnik v gostinskem obratu penzion, restavracija, gostilna, slaš i arna. Opravljanje prevozniške dejavnosti se šteje kot obrti podobna dejavnosti, e jo opravlja prevoznik kot fizi na oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 14.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Obrtna zbornica Slovenije po noveli obrtnega zakona v letu 2004 izdaja obrtna dovoljenja samo za obrtne dejavnosti ter doma o in umetnostno obrt, ni ve pa za obrti podobne dejavnosti. Za pridobitev obrtnega dovoljenja je treba izpolnjevati le izobrazbeni pogoj. Izobrazbeni pogoj za obrtne dejavnosti ostaja nespremenjen in sicer ustrezna poklicna šola in tri leta delovne dobe ali mojstrski izpit. S spremembo obrtnega zakona za izdajo obrtnega dovoljenja tudi ni ve potrebno dokazovati, da podjetnik izpolnjuje prostorske in druge tehni ne pogoje. Vendar to ne pomeni, da ne potrebuje ustreznih dokazil na podlagi zakona o graditvi objektov in ostalih predpisov. Zakon o graditvi objektov dolo a, da mora biti za gradbeni objekt, del objekta ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, izdano uporabno dovoljenje. Po zakonu pomeni gradnja, gradnja novih objektov kot tudi rekonstrukcija objektov. Z uporabnim dovoljenjem , ki se izda po opravljenem tehni nem pregledu, se ugotovi, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati in ali se smejo vgrajene inštalacije in oprema, ki služi tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje teh dejavnosti preverjajo pristojne inšpekcijske službe v okviru opravljanja svojih rednih nalog. Med obrtne in obrti podobne dejavnosti ne spadajo trgovina, finan na posredništva, poslovanje z nepremi ninami , svetovalne dejavnosti, zdravstveno in socialno varstvo ter ostale dejavnosti prometa in zvez. Samostojni podjetniki, ki opravljajo te dejavnosti so lahko zbornice Slovenije.. lani Gospodarske. Vpis v dav ni register oziroma register dav ni zavezancev (RDZ) Ob registraciji samostojnega podjetnika predloži novoustanovljeni podjetnik tudi prijavo za vpis v dav ni register na izpolnjenem obrazcu DR03. Obrazec lahko prav tako izpolni in pošlje preko portala e-VEM, ali pa ga dobi na eni od vstopnih to k VEM. Podjetnik prijavi vpis dejavnosti v dav ni register pri dav nem uradu, na obmo ju katerega ima sedež poslovanja. (28. len Zakona o dav ni službi) Vpis v register zavezancev za davek na dodano vrednost ( Obvezna in prostovoljna registracija) Samostojni podjetnik, katerega vrednost opravljenega prometa oziroma storitev v zadnjih 12 mesecih preseže oziroma je verjetno, da bo presegel prag 25.000 eurov, se mora pri dav nem organu vpisati v register zavezancev za davek na dodano vrednost, in sicer najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je presežena oziroma je verjetno, da bo presežena ta meja. (45. len Zakona o davku na dodano vrednost). Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 15.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. V primeru prostovoljne odlo itve za vpis v register zavezancev za davek na dodano vrednost lahko zasebnik predloži obrazec DDV-P2 kadarkoli ter s tem postane zavezanec za davek na dodano vrednost za obdobje najmanj 60 mesecev.. OBLIKOVANJ IN PREVERITEV ZAMISLI. IZDELAVA POSLOVNEGA NA RTA. Dolo iti in preveriti poslovne zamisli, izdelati poslovni na rt. Registrirati s.p. z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS) pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za registracijo je potrebno predložiti vlogo Prijava za vpis samostojnega podjetnika. V prijavi je potrebno navesti tudi izjavo o poravnavah dospelih dav nih obveznosti iz prejšnjih poslovanj kot podjetnik. Odprtja transakcijskega ra una pri poslovni banki Zagotoviti dav ne podatke pri prisotnemu dav nemu organu za vpis v dav ni register za dav ni obra un. ZA S POSEBNIMI PREDPISI DOLO ENE DEJAVNOSTI. Prijaviti podatke o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, varovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja. Pridobitev potrebnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti; obrtnega dovoljenja;licence; uporabnega dovoljenja. Sprejem internih aktov; objava prostih delovnih mest in sklenitev pogodb z delavci, prijava delavcev Prijava samostojnega podjetnika posameznika. Slika 1: Prikaz postopka registracije podjetnika. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 16.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 5 POSLOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA 5.1 VODENJE POSLOVNIH KNJIG – RA UNOVODSTVO SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Nekateri splošni pojmi v zvezi s poslovnimi knjigami Ko govorimo o ra unovodstvu, najve krat slišimo naslednje pojme: • • • • •. finan no ra unovodstvo/ knjigovodstvo – denarno vrednoti premoženje, dolgove, prihodke, stroške podjetja; stroškovno ra unovodstvo – podrobneje spremlja in prou uje stroške, proizvodnjo in u inke poslovanja: poslovno ra unovodstvo – ukvarja se z informacijami za poslovno odlo anje: salda konti – nadrobno knjigovodstvo v zvezi s poslovnimi partnerji analiti no knjigovodstvo – nadrobno knjigovodstvo, npr. materiala, blaga, osnovnih sredstev. POSLOVNI DOGODEK je dogodek, ki vpliva na spremembo sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov. Zapišemo ga v poslovnih listinah in knjigah. KNJIGOVODSKA LISTINA so zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke. Zapisani so na papirju ali kot elektronski zapisi. Knjigovodske listine so verodostojne, e se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale pri poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. PRIHODKI se lenijo na poslovne prihodki, finan ne prihodke in izredne prihodke. Poslovni in finan ni prihodki skupaj so redni prihodki. Analogno velja za odhodke. BILANCA STANJA je ra unovodski izkaz, ki prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev po njihovem stanju na dolo en dan. Splošni obrazec je predviden z Zakonom o gospodarskih družbah, podrobneje pa je dolo en v Slovenskem ra unovodskem standardu 24. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA je ra unovodski izkaz, ki se je v preteklosti imenoval bilanca uspeha, prikazuje pa prihodke, odhodke in poslovni izid v dolo enem obdobju. Splošni obrazec je predviden z Zakonom o gospodarskih družbah, podrobneje pa je dolo en v Slovenskem ra unovodskem standardu 25. BILAN NI PRESE NI DAN je dan po stanju, na katerega se izdela bilanca stanja. Bilan ni prese ni dan letne bilance stanja je zadnji dan poslovnega leta. 5.1.1. Zakonske podlage za vodenje poslovnih knjig. Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaklju iti. Pri tem se poslovno leto ne sme razlikovati od koledarskega leta.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 17.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Samostojni podjetniki morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati dolo be iz Zakona o gospodarskih družbah-1, Slovenske ra unovodske standarde, Mednarodne ra unovodske standarde poro anja, poleg tega morajo upoštevati tudi pravilnik o poslovnih knjigah in drugih dav nih evidencah. Od velikosti podjetja oz. podjetnika je odvisen na in vodenja poslovnih knjig, obveznost statisti nega poro anja ipd. Za podjetnike, ki po 55. lenu ZGD-1 izpolnjujejo pogoje za majhnega podjetnika veljajo druga ne zakonske dolo be kot za podjetnika, ki izpolnjuje pogoje za srednjega ali velikega podjetnika. 5.1.2. Dolo be zakona o gospodarskih družbah-1, ki veljajo za majhne podjetnike. Dolo ba 1. odstavka 75. lena Zakona o gospodarskih družbah-1 dolo a, da na in vodenja poslovnih knjig in sestavljanja ra unovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne podjetnike, ureja poseben Slovenski ra unovodski standard. To je Slovenski ra unovodski standard 39. Dodatno pa morajo zasebniki upoštevati tudi Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih dav nih evidencah za fizi ne osebe, ki opravljajo dejavnosti (Uradni list RS, št. 141/06) Samostojni podjetniki na eloma vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in na na in, ki je predpisan za družbe. V dolo enih primerih pa lahko samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo merila za male podjetnike, vodijo poslovne knjige po enostavnem knjigovodstvu. Kriterij za dolo itev sistema vodenja poslovnih knjig so podatki iz zadnjega letnega poro ila in sicer: povpre no število zaposlenih, letni prihodki in povpre na vrednost aktive na za etku in na koncu obra unskega leta. Ob za etku opravljanja dejavnosti, ko podatkov še ni na razpolago, se podjetnik lahko samostojno odlo i ali bo poslovne knjige vodil po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. Podjetnik mora o izbranem na inu vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni dav ni organ najkasneje do 31. decembra teko ega leta za naslednje leto. e pri ne podjetnik poslovati med letom mora za izbrani na in vodenja poslovnih knjig pisno javiti v roku 8 dni od za etka poslovanja. Med letom se izbrani na in vodenja poslovnih knjig ne sme spreminjati. (1. len pravilnika o poslovnih knjigah in drugih dav nih evidencah za fizi ne osebe, ki opravljajo dejavnosti) V spodnji preglednici so navedena merila za enostavno knjigovodstvo za male podjetnike in obdobja v katerih ta merila veljajo. Enostavno knjigovodstvo je možno, e podjetnik ne presega dveh od treh meril, ki so navedena v preglednici. V preglednici so zaradi primerjav navedeni pogoji za vodenje poslovnih knjig po merilih, ki so veljala v preteklosti.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 18.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. Obdobje DO 31.12.2002. OD 01.01.2003 OD 01.01.2007. Enostavno knjigovodstvo. Merilo. • • •. povpre no število zaposlenih letni prihodki v SIT povpre na vrednost aktive v SIT. • •. • • •. povpre no število zaposlenih letni prihodki v SIT povpre na vrednost aktive v SIT povpre no število delavcev letni prihodki povpre na vrednost aktive, izra unana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta. • •. • • •. •. • • • •. 5 ali manj 25.200.000 SIT 12.600.000 SIT 3 ali manj 10.000.000 SIT 6.000.000 SIT 3 ali manj 42.000 EUR 25.000 EUR. Tabela 2: Merila za dolo anje knjigovodstva (73. len ZGD-1) Ostrejši kriteriji za dolo itev na ina vodenja poslovnih knjig so se prvi uporabljali za leto 2003. Možnost vodenja enostavnega knjigovodstva naj bi prenehala po spremembi ZGD leta 2002 s 01.01.2005. Vendar pa je nova sprememba ZGD v letu 2004 rtala dolo bo zakona, da se s 01.01.2005 ukine enostavno knjigovodstvo. Iz tega izhaja , da možnost vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva ostaja tudi v prihodnje, seveda pod pogojem, da ne presežejo zakonsko dolo enih kriterijev. Standard 39 za male samostojne podjetnike dolo a poslovne knjige, ki jih morajo voditi podjetniki pri enostavnem knjigovodstvu: • • • •. knjiga prihodkov in odhodkov z vklju eno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti, register osnovnih sredstev.. Pri vodenju enostavnega knjigovodstva velja, da podjetnikom: • • • •. med letom ni potrebno knjižiti gibanja zalog materiala in blaga, ob koncu leta ugotovijo stanje zaloge in porabe s popisom. obra unano amortizacijo lahko izkažejo neposredno v izkazu poslovnega izida, poslovni izid ugotavljajo le ra unsko v predpisani bilan ni shemi, terjatve do podjetnika oz. podjetnikov kapital se ugotavljajo le ra unsko kot razlika med sredstvi in dolgovi.. Razlika pri vodenju poslovnih knjig po na inu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva:. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 19.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 1. Pri dvostavnem knjigovodstvu ima vsaka vknjižba svojo protivknjižbo , kar nam daje bilan no ravnotežje. 2. Pri enostavnem knjigovodstvu se vsak poslovni dogodek knjiži le enkrat. Zaradi tega je enostavno knjigovodstvo dosti manj pregledno kot dvostavno. Slovenski ra unovodski standard 39 –ra unovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih Slovenski ra unovodski standard 39 (v nadaljevanju SRS 39) obravnava: • letno poro ilo podjetnika za zunanje poro anje, • lenitev postav izkaza stanja in izkaza poslovnega izida ter kazalnike za njuno analizo, • vodenje poslovnih knjig, knjigovodske listine, • amortizacijo, merjenje zalog, prevrednotevanje sredstev in obveznosti, • popis. Skladno s SRS 39 obsega letno poro ilo podjetnika: • izkaz stanja(prikaz sredstev in obveznosti do virov), • izkaz poslovnega izida, in • razkritja. Izkazi se izdelujejo za koledarsko leto ali za krajša medletna obdobja, Dolo ena je ena bilan na shema za izkaz stanja in ena za izkaz poslovnega izida, v obeh se prikazujejo podatki v dveh stolpcih (teko e in preteklo leto). Podjetnik sprejema ra unovodske usmeritve s sklepi, ki se morajo hraniti še 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vodenje temeljnih knjig (dnevnik in glavna knjiga) in register osnovnih sredstev sta obvezna, vodenje pomožnih knjig (analiti ne evidence materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev...) pa le v primeru potreb zagotavljanja podatkov, e le-teh ni mogo e zagotoviti druga e. Glavna knjiga se vodi po na elih dvostavnega knjigovodstva, kontni na rt pa se zasnuje na podlagi kontnega okvira, ki ga je pripravil Slovenski inštitut za revizijo. Knjiženje se izvaja najkasneje v 8 dneh po nastanku poslovnega dogodka. Vsi vpisi v knjige si morajo slediti po asovnem zaporedju, biti morajo urejeni, popolni, pravilni in sporni. V registru osnovnih sredstev mora imeti vsako osnovno sredstvo svojo registrsko številko. Amortizacijske stopnje dolo a podjetnik samostojno, neodvisno od stopenj, dolo enih z dav nimi predpisi, in sicer na podlagi predvidene dobe koristnosti. Amortizacija se praviloma obra unava po metodi enakomernega asovnega amortiziranja. Lahko pa se podjetnik odlo i tudi druga e. Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov in stroškov mora vsebovati najmanj zaporedno številko, podatke o izdajatelju, kraj in datum izdaje, podatke o prejemniku, podatke o poslovnem dogodku, podpis in lahko tudi žig. Knjigovodsko listina za knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik sam ali kdo drug, imeti mora prav tako vse sestavine kot ostale knjigovodske listine. Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje stroškov posebej za podjetje podjetnika in posebej za gospodinjstvo, pretokov v gospodinjstvo in iz njega. e iz. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 20.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. poslovnih knjig niso zagotovljeni podatki o pretokih med podjetjem in gospodinjstvom, pravilnik o poslovnih knjigah in drugih dav nih evidencah predpisuje vodenje evidence knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Zajemati mora vse denarne in nedenarne transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Po dolo ilih 8. lena pravilniku o vodenju poslovnih knjig in drugih dav nih evidenc za osebe, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti morajo samostojni podjetnik, ki opravljajo gostinsko in slaš i arsko dejavnost voditi evidenco nabave in porabe pija in živil. 5.1.3. Dolo be zakona o gospodarskih družbah-1, ki veljajo za srednje in velike podjetnike. Samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo merila za srednje in velike samostojne podjetnike morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati temeljne dolo be iz Zakona o gospodarskih družbah-1 (osmo poglavje), Slovenske ra unovodske standarde in Mednarodne ra unovodske standarde poro anja. Poslovne knjige se morajo voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Podrobnejša pravila o ra unovodstvu dolo ajo ra unovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo in so objavljeni v Uradnem listu. Srednji in velik samostojni podjetnik mora v skladu z 54. lenom ZGD-1 izdelati letno poro ilo v roku treh mesecev po preteku poslovnega leta. Letno poro ilo je sestavljeno iz: • bilance stanja, • izkaza poslovnega izida, • prilog s pojasnili k izkazom. Letno poro ilo mora biti sestavljeno jasno in pregledno in izkazovati mora resni en in pošten prikaz premoženja ter obveznosti družbe, njen finan ni položaj in poslovni izid. 5.1.4. Evidence predpisane za zavezance davka na dodano vrednost. Vsi samostojni podjetniki, ki so vklju eni v sistem davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) morajo v svojem ra unovodstvu upoštevati pravila glede vodenja dav nih evidenc, ki so dolo ena z zakonom o davku na dodano vrednost in v pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Dav ni zavezanec davka na dodano vrednost mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravo asno obra unavanje davka na dodano vrednost; • zagotoviti mora vse podatke za dav no obdobje, ki je predpisano za pla ilo DDV (mesec, etrtletje, polletje), • dav ni zavezanec, ki vodi zaloge blaga po prodajnih cenah z vra unanim davkom, mora zagotoviti podatke o vra unanem DDV,. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 21.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. •. dav ni zavezanec mora voditi knjigo izdanih ra unov, knjigo prejetih ra unov in posebno evidenco o vstopnem DDV, pla anem pri uvozu blaga, • v primeru da zavezanec dobavlja in pridobiva blago znotraj skupnosti mora voditi knjigo izdanih ra unov za dobave blaga znotraj skupnosti in knjigo prejetih ra unov za pridobitve blaga znotraj skupnosti, • e v svojih knjigah dav ni zavezanec zagotavlja vse podatke, potrebne za ugotavljanje dav ne osnove oz. DDV, kakor tudi vstopnega DDV, mu ni treba posebej voditi knjig, ki so predpisane s pravilnikom, vendar mora o tem obvestiti pristojni dav ni organ. (povzeto po Pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost) 5.1.5. Ra unovodstvo za namene javne objave in statisti ne namene. Samostojni podjetnik je zavezan k izdelavi razli nih statisti nih poro il za potrebe Statisti nega urada, Banke Slovenije …. O javni objavi letnih poro il govori 58. len Zakona o gospodarskih družbah-1, ki velja za vse – tako za gospodarske družbe kot za samostojne podjetnike ne glede na njihovo velikost. Javna objava letnih poro il je obvezna. Pred letom 2004 je bila obvezna oddaja letnega poro ila tudi za podjetnike, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov iz dejavnosti, obdav eni na podlagi ugotovljenega dobi ka z upoštevanjem normiranih odhodkov. Sprememba Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-G (Uradni list RS, 57/2004) je dolo ila, da ti zavezanci niso dolžni oddajati letnega poro ila. Za potrebe javne objave je treba letna poro ila predložiti AJPES-u (Agencija za javne prihodke in evidence ) , in sicer v treh mesecih po preteku poslovnega leta. Na in predložitve letnih poro il dolo a 3. in 4. len Metodološkega navodila o na inu predložitve letnih poro il gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. (UL RS št. 7/2004) AJPES mora letna poro ila objaviti na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poro il. Te spletne strani so dostopne vsakomur proti pla ilu nadomestila, dolo enega s tarifo AJPES. Baze podatkov za javno objavo na spletnih straneh obsega letna poro ila oz. letne ra unovodske izkaze za zadnje poslovno leto. Družbe in podjetniki morajo AJPES-u za javno objavo pla ati stroške javne objave, dolo eno z njeno tarifo. (6. len navodila) Šteje se, da družbe in podjetnik izpolnijo obveznost predložitve letnega poro ila, ko jih predložijo in ko pla ajo stroške javne objave. Ob predložitvi podatkov AJPES-u podjetniki podajo tudi izjavo, na podlagi katere se podatki uporabijo tudi za namene državne statistike.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 22.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. 6 OBDAV ITEV SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Za obdav itev samostojnega podjetnika veljajo dolo ila Zakona o dohodnini-2 (46. do 68. len) , ki predpisuje obveznosti, na in ugotavljanja dav ne osnove, dav no stopnjo ter dav ne olajšave in oprostitve pri pla evanju davka od dohodkov iz dejavnosti. Poleg zakona o dohodnini veljajo za samostojnega podjetnika tudi dolo ila zakona o dav nem postopku in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Dav ni predpisi dolo ajo, da morajo biti poslovne knjige vodene na na in, ki zagotavlja podatke za pravilno ugotovitev dav nih obveznosti zavezanca , torej samostojnih podjetnikov. V skladu z 28. lenom Zakona o dav ni službi se v dav nih uradih vodi dav ni register. V dav ni register so vpisani tudi samostojni podjetniki, dav ni register pa zajema firmo oz. ime in sedež samostojnega podjetnika, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, e poslovnih knjig oseba ne vodi sama. Samostojnemu podjetniku, kot dav nemu zavezancu je dav na številka dodeljena že ob rojstvu, saj samostojni podjetnik kot fizi na oseba za potrebe opravljanja dejavnosti nima druge dav ne številke.. 6.1 DAVEK OD DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI Z dnem vpisa v Poslovni register Slovenije podjetnik postane zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti. Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti je fizi na oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v ustrezen register ali drugo predpisano evidenco na obmo ju Republike Slovenije. Zavezanci so torej tudi samostojni podjetniki, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije. Za dohodek iz dejavnosti se šteje vsak dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vklju no z izkoriš anjem premoženja in premoženjskih pravic. (47. len Zakona o dohodnini-2) Davek od dohodkov iz dejavnosti je podvrsta dohodnine. Dav na osnova za davek od dohodkov iz dejavnosti je dobi ek, ki so ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdav itvi dobi ka pravnih oseb. (49. len Zakona o dohodnini -2).. 6.2 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST ZASEBNIKA V skladu s 15. lenom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so samostojni podjetniki, ki niso obvezno zavarovani na kakšni drugi podlagi in so vpisani v register samostojnih podjetnikov, dolžni biti obvezno zavarovani iz naslova. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 23.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ____________________________________________________________________________________________. opravljanja dejavnosti. Podjetniki so se dolžni v roku 8 dni od priglasitve prijaviti v redno zavarovanje na skupnosti za zdravstveno zavarovanje. Samostojni podjetniki, ki nimajo pla v skladu z 2. lenom zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 – 97/01), pla ujejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne osnove . Obra unani prispevki za samostojnega podjetnika so odvisni od doseženega dobi ka. Prispevke za socialno varnost pla uje od zavarovalne osnove, odvisno od tega, v kateri zavarovalni razred je uvrš en glede na ustvarjeni dobi ek in obra unane prispevke v preteklem letu. (2. len Pravilnika o dolo anju zavarovalnih osnov in postopku za razvrš anje v zavarovalne osnove) Pri tem velja poudariti pravico, da si lahko dodatno višji zavarovalni razred izbira sam, medtem, ko je razvrstitev v nižji razred težja in pogojena s predhodnim soglasjem Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Samostojni podjetnik za etnik si lahko zavarovalno osnovo za obra un prispevkov izbira sam (vendar ne pod zakonsko dolo eno minimalno pla o v Republiki Sloveniji). Najnižja osnova za obra un prispevkov za socialno varnost je minimalna pla a v Republiki Sloveniji, najvišja osnova pa je 3-kratnik najnižje pokojninske osnove. Obra unani prispevki za socialno varnost se na podlagi 4. lena Zakona o prispevkih za socialno varnost pla ujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Na dav ni urad je potrebno mese no dostavljati obrazec Obra un prispevkov za socialno varnost zasebnika. Obrazec je predpisan s Pravilnikom o obrazcih za obra un prispevkov za socialno varnost . (Uradni list RS, št. 138/06 Samostojni podjetniki , ki imajo sklenjeno delovno razmerje pri drugem delodajalcu in so kljub temu vpisani v register samostojnih podjetnikov morajo pla evati pavšalne prispevke za posebne primere zavarovanja. Podjetniki pla ujejo pavšalen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pavšalen prispevek za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu mese no, do 15. v mesecu za pretekli mesec. (213. len zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Samostojni podjetnik lahko v skladu z 3. lenom Zakona o delovnih razmerjih zaposluje delavce. Samostojni podjetnik mora izpla ati zaposlencem pla o za pla ilno obdobje, ki ne sme biti daljša od enega mesece, najkasneje 18 dni po preteku pla ilnega obdobja. Samostojni podjetnik mora v 6 dneh po izpla ilu pla predložiti na dav ni urad pla ilne liste in poravnati prispevke in davke za zaposlence.. 6.3 ZAVEZANCI PO ZAKONU O DAVKU NA DODANO VREDNOST Dolo be o davku na dodano vrednost-1 (v nadaljevanju ZDDV-1) veljajo enako za vse dav ne zavezance, ne glede na njihov pravni status, torej tako za gospodarske družbe kot samostojne podjetnike. Samostojni podjetnik postane zavezanec za pla ilo davka na dodano vrednost, e tako izjavi oziroma, ko doseže z zakonom dolo eno višino prihodkov.. Matjaž Blažun: Status podjetnika posameznika v Sloveniji in EU. stran 24.