Ostrostelstvo v teoriji in praksi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Ostrostrelstvo v teoriji in praksi. Junij, 2013. Matjaţ Florjančič Mentor: viš. pred. spec. Bojan Zorec.

KAZALO VSEBINE 1. Uvod .......................................................................................... 7. 2. Metodološki okvir ........................................................................... 8 2.1 Namen in cilj diplomskega dela ..................................................... 8 2.2 Metode diplomskega dela ............................................................ 9. 3. Varno ravnanje z oroţjem ter čiščenje in hramba .................................... 10 3.1 Varno ravnanje z oroţjem ........................................................... 10 3.2 Čiščenje in hramba ................................................................... 11. 4. Zakonska podlaga .......................................................................... 12 4.1 Športno strelstvo ..................................................................... 12 4.2 Policijsko in vojaško strelstvo ...................................................... 13. 5. Delovanje ostrostrelcev ................................................................... 15 5.1 Delovanje ostrostrelca kot posameznika .......................................... 15 5.2 Delovanje ostrostrelskega para na strelskem mestu ............................ 15 5.3 Delo pomočnika oziroma opazovalca .............................................. 16 5.4 Policijsko ostrostrelstvo ............................................................. 16 5.4.1. Kadrovanje, lastnosti in sposobnosti policijskih ostrostrelcev ........ 16. 5.4.2. Uporaba ostrostrelcev pri vpadih v objekt ............................... 19. 5.4.3. Uporaba ostrostrelcev v primeru talskih situacij........................ 19. 5.4.4. Uporaba ostrostrelcev pri varovanju varovanih oseb ................... 19. 5.5 Vojaško ostrostrelstvo ............................................................... 20 6. Priprave ostrostrelca ...................................................................... 21 6.1 Psihološki dejavniki .................................................................. 21 6.2 Kondicijska priprava ................................................................. 22 6.3 Tehnika streljanja .................................................................... 23 6.3.1. Strelski poloţaj in drţa oroţja ............................................. 23. 6.3.2. Merjenje in dihanje ......................................................... 24. 6.3.3. Sproščanje .................................................................... 25. 6.3.4. Proţenje ...................................................................... 25. 6.4 Oroţje in oprema ..................................................................... 26. 7. 6.4.1. Ostrostrelska puška.......................................................... 26. 6.4.2. Ostrostrelski daljnogled .................................................... 27. 6.4.3. Strelivo ........................................................................ 30. 6.4.4. Ostalo ......................................................................... 30. Balistične tabele in izračuni .............................................................. 31. 3.

7.1 Elementi balistične tabele .......................................................... 31 7.2 Ocenjevanje, določevanje in izračuni ............................................. 32 7.2.1. Strelna razdalja .............................................................. 33. 7.2.2. »Spin drift« ................................................................... 34. 7.2.3. Korekcije glede na kot streljanja ......................................... 34. 7.2.4. Nadmorska višina ............................................................ 36. 7.2.5. Temperatura ................................................................. 37. 7.2.6. Vlaga........................................................................... 38. 7.2.7. Bočni veter ................................................................... 38. 7.2.8. Premikajoči cilji ............................................................. 39. 8. Trening ...................................................................................... 40. 9. Zaključek.................................................................................... 42. 10 Uporabljeni viri ............................................................................ 43. KAZALO SLIK Slika 1: Mildot namerilni kriţ ................................................................. 28 Slika 2: Kotna minuta .......................................................................... 29. KAZALO TABEL Tabela 1: Balistična tabela .................................................................... 32 Tabela 2: Popravki za kote .................................................................... 35. 4.

Povzetek Diplomska naloga obravnava problematiko in specifiko ostrostrelstva ter področja človeških in naravoslovnih dejavnikov, ki so del te discipline. Pozornost je usmerjena tako v športno, kot tudi policijsko in vojaško ostrostrelstvo. Poleg tega pa so našteti tehnični in naravoslovni parametri, ki jih je nujno potrebno poznati za pravilno oceno situacije in pravilnega izračuna korekcij namerilne naprave. Večkrat je izpostavljena tudi psihična stabilnost in fizična pripravljenost strelca, saj mu dobra telesna kondicija pomaga pri umirjanju telesa pri oddaji strela, psihična stabilnost pa je obvezna, saj je predmet obravnave strelno oroţje. Ker se diplomska naloga dotika tudi delovanja policijskih in vojaških ostrostrelcev in ker je njihovo delovanje usmerjeno proti človeškemu ţivljenju, se na več mestih opozarja tudi na etični in moralni vidik. Zaradi tovrstnega delovanja policijskih in vojaških ostrostrelcev obstajajo razni pravni normativi in omejitve, ki se jih je treba drţati in dosledno upoštevati pri uporabi strelnega oroţja. Zakonski predpisi natančno določujejo kdaj in v kakšnih razmerah je dovoljena uporaba strelnega oroţja, policijskemu ostrostrelcu pa ni samo dovoljena ampak mu je v nekateri primerih celo zapovedana. Vojaškega ostrostrelca zakonski predpisi veliko manj omejujejo, vendar pa mora pri svojem delovanju upoštevati mednarodna pravila o vojskovanju in določene konvencije. V diplomskem delu so omenjena tudi osnovna pravila streljanja, kot so pravilen prijem oroţja, merjenje, dihanje, proţenje in strelski poloţaji. Ob tem pa je tudi podan opis bistvenih lastnosti ostrostrelne puške in streliva ter opis in uporaba strelnega daljnogleda z mil-dot namerilnim kriţem in balistične tabele.. Ključne besede: ostrostrelstvo, športni ostrostrelec, policijski ostrostrelec, vojaški ostrostrelec, strelno oroţje, ostrostrelska puška, balistika, trening. 5.

Summary – Sniper in theory and practice The thesis addresses the issue and the specifics of the sniper shooting and covers several areas of human and physics factors that are part of this discipline. The main attention is given on the sport, police and military sniper shooting. Technical data and other parameters, which are necessary to properly assess the situation and the proper calculation of corrections sights, are listed and described. Good physical condition helps in relaxation of the body in the natural respiratory pause when triggerring. Psychological stability is the basic requirement whenever handling with firearms. Because the graduation thesis touches the nature of work of police and military snipers and because their actions are directed against human life, the ethical and moral aspects are pointed out in several places. This nature of work of police and military snipers requires various legal norms and constraints that needs to be held and take in account of using firearms. Legal provisions clearly specify when, under what circumstances and conditions it is permissible to use firearms in general and when it is even ordained to the police sniper. Military sniper is less restricted by the legal provisions, but must act in compliance with the international rules of warfare, conventions and treaties. The graduation thesis also refers to the basic rules such as proper grip arms, measurement, breathing, triggering and firing positions. It describes essential characteristics of sniper rifles and ammunition. Description of how to use firearms, sniper scope with mil-dot sights cross and ballistic table is also given.. Keywords: sniper, sport sniper, police sniper, military sniper, firearms, sniper rifle, ballistics, training. 6.

1. Uvod. Ostrostrelstvo je disciplina, ki zahteva v veliki meri posameznikovo angaţiranost, tako na teoretskem področju kot v praksi. Zdruţuje znanja in vedenja iz različnih panog, od poznavanja oroţja, balistike, streliva, opreme, streljanja, fizikalnih količin, ki vplivajo na zadetek izstrelka pa vse do izjemne psihofizične pripravljenosti ostrostrelca, predvsem policijskega ali vojaškega. Športni strelec ima praviloma vedno čas za pripravo, za tehten razmislek, za postavitev ustreznega strelskega mesta, za koncentracijo, sploh pri preciznih in statičnih strelskih panogah. Dinamično športno streljanje se razlikuje od preciznega, saj tekmovalni scenarij vključujejo hitre premike z oroţjem ter uporabo oroţja iz različnih strelskih poloţajev in izza različnih ovir. Pri tovrstnih dinamičnih tekmah je vedno prisoten tudi faktor časa, ki predstavlja določeno obremenitev strelca. Najboljši strelec je seveda tisti, ki najhitreje in najnatančneje zadane tarče. Policijski in vojaški ostrostrelec pa sta podvrţena drugačnim psihičnim in fizičnim naporom. Praviloma vedno zmanjkuje časa, vedno je potrebno hipoma oceniti situacijo in izvajati ustrezne ukrepe, potrebno je premagovanje različnih razdalj in ovir, kar predstavlja fizični napor in ne nazadnje, strelski poloţaji so le redkokdaj idealni oziroma vsaj tako dobri, kot so lahko na športnem tekmovanju. Poleg fizičnih naporov, ki sta jim podvrţena ostrostrelca pa je potrebno dati izjemno veliko pozornost na psihično pripravo. Po eni strani mora policijski ostrostrelec hipoma onesposobiti določeno osebo in ji s tem preprečiti škodljivo delovanje proti drugim osebam s tako imenovanim zaključnim strelom, ki ga je odlično opisal Šadl M. v diplomskem delu Uporaba zaključnega strela policijskega ostrostrelca. Po drugi strani se vojaški ostrostrelec lahko znajde v razmerah, kjer bo moral povsem sam delovati na sovraţnem terenu, več dni zapored čakati na ugodne razmere za strel, ob tem pa paziti, da ga sovraţnik ne odkrije. Policijski ostrostrelec se sooča tudi z moralnoetičnimi pomisleki, saj je njegovo delovanje uperjeno zoper ţivljenje nekoga, ki niti ni nujno, da kakorkoli ogroţa ostrostrelčevo ţivljenje. Ob tem pa so lahko od njegovega strela odvisna ţivljenja nedolţnih ljudi, še posebej, če se v situaciji s talci ostrostrelcu kaj zalomi in storilec ni v trenutku onesposobljen.. 7.

2. Metodološki okvir. 2.1 Namen in cilj diplomskega dela Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti nekatera področja ostrostrelstva in probleme, ki se pojavljajo v zvezi z njim. V diplomskem delu so predstavljeni nekateri pomembni psihološki in fiziološki dejavniki uspešnega ostrostrelca. Nanizani so potrebni elementi za oddajo natančnega in preciznega strela, ob tem pa so omenjena osnove s področja balistike in uporabe balističnih tabel ter optičnih pripomočkov. V diplomskem delu se na več mestih poudarja: -. da je odlična psihofizična kondicija in pripravljenost predpogoj za odličnega strelca ali celo ostrostrelca;. -. da streljanje na večje razdalje bistveno pripomore k natančnemu streljanju na krajše razdalje, saj so razne napake bolj vidne;. -. da bi pogostejše udejstvovanje policijskih in vojaških ostrostrelcev na športnih prireditvah pripomoglo k premagovanju stresa, ki je prisoten ob uporabi strelnega oroţja.. Ne glede na to ali govorimo o športnem, policijskem ali vojaškem ostrostrelcu, povsod se pojavljajo določeni problemi, ki so skupni katerikoli veji ostrostrelstva, vsaka zase pa ima še lastne specifične posebnosti.. 8.

2.2 Metode diplomskega dela Diplomsko delo je monografskega tipa in temelji na teoretičnem in praktičnem pridobivanju in analiziranju podatkov balističnega značaja, praktičnih izkušenj s športnim strelstvom, implementacijo teoretičnih izsledkov v praksi in študiju domače in tuje literature v zvezi z ostrostrelstvom. Opravljen je bil osebni intervju z inštruktorjem ostrostrelstva1 in vodjem oddelka za specialnost v Specialni enoti Policije (v nadaljevanju SE), ki je predstavil informacije o kadrovanju v SE, o načinu delovanja in sestavi policijskih ostrostrelcev, o osnovnih nalogah in o psihofizičnem profilu, kandidata za policijskega ostrostrelca, ki je pogojen z visokimi kriteriji v selekcijskem postopku. Kot športni strelec se vrsto let ukvarjam z vsemi dejavniki in spremenljivkami, ki se pojavljajo v zvezi s strelstvom, jih poskušam razumeti, nadgraditi, izpopolniti in implementirati v praktično strelstvo in športne tekme. V diplomskem delu se bom poskusil čim bolj osredotočiti na lastna spoznanja, izsledke in izkušnje. Pri testiranju, poskusih, preverjanju teorij in izračunov je bil uporabljen balistični računalnik2 in ostrostrelna puška proizvajalca Češka zbrojovka model 550 varmint laminated v kalibru .308 winchester (7,62x51 NATO) s strelnim daljnogledom proizvajalca Barska SWAT s povečavo 10-40 krat in premerom okularja 50 mm. Streljanje je bilo izvedeno na različnih uradnih streliščih in vojaških poligonih ob različnih vremenskih pogojih, kjer so bili preverjeni in po potrebi popravljeni različni teoretični izračuni.. 1. Opomba: Identiteta ustnega vira, s katerim je bil opravljen osebni intervju dne 1.2.2013 v Ljubljani, je prikrita zaradi interesov in razlogov, ki izhajajo iz njegove vloge kot policijski ostrostrelec, inštruktor ostrostrelstva in vodja oddelka za specialnost v Specialni enoti Policije republike Slovenije.. 2. JBM Ballistics, LCC. (2012). Las Cruces, New Mexico, USA.. 9.

3. Varno ravnanje z orožjem ter čiščenje in hramba. 3.1 Varno ravnanje z orožjem Ker lahko nepravilno ravnanje z oroţjem hitro povzroči nesrečo, velja ponoviti ţe velikokrat omenjena in zapisana dejstva in pravila, da je potrebno z oroţjem vedno in povsod ravnati skrajno pazljivo in previdno ter se zavedati, da so poškodbe, storjene s strelnim oroţjem, zelo teţke in nemalokrat tudi smrtne. Varno ravnanje z oroţjem in strelivom je posebej poudarjeno v 22. Členu Zakonu o oroţju, poleg tega pa se, kot navaja Dim v svojem diplomskem delu, vedno drţimo osnovnih pravil in sicer: -. pravilo varne smeri narekuje, da oroţja nikdar ne obračamo iz smeri, kamor ţelimo streljati. Pri polnjenju, praznjenju oroţja, pri pripravi oroţja za čiščenje, pri preverjanju oroţja, pri suhem treningu vedno izberem varno smer in se prepričamo, da morebitni nehoteni strel ne prestreli ovire in zadane osebo za oviro. Varno smer vedno izberemo tako, da ovira kar najbolje absorbira izstrelek in prepreči njegov odboj pri nehotenem strelu, saj odbiti izstrelki tudi lahko povzročijo poškodbe, tudi smrtne;. -. pravilo polnega orožja upoštevamo vedno, ko vzamemo oroţje v roke in z njim ravnamo, kot da je polno. Tudi če to oroţje uporabljamo sami, ne smemo biti prepričani, da smo ga zadnjič izpraznili, pregledali in pospravili. Nikdar se ne smemo zanašati na spomin ali na trditve drugih, da je oroţje prazno. Vedno, ko oroţje vzamemo v roke, izberemo varno smer, ga izpraznimo in preverimo leţišče naboja. Ţal je bilo zaradi pomanjkanja upoštevanja tega varnostnega pravila mnogo nesreč, tudi s smrtnim izidom;. -. pravilo pravega cilja narekuje, da moramo vedno pred uporabo strelnega oroţja opredeliti in prepoznati cilj ter okolico;. -. pravilo zavestnega proženja govori, da damo prst na sproţilec šele, ko smo se zavestno odločili uporabiti strelno oroţje. V vseh ostalih primerih mora biti prst odmaknjen od proţilca in se mora nahajati izven območja branika. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi pri premikih z oroţjem v rokah, stresni situaciji ali drugih. 10.

dejavnikih in razmerah nehote pokrčili strelni prst in s tem oddali neţeleni strel; -. funkcionalno pravilo narekuje, da mora oroţje biti čisto in vzdrţevano, saj le kot tako deluje takrat, ko mi hočemo. Oroţje mora biti čiščeno in vzdrţevano skladno z navodili proizvajalca in s sredstvi, ki jih proizvajalci ali oroţarska stroka svetuje;. -. pravilo trezne glave govori o nujni odsotnosti alkohola, saj strelno oroţje in alkohol nikakor ne sodita skupaj. O tem govori tudi Zakon o oroţju, ki narekuje, da se posamezniku lahko odvzame oroţje, če ne izpolnjuje pogojev iz 3. točke 14. člena, v 16. členu pa Zakon o oroţju govori, da posamezniki nikakor ni zanesljiv, če je odvisen od alkohola in mamil (Dim, 2012).. Pri kakršnemkoli ravnanju z oroţjem je varnost vedno in povsod na prvem mestu. Če ne moremo varno streljati, potem ne streljamo. Pri uporabi oroţja ni nikdar sprejemljivo kakršnokoli tveganje (Tomšič, 2001).. 3.2 Čiščenje in hramba Oroţje je potrebno redno čistiti in vzdrţevati, temeljito čiščenje pa se opravi odvisno od števila strelov oziroma na določeno časovno obdobje. Cev se očisti z namensko ščetko. Namenska olja ali topila se uporabljajo za mazanje, zaščito oziroma odstranjevanje ostankov svinca, saj in smodnika (Debeljak, 2004). Med čiščenjem se tudi vedno preveri vse sestavne dele oroţja, če morebiti ni prišlo do okvare ali poškodbe in bi oroţje zaradi tega postalo neuporabno ali celo nevarno za uporabo. Vsi ključni deli oroţja morajo vedno biti rahlo naoljeni. Šele s pravilnim vzdrţevanjem in čiščenjem oroţja se lahko zagotovi, da je oroţje vedno brez okvar, pomanjkljivosti in da brezhibno deluje. Oroţje je potrebno hraniti v skladu s 25. členom Zakona o oroţju, ki pravi, da mora posameznik oroţje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Oroţje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta oroţje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.. 11.

4. Zakonska podlaga. 4.1 Športno strelstvo O zakonski podlagi za športno strelstvo govori Zakon o oroţju v 14. členu, kjer so taksativno našteti pogoji za pridobitev oroţne listine, v nadaljevanju pa 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člen natančno in precizno opišejo vse te pogoje. Potrebno se je zavedati tudi omejitev pri izbiri oroţja za civilno, športno rabo in sicer oroţje iz kategorije A spada med prepovedano oroţje in ga ni moč uporabljati za športno strelstvo. 3. člen Zakona o oroţju natančno opisuje in razvršča oroţje v kategorije. Športni strelec lahko poseduje in uporablja oroţje B, C in D kategorije do kalibra 12,7 mm, oroţje pa ne sme omogočati avtomatskega delovanja. Izjemoma lahko zbiratelji zbirajo oroţje iz kategorija A, kar natančno opisuje 28. člen Zakona o oroţju. Športni strelec sme oroţje nositi zgolj na streliščih v skladu s predpisi strelišča, izven območja strelišča pa ga sme prenašati v skladu z Zakonom o oroţju, ki v svojem 8. členu natančno ločuje med nošenjem oroţja in prenašanjem. Na strelskih prireditvah in tekmah je praviloma uveljavljen strog red, ki zapoveduje, da se sme nabojnik vtakniti v oroţje ali strelivo v cevi šele na ukaz vodje streljanja ali linijskega sodnika. Vsako ravnanje z oroţjem izven strelske linije je strogo prepovedano in vodi v takojšnjo diskvalifikacijo strelca, če je potrebno tudi v odstranitev strelca s tekmovanja. Edino ravnanje z oroţjem, ki je dovoljeno brez vednosti in ukaza sodnika je ravnanje z oroţjem v varnostni coni, ki je namenjena čiščenju in pripravi oroţje ter odpravljanju morebitnih okvar na oroţju. Kakršnakoli prisotnost streliva v varnostni coni je strogo prepovedana in morebitnemu kršitelju sledi takojšnja odstranitev s strelišča. Strelec mora oroţje izven strelske linije nositi prazno, brez nabojnika, če gre za dolgocevno oroţje, mora biti zaklep izvlečen, puške šibrenice, pri katerih se cevi prelomijo, morajo biti prelomljene.. 12.

4.2 Policijsko in vojaško strelstvo Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki se je pričel izvajati v začetku meseca maja 2013, v 96. členu (uporaba strelnega oroţja) navaja: »(1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti strelno oroţje samo, če ne morejo drugače: –. odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroţeno ţivljenje, ali. –. preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki kaţejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo pripravljeno strelno oroţje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi ogrozila ţivljenje ene ali več oseb.. (2) Za napad na policista ali drugo osebo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi, če oseba seţe po oroţju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali drţi v poloţaju, v katerem lahko v trenutku pride do napada. (3) Preden policist uporabi strelno oroţje, mora, če okoliščine glede na varnost policista ali drugih oseb to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno oroţje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer.« (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013) Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 97. členu (posebni pogoji za uporabo strelnega oroţja) dodaja: »(1) Če oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti strelno oroţje, beţi ali se umika proti skupini oseb ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če oseba neposredno ogroţa ţivljenje oseb. (2) Če se oseba, zoper katero smejo policisti uporabiti strelno oroţje, nahaja v bliţini drţavne meje ali se ji pribliţuje, morajo policisti streljati tako, da izstrelek ne preleti drţavne meje.« (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013). 13.

Policijski ostrostrelec bo ostrostrelno oroţje praviloma uporabil na ukaz policijskega vodje, ki vodi izvedbo naloge, samostojno pa le, če bi nastal predviden ali nepredviden pogoj za uporabo strelnega oroţja in bi čakanje na ukaz povzročilo dokončanje ali nadaljevanje storitve drugega kaznivega dejanja (Šadl, 2009). »Pri izvajanju uradne naloge (reševanje ugrabljene osebe, situacije s talci) je ostrostrelec zaradi načina delovanja po navadi »odmaknjen« od drugega dogajanja. Nad celotnim dogajanjem nima pregleda, prav tako velikokrat ni v celoti seznanjen z vsemi podatki. Iz izkušenj lahko trdim, da je prevelika količina informacij za ostrostrelca celo moteča. Njegove bistvene naloge v tistem trenutku so opazovanje dogajanja, poročanje o tem dogajanju svojemu vodji ali osebi, ki je v neposredni povezavi z vodjem akcije, ter največja osredotočenost na moţnost posega v sili. Če v taki situaciji ostrostrelec prejme ukaz za izstrelitev smrtonosnega strela, ne sme niti za trenutek podvomiti v zakonito in pravilno odločitev nadrejenega, ki mu je tak ukaz izdal. Vsakršen dvom v tistem trenutku bi lahko pomenil smrtno nevarnost za talca. V primeru smrti talca in neizpolnitvi zakonitega ukaza nadrejenega pa bi ostrostrelec vsekakor odgovarjal za smrt talca. Edino moţnost za zavrnitev ukaza vidim v primeru, ko bi ukaz jasno pomenil nezakonito ravnanje ali pa ko ostrostrelec ne more zagotoviti natančnega zadetka.« (Pretnar, 2010:36-37). »Vojaški ostrostrelec v primeru vojne ni vezan na takšne zakonske pogoje, ampak lahko napade sovraţnika, vojaka tuje vojske, ne glede na to, ali obstaja trenutna neposredna nevarnost, ki bi ogroţala njega ali koga drugega. Vojak ostrostrelec mora seveda paziti tudi na spoštovanje haaških konvencij iz 1907. leta, ţenevskih konvencij iz leta 1949, ter mednarodnih pravil glede oboroţenih spopadov, vendar ti ne omejujejo vojaškega ostrostrelca v tolikšni meri, kot ima streljanje omejeno policijski ostrostrelec.« (Anţič, 2009:27). 14.

5. Delovanje ostrostrelcev. 5.1 Delovanje ostrostrelca kot posameznika Ostrostrelec po izboru in prihodu na strelsko mesto čim hitreje zavzame svoj poloţaj, v varni smeri napolni oroţje in da varovalo proţenja v poloţaj "zapeto". Nato oceni razdalje polja oziroma območja kjer pričakuje, da bo v primeru potrebe po njegovi uporabi moral delovati. Glede na razdalje, veter in druge okoliščine, ki vplivajo na balistiko leta zrna naboja, opravi ratifikacijske popravke na optični napravi, ki je nameščena na puški. Vseskozi je na zvezi s pomočnikom, ki opravlja delo opazovalca in vodjo ostrostrelcev, ki je v centru za vodene akcije zadolţen za ostrostrelce. Poleg naštetih nalog pa je njegova permanentna naloga, da je v vsakem trenutku, ki jih narekujejo okoliščine, sposoben pravilno in pravočasno delovati (osebni intervju, 1.2.2013).. 5.2 Delovanje ostrostrelskega para na strelskem mestu Ostrostrelski par sestavljata ostrostrelec in njegov pomočnik. Tako poimenovanje pa se uporablja samo glede na vlogo, ki si jo delita v fazi opazovanja. To je navedeno zato, da ne bi prišlo do zmotne predstave o tem, kdo je lahko pomočnik ostrostrelca. Tako ostrostrelec, kot njegov pomočnik morata biti ostrostrelca, ki imata na ostrostrelskem mestu oba popolno opremo, ki je potrebna za samostojno delovanje s strelskega mesta. Vlogo ostrostrelca in pomočnika si v primeru potrebe po daljšem zadrţevanju. na. strelskem. mestu. menjavata.. Do. takega. načina. delovanja. ostrostrelskega para so privedle izkušnje, saj je le na tak način lahko doseţena maksimalna zbranost in psihofizična kondicija ostrostrelca. Ostrostrelec je zaradi maksimalne zbranosti in poloţaja, ki ga dovoljujejo oziroma narekujejo okoliščine in strelsko mesto, pod velikimi psihofizičnimi obremenitvami, zato mu po določenem času zbranost prične padati. Ko ostrostrelec opazi, da njegova zbranost ni več v mejah maksimalnega delovanja, prevzame mesto. oziroma delo opazovalca,. opazovalec pa mesto oziroma delo ostrostrelca. Tak način dela pa v primeru potrebe po posredovanju oziroma delovanju ostrostrelca omogoča tudi delovanje dveh ostrostrelcev hkrati, kar zvišuje faktor dobrega posredovanja oziroma zadetka (osebni intervju, 1.2.2013).. 15.

5.3 Delo pomočnika oziroma opazovalca Opazovalec prav tako po izboru in prihodu na ostrostrelsko mesto zavzame svoj poloţaj. V času priprav ostrostrelca opazujeta območje, ki ga imata nalogo pokrivati. Ko se ostrostrelec namesti na strelskem poloţaju, ki si ga sam uredi, napolni oroţje, ga zapne in opravi ratifikacijo namerilnih naprav. Ko to opravi, obvesti operativni štab o zavzetju poloţaja, ter poda točen opis lokacije strelskega mesta. Vseskozi s pomočjo daljnogleda ali drugih sredstev za opazovanje opazuje in spremlja dogajanje na območju, ki je določeno v planu akcije in ki ga je potrebno pokrivati. Vsa pomembna opaţanja in dogajanja, ki so pomembna za izvedbo in planiranje akcije, aţurno sporočata preko zveze vodji in centru. Pomembno pri tem je, da so sporočila jasna in kratka. Sporoča se le tiste podatke, ki so nedvoumno evidentni in pomembni, nikakor pa ne nekih svojih sklepanj in ugibanj. Če pred planiranjem akcije ni bilo moţno, za samo izvedbo in planiranje pa je pomembno, nariše skico in opis območja kjer se pričakuje izvedba, ter jo pošlje v center. Še bolje pa je, če ima moţnost fotografiranja. V času opazovanja in sporočanja vodi tudi dnevnik pomembnih opaţanj, dogodkov in ukrepov opremljen s časovnico (osebni intervju, 1.2.2013).. 5.4 Policijsko ostrostrelstvo Po informacijah ustnega vira je stalni sestav ostrostrelcev formiran le v SE v okviru specialnosti. Na sklic oziroma po potrebi pa po posameznih policijskih upravah, njihovo usposabljanje pa praviloma enkrat mesečno vodi vodja, inštruktor za ostrostrelstvo SE.. 5.4.1 Kadrovanje, lastnosti in sposobnosti policijskih ostrostrelcev Policisti, ki so uspešno zaključili uvodno usposabljanje, se glede na kadrovske potrebe v tej specialnosti, na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, javijo kod kandidati. O izboru oziroma primernosti pa odloča poveljstvo SE v sodelovanju inštruktorja za strelstvo in vodje specialnosti "ostrostrelci". Cilj je usposobiti pripadnike te specialnosti za samostojno in skupinsko izvajanje predvidenih zahtevanih del in nalog v SE. Glede na pomen in naloge, ki jih izvajajo je potrebno kandidate za ostrostrelce zelo pozorno in selektivno izbirati. Osnovni pogoj za vse kandidate je, da so ti odlični strelci in da so se sami odločili za opravljanje nalog ostrostrelca, torej veselje do opravljanja teh nalog. Ostrostrelce kadrujejo iz lastnih. 16.

vrst, saj jim je to garant, da se ostrostrelec lahko brez napak vklaplja v delo vpadne skupine saj to delo pozna iz lastnih izkušen. Izhodiščni kriteriji so: -. nadarjenost in že pridobljene strelske sposobnosti. Kandidati za ostrostrelce morajo biti prvenstveno odlični strelci, kateri se ukvarjajo tudi z športnim strelstvom in se udeleţujejo športnih tekmovanj v streljanju. Pri kandidatih je potrebno na osnovi rezultatov v športnem streljanju ugotoviti ali imajo talent za streljanje in ali bodo lahko z dodatnimi urjenji dosegli še boljše rezultate kot doslej;. -. moralne vrednote. Z ustreznim preverjanjem je potrebno kandidate preveriti ali so moralno primerni in sposobni opravljati naloge ostrostrelca. Posebno pomembno je, da z urjenjem pridobljenih kvalitet ne bodo izkoriščali v druge namene;. -. psihofizične karakteristike. Pri obravnavanju teh lastnosti je pomembno predvsem psihično stanje kandidata in ocena ravnanja v najteţjih situacijah. Posebno pomembno je, da je ostrostrelec pri opravljanju nalog miren, stabilen in ni podvrţen emocijam, ki se pojavljajo pred ali po strelu;. -. telesna pripravljenost. Glede na dejstvo da so ostrostrelci lahko v določenih nalogah zelo dolgo časa angaţirani v času opravljanja nalog pa je iz več razlogov oteţena oskrba s hrano in vodo. Prav tako pa trajanja naloge onemogoča počitek, morajo biti ostrostrelci dobro fizično pripravljeni. To pripravljenost oziroma fizično kondicijo pridobivajo predvsem pri športnih aktivnostih. Fizična kondicija je tako pogoj za vzdrţljivost, kontrolo mišičevja, pozitivno pa vpliva tudi na reflekse;. -. potrpežljivost in sposobnost samoobvladovanja. Ţe prej je omenjeno, da je ostrostrelec lahko daljši čas angaţiran pri izvrševanju določene naloge. Posebno pomembno je, da je zato potrpeţljiv in se je sposoben obvladati v vseh različnih pogojih, ki vplivajo naj pri izvršitvi naloge. Večkrat se bo dogajalo, da bodo ostrostrelci imeli svoj poloţaj za streljanje na teţkem terenu, ki je izpostavljen vremenskim in drugim vplivom, zato je potrebna skrajna mera potrpeţljivosti, ker bo le tako naloga kvalitetno opravljena;. 17.

-. inovativnost,. iniciativnost.. Pri. uporabi. ostrostrelcev. v. borbi. zoper. diverzantske in teroristične skupine je posebno pomembna inovativnost posameznikov, ki se kaţe ţe od izbire mesta in poloţaja za streljanje pa do izvršitve naloge. Iniciativnost pa se izraţa, ko ostrostrelci delujejo v parih in ko je potrebno realizirati določeno nalogo v sodelovanju z enoto, v katero so razporejeni ali dodani; -. lovski instinkt. Zaţeleno je, da je ostrostrelec tudi lovec. To je pomembno predvsem zato, ker mu je pri tem omogočeno streljanje na ţive cilje, hkrati pa se sooča z najrazličnejšimi poloţaji v različnih situacijah in okoliščinah. Lovski instinkt je pravzaprav sposobnost ocenjevanja kje je divjad, kam se bo ta premaknila, ko bo začutila bliţino človeka, ocenitev razdalje, poleg tega pa tudi hitra in precizna uporaba oroţja;. -. zdravstveno stanje in brezhiben vid. Praviloma mora biti ostrostrelec odličnega zdravja, posebno pomemben pa je vid, ki mora biti izreden. Nošenje očal je lahko samo negativno, saj ga lahko samo ovirajo, v določenih situacijah pa celo odkrijejo mesto ostrostrelca zaradi refleksije svetlobe. Izguba ali poškodovanje očal je pravzaprav izključitev ostrostrelca iz akcije;. -. sposobnost hitrega reagiranja. Ostrostrelec bo večkrat streljal na trenutno vidne in premične cilje, zato bo hitra reakcija v takih primerih odločilna za dobro izvedeno nalogo. Prav tako bo ta sposobnost lahko odločujoča, ko bo ostrostrelca odkril "sovraţnik" in ga poskušal onemogočiti. Samo hitre spremembe mesta in poloţaja bodo v takih primerih omogočile izvedbo naloge;. -. vztrajnost. Ţe prej so našteti nekateri faktorji, ki bodo vplivali na ostrostrelca pri izvršitvi naloge, zato bo za izvršitev mnogokrat potrebna vztrajnost. Posebno pomembna je vztrajnost, ko je ta razporejen v zasedo ali na podobne naloge, ko ne more naprej predvideti čas, kdaj se bo pojavil cilj za ostrostrelca. Pri tem pa sama vztrajnost ni mišljena samo kot potrpeţljivost, pač pa konstantna zbranost, katero mora ostrostrelec v vsakem trenutku biti sposoben postaviti oziroma doseči njen maksimum. Poleg naštetih kriterijev, ki so odločilnega pomena za izbor ostrostrelca je potrebna velika stopnja bojne usposobljenosti na različnih področjih, predvsem pa dobro poznavanje. 18.

taktike delovanja posameznika in enote, uporaba oroţja in ostalih tehničnih sredstev, uporaba zvez, poznavanje topografije, itd. Skratka, ostrostrelci so v vseh pogledih eni izmed najboljših in najbolj izurjenih pripadnikov enote; -. pripravljenost streljati na človeka. Vsak bodoči ostrostrelec se mora zavedati, da bo njegova naloga onesposobiti človeka ali mu celo odvzeti ţivljenje. Vsakdo, ki misli, da na človeka ne bo mogel streljati, ko bo dobil nalogo, je bolje, da sploh ne začne z urjenjem za ostrostrelca. Podlaga za to pripravljenost so moralne in psihofizične lastnosti posameznikov (osebni intervju, 1.2.2013).. 5.4.2 Uporaba ostrostrelcev pri vpadih v objekt Ostrostrelci prevzamejo delo oţje blokade, pri čemer so osnovne naloge njihovega delovanja: -. opazovanje in sporočanje vseh pomembnih okoliščin in dogajanj, ki so pomembna za izvedbo naloge vpadne skupine;. -. ščitenje in preprečevanje delovanja storilca na vpadno skupino.. 5.4.3 Uporaba ostrostrelcev v primeru talskih situacij V takih primerih je delo ostrostrelca podobno kot pri vpadih v objekt s to razliko, da je ena izmed osnovnih in zelo zahtevnih nalog tudi odvzem ţivljenja storilcu, če to okoliščine in situacija dopušča in ni moţno drugače zaščititi ţivljenja talcev ali drugih oseb.. 5.4.4 Uporaba ostrostrelcev pri varovanju varovanih oseb V dosedanji praksi se je v načrt varovanja vedno vključil tudi vodja specialnosti ostrostrelcev, ki je izbral in določil strelska mesta, ki so se kasneje vnesla tudi v skupni načrt varovanja. Do takega načina sodelovanja predvsem z Uradom za varovanje in zaščito je prišlo iz obojestranskega razumevanja predvsem iz praktičnih razlogov (osebni intervju, 1.2.2013).. 19.

5.5 Vojaško ostrostrelstvo Primarne naloge vojaškega ostrostrelca so iskanje, identificiranje in eliminiranje sovraţnikovih ostrostrelcev, eliminiranje sovraţnikovih poveljnikov, strojničnih postojank in ostalih bistvenih nasprotnikovih elementov. Ostrostrelec deluje v paru z opazovalcem ali v skupini, zelo redko pa deluje samostojno. Anţič omenja ločeno delovanje ostrostrelca na štiri segmente: -. delovanje v obrambi, kjer deluje predvsem v sestavi voda ali oddelka. Če ne dobi specifičnih nalog si svoj poloţaj in cilj izbira sam. Pomembno je, da svojo pozornost usmerja na tisti del bojišča, ki nudi nasprotniku kritje in mu omogoča prikrit dostop in/ali neopazno razporejanje oroţja;. -. delovanje v pogojih, ko nasprotnik obvladuje del ozemlja. V tem primeru ima ostrostrelec nalogo, da z izbiranjem tarč kot so straţarji, oskrbovalni centri, poveljniški kader, skladišča streliva in goriva ter vozila v kolonah, nasprotnika dezorganizira in demoralizira;. -. delovanje v napadu je tisto delovanje, ko ostrostrelec deluje predvsem v sestavi svoje enote in skrbi za podporo pri napredovanju lastnih sil. Pri tovrstnem delovanju poveljnik določi ostrostrelcu primarne tarče in poloţaj delovanja na njih;. -. delovanje v naselju je zaradi specifike ostrostrelca posebej primerno saj s svojim delovanjem povzroča velike izgube pri nasprotniku in ga s svojim nenadnimi napadi preseneča in demoralizira (Anţič, 2009).. Vojaške ostrostrelce pa se lahko uporabi tudi za druge naloge, kot je opazovanje nasprotnika ali terena, infiltracija na nasprotnikovo območje, določanje in sporočanje koordinat za topniški ali letalski ogenj, sabotaţe, diverzije,... Uporabnost vojaškega ostrostrelca je zelo obseţna in pestra, saj zaradi specifike svoje profesionalnosti poseduje mnogo različni znanj in veščin, ob tem pa je nadpovprečno psihično stabilen in fizično zdrţljiv.. 20.

6. Priprave ostrostrelca. 6.1 Psihološki dejavniki Ţe kot športni strelec mora biti ostrostrelec stabilna in uravnovešena oseba, saj naj bi praviloma moral biti neuravnovešeni osebi onemogočen dostop do strelnega oroţja. Kaj o tem pravi zakon je bilo omenjeno ţe v 4. poglavju. Vsak strelec se mora v vsakem trenutku zavedati odgovornosti, ko vzame oroţje v roke. Mora biti toliko odgovoren do sebe in do okolice, da se bo izogibal rokovanju z oroţjem v trenutkih morebitnih duševni stisk, labilnosti ali melanholičnosti. Tudi v vinjenem ali v kakor koli drugače pridobljenem stanju večje tolerantnosti, razposajenosti ali pa celo zmanjšane prištevnosti se mora strelec izogibati kakršnemkoli rokovanju z oroţjem ali strelivom. Policijski in vojaški ostrostrelci morajo ţe zaradi narave dela biti bistveno bolj uravnovešeni, umirjeno razmišljujoči, preudarni,..., saj njihovo delovanje ni delovanje na papirnate tarče in silhuete, kot pri športnem strelstvu, ampak proti posamezniku. Ostrostrelec se mora zavedati, da bo lahko v danem trenutku vzel človeško ţivljenje in da se od njega pričakuje skrajna odgovornost in preudarnost. Ob tem pa je potrebno poudariti, da streljanje na ţiva bitja sploh na ljudi ni enako, kot streljanje na papirnate tarče. Gre namreč za enkratno, neponovljivo, nepopravljivo dejanje, katerega posledice so hude in smrtonosne. Praviloma take situacije in pogoji, kjer mora ostrostrelec oddati strel na ukaz vodje operacije z namenom in ciljem odvzeti nekomu ţivljenje, ob tem pa ostrostrelčevo ţivljenje ni niti najmanj ogroţeno, povzročijo hude psihološke pritiske na ostrostrelca. Ni potrebno poudarjati, da taki pritiski zelo negativno vplivajo na samo izvedbo strela in lahko vodijo k zgrešenemu strelu, kar pa je v kriznih situacijah s talci nedopustno in nesprejemljivo. Podobno poznamo primere iz lovstva, kjer se sicer odličnim strelcem na papirnate tarče, ko streljajo na divjad, dvigne psihični pritisk in nivo adrenalina do te mere, da se niso zmoţni kontrolirati in opustijo vsa pravila preciznega streljanja, kar pa ima lahko za posledico zgrešene strele ali huje, zastreljeno divjad. Zato je selekcija pri izbiri kandidata za ostrostrelca zelo temeljita in dosledna in veliko jih pade ţe na psiholoških testih. Od ostrostrelca se pričakuje, da bo psihično 21.

stabilen, uravnovešen, imel razdelane moralne in etične vrednote, ob tem pa se od njega tudi pričakuje, da v danem ključnem trenutku ne bo zatajil in bo s svojo voljo in samokontrolo znal premagati psihološke pritiske. K slednjemu veliko pripomorejo stalni treningi in ravnanje z oroţjem. Kondicijske priprave pripomorejo k boljšemu psihofizičnemu počutju, pripravljenosti in ne nazadnje k večji samozavesti, ki je tudi eden od dejavnikov, ki sodelujejo pri oddaji preciznega strela.. 6.2 Kondicijska priprava Kljub temu, da lahko prvi vtis med opazovanjem ostrostrelca pri streljanju daje predstavo, da je to dejanje zelo enostavno in da ne zahteva nobene telesne obremenitve, realnost ni taka. Dober strelec in sploh ostrostrelec mora biti dobro fizično in kondicijsko pripravljen. Pri športnem streljanju se pojavlja utrujenost, sploh če traja streljanje dalj časa in vsebuje več serij z več oddanimi streli. S časoma pride do utrujenosti telesa, oči, pojavi se ţelja po spremembi strelskega poloţaja, ker je le-ta postal neudoben. Strelec bi rad počival in obnovil kisikove zaloge, ki so mu zaradi dihalnih pavz pošle. Treba se je zavedati, da bo kakršnakoli sprememba strelskega poloţaja skoraj praviloma povzročila spremembo srednjega zadetka strelske grupe. »Če premikamo telo, s tem prestavimo mesto srednjega zadetka na tarči, ki smo ga ugotovili pri strelih za poskus. Nepremično drţo telesa v času oddaje strelov celotne serije pa je mogoče doseči z vsakodnevnim in dolgotrajnim treningom, močno voljo strelca in določeno stopnjo specialne telesne pripravljenosti.« (Bohinc, 1978: 23-24) Zelo je priporočljivo in dobrodošlo, da se ostrostrelec ukvarja s katerim od športov. S tem krepi celoten kardiovaskularni sistem, izmenjava kisika in ogljikovega dioksida postane boljša, kri sprejme več kisika, s čimer se lahko rahlo daljša dihalne pavze, čas umirjanja telesa se skrajša, krvni pritisk in Fs mir (frekvenca srca v mirovanju) se zniţata. To vse vodi k večji umirjenosti strelca in boljši koncentraciji. Treba se je zavedati, da se vsak telesni nemir preko rok in rame prenaša na puško. Namerilni kriţ »diha« v ritmu dihanja, telesni nemir zaradi pomanjkanja kisika ali neudobja se odraţa s premikanjem namerilnega kriţa in ne nazadnje, utrip lastnega srca se vidi v strelnem daljnogledu kot kratke in odrezave premike namerilnega kriţa stran od namerilne točke, po navadi v levo. S kondicijskim treningom se vpliva na vse te. 22.

motnje tako, da se lahko v dihalni pavzi sproščeno počiva, ker ima telo dovolj kisika (VO2 max), ni neudobno in krvni pritisk ter frekvenca srca se zniţata, kar posledično vodi k manj intenzivnim in redkejšim odskokom namerilnega kriţa vstran. Pri operativnem policijskem ali vojaške strelstvu pa se poleg zgoraj omenjenih telesnih in kondicijskih obremenitev pojavljajo še druge vrste telesnih obremenitev, kot hiter prihod na situacijo, hitro premagovanje raznih razdalj, zavzemanje nujnih vendar ne udobnih strelskih poloţajev, kritij,... Vse te obremenitve lahko strelca, če ni ustrezno kondicijsko in fizično pripravljen, izčrpajo do te mere, da pri oddaji ključnega strela ni dovolj skoncentriran, zbran, umirjen, preračunljiv, kar lahko vodi k zgrešenemu strelu.. 6.3 Tehnika streljanja 6.3.1 Strelski položaj in drža orožja Ostrostrelec naj bi se namestil čim bolj udobno in zavzel neprisiljeno drţo in s tem bi odpadla eventualna mišična napetost. Slednja namreč lahko povzroči podrhtavanje ali rahlo tresavico telesa, kar zelo neugodno vpliva na točnost streljanja. Strelski poloţaj mora biti takšen, da lahko ostrostrelec v njem vztraja tudi dlje časa brez napora ali brez občutka neudobnosti, v bistvu je v strelskem poloţaju sproščen, počiva in je povsem umirjen. Zelo pomembno je, da vedno enako prime puško s strelno roko, da ima strelna roka enak poloţaja na puškinem kopitu in da kopito vedno enako prisloni v ramo strelne roke. Ob tem pa je seveda potrebno biti zelo pazljiv na poloţaj glave na puškinem kopitu in da vedno enako visoko in z enako razdaljo očesa od strelnega daljnogleda poloţi ličnico na puškino kopito. Pri tem je lahko zelo v pomoč po višini nastavljivi del puškinega kopita s katerim se nastavi ţeleno višino ličnice in s tem ostrostrelčeve glave. Pravilna nastavitev je takrat, ko ostrostrelec poloţi ličnico na puškino kopito brez prisilne drţe in ima optimalni pogled skozi strelni daljnogled, brez stranskih senc, ki se pojavijo pri nepravilnem gledanju skozi strelni daljnogled. Ob tem je potrebno opozoriti na paralakso, ki se lahko pojavi pri nepravilnem gledanju skozi strelni daljnogled in zaradi katere lahko pride do razhajanja zadetka v tarči s poloţajem namerilnega kriţa na tarči. Seveda je strelski poloţaj odvisen od trenutne situacije in na podlagi tega se delijo strelski poloţaji na leţeči, klečeči in stoječi, ob tem pa je potrebno dodati, da se vse. 23.

poloţaje lahko kombinira z naslonom ali brez naslona. Daleč najboljši strelski poloţaj je leţeči z naslonom, ker je strelec takrat najbolj stabilen in sproščen. Pri tem poloţi ne strelno roko pod puškino kopito, z njo poveča stabilnost puške v rami, poleg tega pa si z njo lahko pomaga pri majhnih korekcijah smeri puške tako po horizontali kot po vertikali.. 6.3.2 Merjenje in dihanje Ko je strelec zavzel čim bolj udoben strelski poloţaj z oroţjem, se loti faze merjenja in dihanja. Ta faza je zelo občutljiva in od njene izvedbe je zelo odvisna preciznost in ponavljanje preciznosti zadetkov. Treba se je zavedati, da je telo najbolj umirjeno takrat, ko je popolnoma sproščeno, ko je v krvi dovolj kisika in med dihalno pavzo. Zato se praviloma pred strelom naredi nekaj zaporednih umirjenih globokih vdihov in izdihov. V tej fazi se v strelnem daljnogledu opazi ritmično premikanje namerilnega kriţa po tarči skladno z dihanjem. Temu sledi počasen in dolg izdih, ki vodi v naravno dihalno (respiratorno) pavzo, ki traja 5-7 sekund in to je optimalni trenutek za oddajo strela. V tem momentu mora namerilni kriţ strelnega daljnogleda pokrivati tarčo oziroma točko na tarči, ki jo strelec namerava zadeti z izstrelkom. Drugače povedano, v fazi globokega vdiha s namerilni kriţ pomika pod tarčo, ker se prsni koš širi in posledično s tem se strelec dviguje in cev puške spušča, v fazi globokega izdiha pa se namerilni kriţ dviguje in pribliţuje ţeleni točki na tarči. Ko je strelec povsem izdihnil in je v fazi naravne dihalne pavze, mora namerilni kriţ pokrivati cilj, če je naredil vse prav. Če se to ne zgodi, je potrebno popraviti strelski poloţaj, opraviti korekcijo višine in smeri puške če je to potrebno, in postopek z dihanjem ponoviti. Pri izvajanju streljanja in testiranja je ugotovljeno, da se bolje obnese, če v fazi globokih vdihov in izdihov in opazovanja namerilnega kriţa s ciljem v strelnem daljnogledu, strelec zamiţi. Med miţanjem naredi dve do tri ponovitve globokih umirjenih vdihov in izdihov in ko pride v fazo naravne dihalne pavze odpre oči in preveri pokritost namerilnega kriţa s ciljem. Z miţanjem prepreči, da bi podzavestno namerilni kriţ »tiščal« v cilj in s tem aktiviral skupine mišic ter zmanjšal sproščenost in umirjenost telesa. Taki streli, kjer se uporablja prisiljeno merjenje v tarčo, praviloma niso dobri in optimalni. Z miţanjem v fazi pred naravno dihalno pavzo pa se to prepreči in telo se dejansko umiri ter skupaj s puško doseţe optimalno stanje, ki se mu v angleškem jeziku reče »natural point of aim«.. 24.

6.3.3 Sproščanje Z umirjenim globokim dihanjem se skuša telo čim bolj umiriti, ga napolniti s kisikom in s tem podaljšati naravno respiratorno pavzo. Če je v telesu premalo kisika, pride hitro do neudobja, mišičnega tresenja in pritiska v ţelji po dihanju. Pri sproščanju in umirjanju se tudi frekvenca srca zniţa in bolj, ko je strelec fizično in kondicijsko pripravljen več kisika ima absorbiranega v krvi, niţji krvni pritisk in niţjo frekvenco srca in posledično s tem je bolj umirjen in njegova naravna dihalna pavza je daljša. V fazi naravne dihalne pavze, tik pred sproţitvijo proţilca na puški, naj bi bil povsem miren, sproščen, počutiti se mora udobno in praviloma naj bi počival.. 6.3.4 Proženje Proţenje je najpomembnejša faza, od katere je zelo odvisna preciznost zadetka. Nikakor se ne sme sunkovito stisniti proţilca in ga s tem »zategniti«, ampak ga je potrebno zvleči. Naučiti se je potrebno, da se vedno ista točka blazinice na proţilnem prstu dotika iste točke na proţilcu. Predpogoj za ponavljanje preciznosti streljanja je namreč ta, da se oroţje vedno enako prime, da se vedno enako meri in gleda skozi strelni daljnogled, da se vedno z istim delom prsta pritiska na isti del proţilca in da se vedno enako ponavlja vse faze merjenja, dihanja in proţenja. Ko se je strelec predhodno prepričal, da je zavzel optimalen strelski poloţaj, pravilno prijel oroţje in preverili skladnost namerilnega kriţa s ciljem, lahko poloţi proţilni prst na proţilec. Ob začetku naravne dihalne pavze, ko prehaja v stanje popolne umirjenosti, začne enakomerno povečevati pritisk na proţilec in v naslednjih 5-7 sekundah, kolikor naj bi dihalna pavza trajala, proţilec toliko zvleče, da pride do strela. Nikakor ne sme pritisniti nanj, saj bi s tem povzročil premik oroţja, kar bi vodilo do zgrešenega strela. Proţilec mora zvleči tako, da nanj enakomerno veča pritisk s proţilnim prstom in točen trenutek strela mu ni znan. Strel se zgodi v intervalu med prvo in zadnjo sekundo naravne respiratorne pavze, nikakor pa ne sme to pavzo vleči. Po preteku naravne respiratorne pavze v krvi zmanjka kisika in telo izrazi ţeljo po njem. To se odraţa v vse viši napetosti v prsih, nemiru in drhtenju mišic. Oddani streli v takem stanju niso optimalni in praviloma so zgrešeni. Če se zgodi, da »puška nikakor noče sproţiti«, je potrebno odnehati s pritiskanjem na. 25.

sproţilec, prekiniti postopek proţenja, odmakniti prst s sproţilca, se nadihati sveţega zraka in ponoviti kompleten postopek od dihanja do proţenja.. 6.4 Orožje in oprema 6.4.1 Ostrostrelska puška Ostrostrelska puška je praviloma izdelana v niţjih tolerancah, kot klasična, je kompaktnejša in bolj toga. Obstajajo polavtomatske in repetirne izvedbe, odločitev o izbiri pa je stvar namena, ki mu bo sluţila. Polavtomatske puške imajo ţe zaradi zasnove mehanizma večje tolerance in so manj natančne, njihova prednost pa je avtomatski in s tem hitrejši izmet praznega tulca in vstavitev novega naboja v cev in je z njimi moč hitreje streljati. Repetirne puške so počasnejše, ker je treba za vsak izmet praznega tulca in vstavitev novega naboja povleči za ročico zaklepa in s tem repetirati. Odlikujejo pa se z večjo preciznostjo, ker ne izgubljajo dela energije za repetiranje imajo pri enakem naboju izstrelki višjo izhodno hitrost in s tem energijo in posledično imajo večji uporabni domet. Torej se izbere repetirno puško takrat, kadar se strelja na večje razdalje, polavtomatsko pa takrat, kadar je treba hitro streljati in so zahteve po kadenci višje. Ţe nekaj časa se sicer uporabljajo tudi polavtomatske puške velikih kalibrov kot so na primer .338 lapua magnum3 ali celo .50bmg4, ki imajo zelo velik uporaben domet, vsekakor pa so repetirne puške v enakih kalibrih preciznejše s še večjim uporabnim dometom. Cev je navadno debelejša zaradi večje togosti, bolj enakomerne porazdelitve silnic, boljšega odvajanja toplote in bolj homogenega »dihanja« materiala, ko je podvrţen visokim pritiskom smodničnih plinov. Praviloma je v puškino kopito pritrjen samo zaklep, cev pa je enotočkovno vpeta v zaklep in je »prosto plavajoča« (ang. free floating barrel ) in se nikjer ne dotika kopišča. Razlog za to gre iskati pri segrevanju cevi zaradi več oddanih strelih in zaradi samega nihanja cevi pri izstrelitvi. Če bi bila cev dvo ali večtočkovno vpeta v kopito, bi se cev zaradi segrevanja in posledično malenkostnega daljšanja lahko rahlo zvila in s tem zgubila na preciznosti. Ostrostrelna puška ima po navadi še prednje nastavljive nogice in nastavljivo 3 4. Angloameriška oznaka za naboj 8,6 x 70 mm. Angloameriška oznaka za naboj 12,7 x 99 mm. 26.

kopitovo ličnico, katero si strelec optimalno nastavi glede na obliko in višino svoje ličnice. Višina ličnice mora biti taka, da ima ostrostrelec optimalni pogled brez stranskih senc na namerilni kriţ in cilj, ko nasloni glavo na kopito. Optimalna višina je takrat, ko strelec ne potrebuje napenjati vratnih mišic pri gledanju skozi strelni daljnogled, kar lahko hitro postane utrudljivo.. 6.4.2 Ostrostrelski daljnogled Sestavni del vsake ostrostrelne puške je ostrostrelni daljnogled. Z njim si povečamo ciljno sliko in jo s tem navidezno pribliţamo, poleg tega pa vsebuje namerilni kriţ za namerjanje namesto klasičnega namerilnega sistema merek-muha. Na daljnogledu so vrtljivi gumbi za nastavitev ostrine namerilnega kriţa, nastavitev namerilnega kriţa po višini (vertikali), po smeri (horizontali), večina sodobnih daljnogledov s spremenljivo povečavo pa ima še vrtljiva gumba za nastavitev povečave in paralakse. Obstaja več vrst namerilnih kriţev, ki se razlikujejo po svoji namembnosti, najbolj zanimiv je namerilni kriţ tipa »mil-dot«, ki ga prikazuje slika 1, s pomočjo katerega se lahko določuje in meri razdalje do cilja, ali pa se ga uporablja za razne korekcije tako po viši kot po smeri, bodisi zaradi hitrega zaporednega merjenja na tarče, ki so na različnih strelnih razdalja po višini, ali pa se ga uporablja za smerno korekcijo zaradi bočnega vetra ali premikajočih tarč. Razdelki, črne pike, v namerilnem kriţu so v osnovi razdeljeni na miliradiane (v nadaljevanju »mile«), zato se takemu namerilnemu kriţu tudi reče mil-dot (mil = miliradian, dot = ang. pika). Med centroma dveh črnih pik je kot enega mila oziroma tisočinka razdalje. Na razdalji 100 m predstavlja kot 1 mil razdaljo 10 cm, na razdalji 1000 m pa 1 m. Za računanje strelne razdalje je potrebno poznati dimenzije tarče in pri tem lahko uporabimo enostavno formulo: r(m) = v(m)*1000/mil r(m). razdalja do tarče v metrih. v(m). višina (širina) tarče v metrih. mil. število milov. Če se npr. strelja na tarčo z višino 1 m in le-ta v našem strelnem daljnogledu pokriva 2 mila, smo po formuli r(m) = 1 m *1000/2 mila oddaljeni od tarče 500 m.. 27.

Slika 1: Mildot namerilni kriţ (vir: www.combatrife.net). Seveda je potrebno biti pri ocenjevanju, koliko milov ali delov mila pokriva tarča, zelo precizen in natančen. Vsakršna nedoslednost hitro vodi v zmotno oceno in s tem v napačne izračune, ki se kasneje odraţajo v zgrešenem strelu. Primer tega bo opisan kasneje. S pomočjo mil-dot namerilnega kriţa se lahko tudi enostavno in hitro opravi korekcijo za določeno strelno razdaljo. Če tarča z višino 1 m pokriva 2 mila in smo izračunali, da je od oddaljena 500 m, se iz balistične tabele 1 razbere, da je potrebno za to strelno razdaljo dvigniti oroţje in s tem namerilni kriţ za 3,5 mila. Ravno tako se lahko s pomočjo mil-dot razdelkov opravlja korekcijo bočnega vetra ali korekcijo pri strelih na premikajoče tarče. Potrebno je vedeti, koliko bo izstrelek zaneslo iz smeri zaradi vetra na določeni strelni razdalji, kar je razvidno iz balistične tabele. Pri strelu na razdaljo 500 m in bočnem vetru 1 m/s je potrebno pomeriti v smer vetra za 0,3 mila. Če se tarča na razdalji 500 m premika s hitrostjo 1 m/s pravokotno na strelca, se iz balistične tabele razbere, da je potrebno pomeriti pred tarčo 1,5 mila. Uporaba mi-dot razdelkov v namerilnem kriţu je hitra in enostavna, ni pa zelo natančna zato se poleg miliradianske skale razdelkov v namerilnem kriţu za korekcijo strelnega daljnogleda uporabljamo tudi vrtljiva gumba za nastavitev namerilnega kriţa po vertikali in po horizontali.. 28.

Najpogosteje so koraki (kliki) razdeljeni na kotne minute (ang. MOA – minute of angle) oziroma na dele kotne minute (1klik = 1/4", 1klik = 1/8",…). Kotna minuta je 1/60 kotne stopinje in opisuje matematična razmerja med kotom A, razdaljo do tarče X in višino oziroma dolţino razdalje Y, kot to prikazuje slika 2.. Slika 2: Kotna minuta (vir: www.firearmssite.com). Razdaljo Y na tarči se izračuna, če se tangens kota A pomnoţi s strelno razdaljo X. Če se ţeli izvedeti, kolikšna je razdalja Y na tarči, ki je od oddaljena 100 m, če se vrtljivi gumb strelnega daljnogleda premakne za eno kotno minuto (1MOA), se uporabi naslednji postopek. Tangens ene kotne minute je 0,000029, kar se pomnoţi z razdaljo 100 m in se dobimo razdaljo Y na tarči, ki znaša 0,029 m, po navadi pa se ta vrednost zaokroţi, da znaša 1 MOA na razdalji 100 m premik 3 cm, na razdalji 1000 m je premik 30 cm. Če je strelni daljnogled skonstruiran tako, da potrebuje več (4,8) klikov za 1 MOA, potem 1 klik znaša ustrezni del MOA. Koliko kotnih minut je potrebno za določeno strelno razdaljo se odčita iz ustrezne balistične tabele. Če je bilo ugotovljeno, da je uporaba mil-dot namerilnega kriţa hitra, enostavna, vendar nenatančna, je uporaba kotnih minut mnogo bolj natančna, je pa počasnejša in zamudnejša. Zato velja opozoriti, da se za korekcijo strelne razdalje skoraj vedno uporablja izključno vrtljivi gumb za elevacijo oziroma nastavitev namerilnega kriţa po višini, sploh za večje strelne razdalje.. 29.

Mil-dot razdelke v namerilne kriţu pri nastavitvi korekcije za strelne razdalje se lahko uporablja le pri krajših strelnih razdaljah, ker so tudi napake bistveno manjše, pri hitrih spremembah strelne razdalje, kadar ni dovolj časa, da bi se iz balistične tabele odčitalo popravek in z njim opravilo korekcijo namerilnega kriţa.. 6.4.3 Strelivo Strelivo za ostrostrelne puške mora biti posebej izdelano. Nikakor ne bi bilo smiselno, da bi v zelo natančno ostrostrelno puško z odličnim strelnim daljnogledom vstavljali navadne naboje. Naboji za ostrostrelne puške morajo biti z minimalnimi tolerancami s čim bolj natančno odmerjeno smodniško polnitvijo, da ne prihaja do večjih odstopanj pri izhodnih hitrostih in s tem razlikah po višini leta izstrelka in dometu. Zaţeleno je, da imajo izstrelki čim boljši B.C. (balistični koeficient) zaradi bolj stabilnega leta, ohranjanja energije in večjega efektivnega dometa. Od velikoserijske proizvodnje se najbolje obnesejo naboji proizvajalca Norma match teţe od 168 do 190 gr, kar tudi uporablja policija (Anţič, 2009). Strelec pa lahko z izdelavo lastnih oziroma domačih nabojev najde optimalno kombinacijo teţe izstrelka, teţe smodniške polnitve, kalibracije tulcev, dolţine naboja in to kombinacijo prilagodi za svojo puško. Puške se namreč razlikujejo po dolţini cevi, števila in koraku ţlebov v cevi, dolţini leţišča naboja in prehodnemu konusu.. 6.4.4 Ostalo Poleg zgoraj naštete ostrostrelske opreme pa se pri ostrostrelcih navadno najde še daljnogled, spektiv, nočno namerilno napravo za puško, lahko tudi poseben daljnogled za nočno opazovanje, laserski daljinomer, anemometer za merjenje hitrosti vetra, kamuflaţno obleko, sredstva za zvezo, topografsko karto, kompas in še vrsto drugih kosov opreme, odvisno od situacije, okolja, namenov,.... 30.

7. Balistične tabele in izračuni. Ostrostrelec pri svojem delu praviloma uporablja tudi balistične tabele in iz njih ter s pomočjo. izračunov. pride do. ustreznih parametrov. za nastavitev. strelnega. daljnogleda. V danem primeru se je pristrelitev oroţja izvajala na nadmorski višini 300 metrov in pri temperaturi 15°C, na pristrelitveni razdalji 160 metrov so zadetki natančno v sredini tarče in temu se reče v ţargonu, da ima ta ostrostrelna puška »nulo« na 160 metrov. Izstrelek teţe 175 gr (grain) ima začetno hitrost 800 m/s in pri tako pristreljeni puški izstrelek na 100 m potuje 3 cm nad namerilno linijo, na 160 m seka namerilno linijo in na 200 m je izstrelek 6 cm pod namerilno linijo. Taka pristrelitev puške je optimalna tako za lovsko uporabo, saj za natančne strele v lovskih okvirjih do 200 m ni potrebno opravljati korekcij namerilne naprave, kot za precizno streljanje na strelskih tekmah. Pri tako pristreljeni puški je potrebno za strelno razdaljo 100 m elevacijski gumb odviti za 1 MOA in s tem točko zadetka spustiti za 3 cm, pri strelni razdalji 200 m je potrebno elevacijski gumb priviti za 1 MOA in s tem točko zadetka dvigniti za 6 cm, za strelno razdaljo 300 m pa je potrebno elevacijski gumb priviti za 4 MOA in s tem točko zadetka dvigniti za 36 cm, kolikor znaša padec izstrelka na tej razdalji. Na podlagi tako pristreljene puške je bila s pomočjo balističnega računalnika izdelana balistična tabela 1.. 7.1 Elementi balistične tabele V balistični tabeli se nahajajo podatki o elevacijski korekciji strelnega daljnogleda glede na strelno razdaljo, ki seveda morajo biti usklajeni z balistično krivuljo izstrelka in so odvisni od hitrosti izstrelka, balističnega koeficienta izstrelka, temperature, vlage, nadmorske višine. Poleg podatkov o elevacijski korekciji balistične tabele vsebujejo tudi podatke o smerni korekciji strelnega daljnogleda, ki upošteva eventualni bočni veter in premikanje tarče. Tabela 1 prikazuje potrebne korekcije za dane strelne razdalje v klikih (1/8 MOA) in milih. V tabeli se tudi nahajajo korekcijski podatki za spremembo temperature v korakih po 10°C, za spremembo višine po 100 m, za bočni veter s hitrostjo 1 m/s tako v klikih kot milih, čas leta izstrelka do določene razdalje in korekcijski podatki za premikajoče tarče s hitrostjo 1 m/s. V zadnji rubriki »Spin« so nanizane korekcije za 31.

popravek t.i. spin drifta. Podatki so nanizani za strelne razdalje od 100 do 1000 m v intervalih po 50 m.. Tabela 1: Balistična tabela (vir: www.jbmballistics.com) Razdalja. Temp Višina Veter Veter. Čas. Tarča. Spin. m. klik. mil. 10°C. 100m. klik. mil. sec. mil. klik. 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800 850 900 950 1000. -9 -2 8 20 33 47 63 79 96 115 135 156 179 204 230 259 289 323 359. -0,3 -0,1 0,3 0,7 1,2 1,7 2,3 2,9 3,5 4,2 4,9 5,7 6,5 7,4 8,4 9,4 10,5 11,7 13,0. 0,0 0,0 0,1 0,2 0,3 0,5 0,7 0,9 1,2 1,6 2,1 2,6 3,2 4,0 4,9 6,0 7,2 8,6 10,3. 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,4 0,6 0,7 0,9 1,2 1,4 1,7 2,1 2,5 3,0 3,6. 1,3 2,1 2,8 3,6 4,4 5,2 6,1 7,0 8,0 9,0 10,0 11,1 12,2 13,4 14,7 16,1 17,5 19,0 20,5. 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,5 0,5 0,6 0,6 0,7 0,7. 0,13 0,20 0,27 0,34 0,42 0,50 0,59 0,68 0,77 0,87 0,97 1,07 1,18 1,30 1,43 1,56 1,70 1,84 1,99. 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0. 0 0 0 0 1 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 7 8. 7.2 Ocenjevanje, določevanje in izračuni Pravilna ocena in izračuni parametrov za nastavitev strelnega daljnogleda so poleg pravilne tehnike merjenja in proţenja ključni element za oddajo preciznega strela. Kakršnakoli nedoslednost pri tem opravilu, napačni oceni ali napačnemu izračunu lahko hitro oziroma praviloma vodi k zgrešenemu strelu.. 32.

7.2.1 Strelna razdalja Določitev pravilne strelne razdalje do tarče je eno bistvenih in osnovnih opravil. Veda o balistiki pravi, da izstrelek nikdar ne potuje v ravni liniji, kot je na primer optična linija, ampak po balistični krivulji, ki je z oddaljenostjo od oroţja vedno bolj padajoča zaradi izgubljanja hitrosti po horizontalnem vektorju in pridobivanju hitrosti padanja zaradi gravitacijskega pospeška po vertikalnem vektorju. Pri določevanju pravilne razdalje se pojavi še en problem in sicer, da z oddaljenostjo od oroţja, strelca, izstrelek vedno bolj pada, kar pomeni da se od strelca zahteva, da bo razdaljo čim bolj natančno določil, po drugi strani pa se pojavlja problem s samim natančnim določevanjem razdalje na večjih strelnih razdaljah. Z uporabo zmogljivega laserskega daljinomera se ta teţava praviloma ne pojavlja, pri uporabi na primer mildot razdelkov v namerilnim kriţu strelnega daljnogleda se pa ta teţava pojavlja in praviloma so z večanjem razdalje tudi napake večje. V poglavju o strelnem daljnogledu je bila predstavljena uporaba mil-dot razdelkov pri ocenjevanju razdalj in če se npr. 1 m visoka tarča vidi na štirih razdelkih, pomeni, da je tarča po formuli r(m) = v(m)*1000/mil oddaljena 250 metrov. Če ob tem pride do napake pri ocenjevanju za +0,1 mil-dot, se elevacija na strelnem daljnogledu nastavi za razdaljo 244 metrov, če pa pride do napake za -0,1 mil-dot, se elevacijo nastavi za razdaljo 256 metrov. Ne prva ne druga napaka ne predstavljata nobene teţave pri natančnem zadetku, zadetek bo dober centimeter višje ali niţje. Drugače pa je, če se tarča nahaja zgolj na enem razdelku. V tem primeru je tarča od oddaljena 1000 metrov in če v tem primeru pri ocenjevanju pride do napake za +0,1 mil-dot, se elevacijo nastavi za razdaljo 909 metrov, če pa pride do napake za -0,1 mil-dot, pa se elevacijo nastavi za razdaljo 1111 metrov. V prvem primeru bo izstrelek dobra dva metra prenizek, v drugem pa skoraj tri previsok. V obeh primerih je tarča krepko zgrešena in take napake v določenih primerih nikakor niso dopustne. Vzrok takim drastičnim razlikam tiči po eni strani v toleranci napačnega ocenjevanja saj 0,1 razdelek pri štirih razdelkih pomeni napako zgolj 2,5 %, pri enem razdelku pa znaša napaka ţe 10 %. Po drugi strani tiči problem tudi v različnih hitrostih izstrelka. Ker so meritve delane na znanem naboju 7,62 x 51 z izstrelkom teţe 175 gr, balističnim koeficientom 0,496, začetno hitrostjo 800 m/s in znanem okolju, se s pomočjo balističnega računalnika lahko vidi, da hitrost izstrelka na 250 metrih pade na 660 m/s, na 1000 metrih pa hitrost pade ţe na 324m/s. To potrjuje dejstvu, da je. 33.

balistična krivulja z oddaljenostjo od oroţja vedno bolj padajoča. Ob tem je potrebno še omenit, da izstrelek potuje do tarče, ki je na 250 metrih samo 0,34 sekunde in toliko časa je podvrţen gravitacijskemu pospešku, ki ga sili k padanju, na razdaljo 1000 metrov pa izstrelek potuje skoraj 2 sekundi, kar pomeni, da je izstrelek toliko časa podvrţen gravitacijskemu pospešku 9,8m/s2.. 7.2.2 »Spin drift« Cev oroţja je oţlebljena, da izstrelek med potovanjem skozi cev dobi rotacijo okoli vzdolţne osi in posledično s tem zaradi efekta vrtavke postane stabilen. Zaradi hitrega vrtenja okoli vzdolţne osi in zaradi padanja posledično nekonsistentnega zračnega upora pa ga s časoma začne zanašati v smer vrtenja. V tabeli 1 so v zadnji koloni nanizani popravki, s katerimi se to zanašanje kompenzira. Če ima cev desno oţlebljenje, se bo izstrelek vrtel desno in bo posledično s tem imel zanašanje v desno, je potrebno za določeno razdaljo opraviti ustrezno korekcijo na gumbu za horizontalno premikanje namerilnega kriţa in za ustrezno število klikov potrebno gumb pomakniti v levo.. 7.2.3 Korekcije glede na kot streljanja V zgornjem podpoglavju je bilo govora o pravilnem določevanju strelne razdalje pri horizontalnih strelih. Pri strelih z višje ali niţje točke, se pravi strelih pod koti, je potrebno to tudi upoštevati in temu primerno narediti korekcijo. Pri horizontalnih strelih se izstrelek najprej dviguje, dobi maksimalni višino in začne padati, v povprečju pa gravitacijski pospešek na izstrelek deluje pod kot 90°, katerega sinus je 1, kar pomeni, da deluje s polno vrednostjo. Pri strelih navzdol ali navzgor pa se ta kot spremeni, zmanjša in tudi vrednost delovanja gravitacijskega pospeška na izstrelek ni več pomnoţena z 1 ampak dobi vrednost med 0 in <1, odvisno od kota. To pove, da je pri strelih pod kotom balistična krivulja izstrelka bolj iztegnjena in izstrelek pri enakih nastavitvah elevacije zadane cilj nad namerilno točko. Koliko višje zadane je odvisno od kota strela in strelne razdalje. Pri večjemu strelnemu kotu bo izstrelek višje zadel, enako se zgodi tudi z večanjem strelne razdalje. V praksi se izkaţe, da strelni koti do 30°pri strelnih razdaljah do 300m ne pomenijo bistvenega odstopanja točke zadetke izstrelka od namerilne točke in se lahko korekcija glede na strelni kot zanemari. Pri večjih strelnih kotih in daljših. 34.

strelnih razdaljah pa je potrebno korekcijo upoštevati, saj v nasprotnem primeru izstrelek leti bistveno previsoko in cilj preleti. Obstaja več načinov kako pravilno nastaviti korekcijo glede na kot streljanja. V ameriškem priročniku za ostrostrelce je tabela, ki vsebuje podatke, koliko višje nad namerilno točko bo izstrelek zadel tarčo. Drugače povedano, najprej je potrebno določiti strelno razdaljo, nastaviti ustrezno korekcijo elevacije iz balistične tabele glede na strelno razdaljo, nato pa korekcijo zmanjšati glede na podatke iz tabele. Podatki, ki so podani v kotnih minutah, so odvisni od strelne razdalje in strelnega kota. Potrebno je vedeti, da so podatki pridobljeni glede na balistične lastnosti ameriškega vojaškega izstrelka in njegove hitrosti (Headquarters department of the army, 1994). Ker so podatki prilagojeni na ameriški vojaški izstrelek, ker so strelne razdalje v tabeli nanizane v prevelikih intervalih in ker je nerodno hkrati manipulirati z dvema tabelama (balistično in korekcijsko glede na kot streljanja) je bil s pomočjo balističnega računalnika narejen priročen postopek. Z njim so bili simulirani različni koti strelov na različnih strelnih razdaljah, ki so pripeljali do naslednjega zaključka. S kosinusom strelnega kota se pomnoţi ustrezno korekcijo, ki pripada dani strelni razdalji in dobljenemu rezultatu se odšteje popravek iz tabele 2, ki pripada ustreznemu kotu. Za primer se vzame strelno razdaljo 500 m pod kotom 45°. Iz balistične tabele se razbere ustrezno korekcijo, ki je 96 klikov. To korekcijo se pomnoţi s kosinusom strelnega kota, ki je 0,707 in se dobi 68 klikov. Iz tabele 2 se razbere popravek za kot 45°, ki znaša 12 klikov, kar se odšteje od 68 in znaša 56 klikov. Dobljena vrednost je pravilna in s to korekcijo se nastavi strelni daljnogled. V tabeli 2 so nanizani koti do 60°, njihovi kosinusi in pripadajoči popravki v MOA.. Tabela 2: Popravki za kote (vir: www.jbmballistics.com) kot (°) cosinus popravek (1/8 MOA). 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. 55. 0,99 0,98 0,96 0,94 0,91 0,87 0,82 0,77 0,71 0,64 0,57 0. 0. 0. 2. 35. 4. 6. 8. 10. 12. 14. 17. 60 0,5 21.

7.2.4 Nadmorska višina Nadmorska višina sicer vpliva na let izstrelka v manjši meri, vendar jo je na večjih strelnih razdaljah potrebno upoštevati. Z večanjem nadmorske višine se zrak redči, kar pomeni, da se tudi zračni upor manjša in balistična krivulja izstrelka postaja bolj iztegnjena, izstrelek počasneje izgublja hitrost. To je potrebno pri strelih na večje razdalje upoštevati, ker je v večini primerov osnovna pristrelitev puške narejena na niţjih, povprečnih nadmorskih višinah, ki znaša v Sloveniji nekje okoli 300 metrov. Če bi na večjih nadmorskih višinah na večjih strelnih razdaljah uporabljali enako korekcijo namerilnega kriţa strelnega daljnogleda in pri tem ne bi upoštevali zmanjšanja korekcije zaradi bolj ravnega leta izstrelka, bi se lahko zgodilo, da bi bil izstrelek previsok in bi tarčo preletel. Zato je potrebno popraviti prehoden izračun korekcije glede na strelno razdaljo in kot, ter ustrezno odšteti določeno število klikov. Ko je bila natančno določena strelna razdalja, se iz balistične tabele razbere ustrezna korekcija in se jo po potrebi popravi na glede na okoliško temperaturo, višino in vlago. Če je bila npr. strelna razdalja določena 500 m, je potrebno opraviti korekcijo namerilnega kriţa in sicer ga je potrebno spustiti (puškino cev dvigniti) za 96 klikov v primeru, da je en klik pomeni 1/8 MOA. Če so strelski pogoji drugačni, kot so bili ob pristrelitvi, je potrebno tudi slednje upoštevati. Če se trenutno streljanje na 500 m izvaja na nadmorski višini 600 m, je iz tabele 1 razvidno, da je potrebno na strelni razdalji 500 m za vsakih 100 m višinske razlike odšteti 0,4 klika. Ker je trenutna nadmorska višina 600 m, pristrelitev puške pa je bila izvedena na 300 m, je razlika 300 m in je potrebno zato 0,4 klike pomnoţiti s 3, kar znese 1,2 klika, to je potrebno odšteti od prvotnih 96 klikov.. 36.

7.2.5 Temperatura Temperatura na let izstrelka vpliva na dva načina in sicer: -. topel zrak je redkejši in laţji od mrzlega in predstavlja manjši zračni upor na izstrelek in s tem je balistična krivulja izstrelka bolj iztegnjena;. -. smodniška polnitev naboja hitreje detonira pri višjih okoliških temperaturah kot pri niţjih in s tem se pritisk smodniških plinov poveča, kar da izstrelku večji pospešek in s tem višjo začetno hitrost.. Pri korekciji namerilnega kriţa je dobro upoštevati razliko med temperaturo, ki je bila v času pristrelitve puške in temperaturo, ki je v času oddaje strela na tarčo, sploh pri večjih strelnih razdaljah. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da se lahko dokaj natančno opravi korekcijo na podlagi razlike temperatur le za prvi strel. Vsak naslednji naboj, ki se ga vstavi v še toplo ali celo vroče leţišče zaradi prehodnega strela, se hitro segreva zaradi vroče kovinske okolice in vodi k še hitrejšim detonacijam, ki so vzrok še večjega pospeška izstrelka in s tem višje izstopne hitrosti. Zato je potrebno vedeti, v kakšen namen se bo oroţje uporabljalo. Pri športnem strelstvu se praviloma najprej strelja nekaj poskusnih strelov in nato serije. Oroţje se ţe pri poskusnih strelih segreje in strelec mora v nadaljevanju zagotoviti kar najbolj enakomerno in konsistentno oddajanje strelov s čim bolj enakimi premori. S tem doseţe, da ima leţišče naboja v oroţju podobno temperaturo in da je vsak naslednji naboj pribliţno enak čas izpostavljen prevzemanju toplote iz leţišča naboja. Pri policijskem ali vojaškem ostrostrelstvu pa je drugače. V večini primerov je na voljo zgolj en sam strel, ta strel mora biti oddan z največjo moţno mero natančnosti in pri tem mora strelec upoštevati, da ima oroţje okoliško temperaturo in da je cev hladna. V teh primerih je dobro upoštevati korekcijo glede na temperaturo, sploh pri strelih na večje razdalje. Če se npr. trenutno streljanje izvaja na strelno razdaljo 500 m pri okoliški temperaturi 25°C, pristrelitev puške pa je bila izvedena pri temperaturi 15°C, je razlika 10°C. Iz tabele 1 je razvidno, da je potrebno na strelni razdalji 500 m za vsakih 10°C dviga temperature odšteti 1,2 klika.. 37.