Policija v luči javnomnenjskih raziskav : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO Policija v luči javnomnenjskih raziskav. Julij, 2012. Marjana Fras.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Policija v luči javnomnenjskih raziskav. Julij, 2012. Marjana Fras Mentor: viš. pred. dr. Darko Anželj.

ZAHVALA Rada bi se zahvalila svojemu mentorju, dr. Darku Anželju, za strokovno svetovanje, potrpežljivost in pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Iskrena hvala tudi očetu Janezu, bratu Damjanu, botri Romani, prijateljici Nataši in prijateljema Alešu in Franciju ter vsem sošolkam in sošolcem, ki so mi pomagali in me podpirali ter vzpodbujali pri študiju. Hvala tudi vsem ostalim, ki jih nisem omenila in mi prav tako veliko pomenijo ter so bili nepogrešljivi del moje poti k uspehu.. Marjana Fras. 2.

KAZALO VSEBINE 1. Uvod .......................................................................................... 7. 2. Policija ....................................................................................... 8. 3. 4. 2.1. Vloga policije v družbi ............................................................... 11. 2.2. Naloge policije ........................................................................ 13. Javnost in policija ......................................................................... 14 3.1. Sodelovanje policije z javnostjo ................................................... 16. 3.2. Vpliv javnosti na delo policije ...................................................... 18. Mnenje slovenske javnosti o policiji .................................................... 20 4.1. Javnomnenjska raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike. Slovenije o delu policije  2009 ............................................................ 20 4.2 5. Analiza javnomnenjske raziskave 2009 ............................................ 21. Raziskava javnega mnenja o slovenski policiji ........................................ 24 5.1. Raziskava .............................................................................. 25. 5.2. Vzorec in populacija ................................................................. 25. 5.3. Postopek zbiranja in obdelave podatkov .......................................... 25. 5.4. Rezultati ............................................................................... 26. 6. Primerjava javnomnenjske raziskave 2009 z lastno raziskavo ...................... 38. 7. Predpostavke ............................................................................... 40. 8. Sklep ......................................................................................... 42. 9. Uporabljeni viri ............................................................................ 43. 10 Priloge ....................................................................................... 46 3.

KAZALO TABEL TABELA 1: ANALIZA REZULTATOV VSEH ANKETIRANCEV V ODSTOTKIH .................. 26. KAZALO GRAFOV Graf 1: Tortni grafikon za vprašanje: kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju? ..................................................................................... 29 Graf 2: Tortni grafikon za vprašanje: katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju? ............................................................... 30 Graf 3: Tortni grafikon za vprašanje: katero kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju (anketiranci iz mesta)?........................................................ 32 Graf 4: Tortni grafikon za vprašanje: katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju (anketiranci iz mesta)? .................................... 33 Graf 5: Tortni grafikon za vprašanje: kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju (anketiranci s podeželja)? ...................................................... 35 Graf 6: Tortni grafikon za vprašanje: katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju (anketiranci s podeželja)? ................................ 36. 4.

POVZETEK V diplomski nalogi smo analizirali mnenje slovenske javnosti o delu slovenske policije. Mnenje smo analizirali na podlagi že obstoječe strokovne literature. V teoretičnem delu smo opredelili posamezne pojme. Opisali smo policijo na splošno, in sicer da je organ Ministrstva za notranje zadeve, da je njen sedež v Ljubljani in da deluje na tristopenjski ravni, njene cilje in naloge, kot so varovanje življenj, ljudi in premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, uveljavljanje pravil v cestnem prometu, ter izvedli raziskavo o zadovoljstvu prebivalcev Republike Slovenije z delom slovenske policije. S pomočjo raziskave smo preverjali pet predpostavk, ki smo si jih postavili pred izvedbo same raziskave. Analiza rezultatov je pokazala, da so ljudje zadovoljni z delom slovenske policije, da so nekoliko bolj zadovoljni na podeželju kot v mestih, čeprav so razlike zelo majhne. Prav tako so prebivalci Republike Slovenije zadovoljni z informiranostjo javnosti s strani policije ter tudi z dostopnostjo policije ljudem. Najbolj pomembne so ugotovitve, da se ljudje v Republiki Sloveniji počutijo varne tako v mestih kot na podeželju in da zaupajo slovenski policiji. Prebivalci Republike Slovenije se počutijo najbolj ogrožene v prometnih nesrečah in v primeru vandalizma ter fizičnega nasilja. Zaradi ropov in kraj avtomobilov se ne počutijo ogrožene. Najuspešnejši področji policijskega dela sta po mnenju anketirancev uveljavljanje pravil v cestnem prometu in zagotavljanje javnega reda in miru, najmanj pa preiskovanje vandalizma in pričakovano preiskovanje organiziranega kriminala. Ključne besede: policija, javnost, javno mnenje. 5.

SUMMARY - Police in the public opinion research In this thesis, we analyzed the Slovenian public opinion on the work of the Slovenian police. The opinion was analyzed on the basis of existing literature and identifies the specific concepts that we have presented theoretical and closer to readers. We described the police in general, that the authority of the Ministry of Home Affairs, that its headquarters in Ljubljana and is working on a phased basis. Its aims and tasks, such as safety of life of people and property, maintain law and order, enforce the rules of road ... and implement a satisfaction survey of residents of the Republic of Slovenia by the Slovenian police work. Through research, we examined five assumptions that we have committed ourselves before the research itself. Analysis of results showed that people are satisfied with the work of the Slovenian police that are slightly more satisfied in the countryside than in cities even though the differences are very small and both are satisfied with the work of the Slovenian police. They are also residents of the Republic of Slovenia pleased with the public informing the police as well as the availability of police. The most important findings are that people in Slovenia can feel safe in both urban and rural areas and to trust the Slovenian police. Residents of the Republic of Slovenia may feel most vulnerable in road accidents by vandalism and physical violence. A resident of the Republic of Slovenia does not feel threatened by robbery and vehicle theft. As the most successful areas of police work, we believe that the enforcement of road rules and ensuring law and order, but at least the investigation of vandalism and an expected investigation of organized crime. Key words: Police, the Public, Public opinion. 6.

1 Uvod Policija kot organ Ministrstva za notranje zadeve deluje tudi kot del sistema državne uprave. Sedež slovenske policije je v Ljubljani, deluje pa na tristopenjski ravni, in sicer na državni ravni kot generalna policijska uprava z generalnim direktorjem policije na čelu, regionalni ravni kot policijske uprave, in na lokalni ravni kot policijske postaje. Njene temeljne naloge so varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter izročanje le-teh pristojnim organom, nadziranje in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah v uporabi za javni promet, varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev, varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole, opravljanje nalog, ki so predpisane v predpisih o tujcih, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti državnih podatkov državnih organov in druge naloge, določene v zakonih in podzakonskih aktih. Javno mnenje, ki ga najpogosteje definiramo kot enostavno seštevanje individualnih mnenj, ki so neposredni predmet javnomnenjskih raziskav, je zelo pomembno za policijo in policijsko delo. Sodelovanje javnosti zelo vpliva na učinkovitost in uspešnost policije, saj prav javnost izraža, kaj želi od policije in kako je zadovoljna z njenim delom. Mnenje javnosti sicer ni edini dejavnik, ki vpliva na strategijo policijskega dela, je pa vseeno pomemben faktor. Posebnost povezave med policijo in javnostjo oziroma državljani Republike Slovenije je v tem, da na eni strani nastopajo državljani kot objekt nadzorstva policije, na drugi strani pa kot subjekt nadzorstva nad policijo. V diplomski nalogi smo si postavili pet predpostavk, in sicer kot prvo, da so prebivalci Republike Slovenije zadovoljni z delom slovenske policije, drugo, da so prebivalci na podeželju bolj zadovoljni kot prebivalci v mestih, kot tretjo, da je javnost dovolj dobro informirana z delom policije, kot četrto, da je policija premalo dostopna prebivalcem Republike Slovenije, in kot peto, da se prebivalci Republike Slovenije v domačem kraju počutijo varno. Predpostavke bomo preverjali s pomočjo pregleda strokovne literature. Uporabili bomo deskriptivno metodo, in sicer študijo, uporabo in interpretacijo že napisane literature ter komparativno metodo primerjanja podatkov. Izvedli bomo tudi anketo, ki bo sestavljena iz strukturiranega intervjuja. 7.

2 Policija Policija deluje kot organ Ministrstva za notranje zadeve in kot del sistema državne uprave. Ima visoko stopnjo samostojnosti, saj ima določena policijska pooblastila, ki jih uporablja pri opravljanju policijskih nalog. Zakon o policiji, ki je začel veljati 18. julija 1998, je policiji zagotovil lastno postavko v državnem proračunu ter generalnega direktorja policije, ki kot predstojnik organa v sestavi odloča o delovnopravnem. statusu. zaposlenih. v. policiji.. Glavna. funkcija. policije. je. zagotavljanje varnosti in zagotavljanje javnega reda in miru. S tem policija državljanom zagotavlja nujen standard varnosti (Kolenc, 2002). Sodobna znanost policijo opredeljuje tako v organizacijskem smislu kot v funkcionalnem smislu. V organizacijskem smislu policija predstavlja celoten sistem policijskih organov in njihovih specializiranih enot, v funkcionalnem smislu pa pomeni policija vzdrževanje reda in varnosti. Pojem in pomen besede policija se je skozi čas različno pojmoval oziroma se je pomen skozi zgodovino spreminjal, kar nakazujejo naslednje ugotovitve: 1. Družbena kontrola obstaja, odkar sploh obstaja organizirana družbena skupnost. Nekoč so jo izvajali pripadniki rodov, plemen, vaški funkcionarji, mestne uprave s svojimi stražarji in nato policija, formirana v okviru posebnega upravnega podsistema. 2. Policija se skozi svojo zgodovino razvija, kar pomeni tudi specializacijo in profesionalizacijo policije. Začne se vsebinsko in organizacijsko ločevati na različne zvrsti in posamezne dejavnosti. 3. Pojem policija v sodobnem pomenu le še označuje del aktivnosti, ki ga opravlja državna uprava in nima več prvotnega pomena policije, ki se identificira s celotno notranjo aktivnostjo države. 4. Vse bolj se razvojna pot povezuje z interesi skupnosti, da lažje skupaj varujejo nižje in nemočne pred nasiljem in prevlado oblastnikov ter jih prav tako obvladujejo. 5. Policija je osnova državnega monopola prisile in množična organizacija, ki v družbeni skupnosti opravlja avtoritativno nadzorstvo. Ta funkcija policije se praktično ne more odpraviti, lahko se le omeji s pravnimi pravili oziroma z družbenim nadzorstvom (Debelak, 1988). Policija danes zagotavlja in uresničuje vrednote, ki jih varuje kazensko pravo. Ukvarja se z veliko dejavnostmi in se čedalje bolj odmika od uporabe dopustnega nasilja, čeprav bo določeno vlogo represivnega organa morala obdržati. Policija 8.

danes predvsem varuje človekove pravice in svoboščine ter sledi demokratičnim družbenim tokovom. Policijska učinkovitost ter zaupanje vanjo sta močno ogroženi, saj se policiji nenehno jemljejo pooblastila in se jo različno omejuje, kljub temu da stopnja družbene neposlušnosti narašča, prav tako kriminaliteta, javni nered, migracije, organizirani kriminal in mednarodni terorizem (Pečar, 2001). Organiziranost policije je tristopenjska, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni. Sedež policije je v Ljubljani, sestavljajo jo pa generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Za delovanje celotne policije skrbi generalna policijska uprava, ki izvaja nadzorstveno, regulativno in koordinativno funkcijo. Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi generalno policijsko upravo. Generalni direktor ima namestnika, odgovoren je pa ministru za notranje zadeve in ga Vlada Republike Slovenije lahko tudi razreši. Pooblaščen je za izdajanje nekaterih predpisov in drugih aktov, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakonom, zagotavlja zakonito opravljanje nalog ter koordinira, usmerja in nadzoruje delo organizacijskih enot policije in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave. Policijske uprave skrbijo za območje delovanja na regionalni in lokalni ravni, policijske postaje pa skrbijo za varnost in opravijo večino policijskih nalog (Kolenc, 2002). Naloge generalne policijske uprave so:  spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, vodi, usmerja in usklajuje delo policijskih uprav, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč, nadzoruje njihovo delo, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije,  ukrepa na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev, javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju, in odloča na drugi stopnji v zadevah prehajanja čez državno mejo,  organizira, vodi in izvaja varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov,  opravlja kriminalističnotehnična in laboratorijska raziskovanja ter daje strokovna mnenja s tega področja,  skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije, 9.

 sodeluje s policijami tujih držav in z mednarodnimi organizacijami s področja dela policije,  zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije,  skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah, . skrbi za zaposlovanje policistov in drugih delavcev v policiji, jih razporeja ter organizira in vodi strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,.  predlaga in izvaja finančne načrte in predlaga načrte nabav policije, upravlja in skrbi za tekoče vzdrževanje zgradb, naprav in opreme, zagotavlja oskrbo policijskih enot, odloča o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev policije ter opravlja naloge na področju pisarniškega poslovanja,  določa sistemizacijo, standardizacijo in tipizacijo materialno tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme,  v okviru odobrenih finančnih sredstev načrtuje, razporeja in skrbi za racionalno in namensko porabo,  opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona. Naloge policijske uprave so:  usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč,  odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom,  zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda,  zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave,  opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov,  zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne meje,  izvaja postopke s tujci,  sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav, . izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo, 10.

 opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v vojni,  izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije,  opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev,  opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona (Zakon o policiji, 2006).. 2.1 Vloga policije v družbi Policija s svojim delom vpliva na življenje prebivalcev območja, na katerem se nahaja, in je neposredno povezana z njimi, saj v prvi vrsti obstaja zaradi njih samih. Zato je zelo pomembno, da družba in policija sodelujeta in si prizadevata uresničiti skupne cilje k boljšemu in varnemu življenju (Pečar, 10). Policija za svoje delovanje mora izvajati stalne aktivnosti, kot so: usposabljanje policistov, potrebuje materialno/finančno podporo pri prostorih in opremi, svoj kader mora venomer dodatno izobraževati, certificira policijsko osebje … To ji zagotavlja Ministrstvo za notranje zadeve in tako posredno tudi državljani, saj smo državljani glavni pritok kapitala z davki, finančnimi transakcijami, ustvarjanji dobičkov … Pri stalnih aktivnostih pa prihaja tudi do problemov zaradi nizkih plač policistov in tako ni motivacije zaradi korupcije, zastarele ali nezadostne opreme in infrastrukture, pomanjkanja finančnih sredstev, neprofesionalnosti, kršenja človekovih pravic, (ne)zaupanja javnosti … Vse to vodi k podobi policije v javnosti, na podlagi katere si družba ustvarja mnenje o policiji. In ob vseh teh naštetih problematičnih točkah si družba ustvarja vedno slabše slike o policiji in tako posledično upada želja po sodelovanju in prilagajanju k delu policije, nastajajo konflikti med družbo in njenimi posamezniki ter policijo (Garb, 2008). Policija se je danes zaradi vse večjega (ne)zaupanja javnosti začela prilagajati družbi oziroma skupnosti in tako je vse večji poudarek na v skupnost usmerjeno policijsko delo. S tem policija vzpodbuja sodelovanje državljanov pri policijskem delu ter lažje spoznavanje realnega stanja v policiji in dela policistov. Prav zaradi tega je policija začela z reorganizacijo, ki bi naj policijo naredila bolj učinkovito in bolj dostopno ljudem. Tako se uvajajo tako imenovani policijski okoliši, ki so deli območja 11.

policijske postaje za neposredno opravljanje določenih nalog policije in za sodelovanje policistov z državljani. Policijski okoliši so nadomestili varnostne okoliše, ki so zajemali praviloma območje krajevne skupnosti. V policijskih okoliših se opravljajo vse dejavnosti policije, ki vzpodbujajo k samozaščitni dejavnosti prebivalcev, vzpodbujajo varnostno zavest in kulturo ljudi ter vplivajo na preprečevanje deviantnih pojavov (Anželj, 2001). Policijski okoliš ima vodjo policijskega okoliša, ki je v prvi vrsti usmerjen predvsem k preventivnim dejavnostim in ukrepa represivno le v nujnih primerih, ko je to potrebno. Represivne naloge policija izvaja v sklopu policijskih postaj in so za njih praviloma zadolženi ostali policisti. Policijski okoliš je predvidoma območje ene lokalne skupnosti oziroma občine ali v mestih območje urbanistične celote. Le-ta je odvisna od števila prebivalstva, velikosti območja, obsega varnostne problematike in števila zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih (Gorenak in Žaberl, 2009). Nova filozofija opravljanja policijskega dela je vse bolj poudarjeno policijsko delo v skupnosti. Policija je manj uspešna, če dela sama, kot če sodeluje z občani in tako bolj učinkovito preprečuje in zatira kriminaliteto ter vzdržuje red v družbi. Občane najbolj pritegnemo s preventivnimi akcijami, kajti z represivnim delom jih le odbijamo. Policija pa ne sodeluje le z občani v okviru policijskega dela v skupnosti, temveč tudi z drugimi službami, ki so lahko v pomoč pri izvajanju nalog ter pri reševanju problemov. Policija s tem usmerja svojo dejavnost k preprečevanju nezaželenih pojavov, dejavnikov tveganja in zato uvrščamo policijsko delo v skupnosti na področje sekundarne kriminalne prevencije (Meško, 2002). Pomembna vloga policije v družbi je zagotavljanje občutka varnosti in zmanjševanje strahu pred kriminaliteto, za kar je pomembno predvsem, da je policist viden in dostopen ljudem v okolici. Raziskave kažejo, da so policistom bolj naklonjeni ljudje iz manjših krajev, kot tisti, ker se počutijo manj ogrožene. V mestih je pomembno, da ljudje vidijo policiste, da so le-ti prisotni in da so jim na voljo. Tako je policija uvedla vodjo policijskega okoliša kot policista za preventivne naloge, ki je na voljo ljudem, njegov uspeh pa je odvisen predvsem od poznavanja ljudi in okolice (Meško in Umek, 2000).. 12.

2.2 Naloge policije Policija je organizacija, ki državljanom Republike Slovenije zagotavlja nacionalno varnost ter ščiti ustavno ureditev ter demokratični politični sistem. Njeno poslanstvo je, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za varnost premoženja, da zagotavlja. spoštovanje. človekovih. pravic. in. svoboščin,. nepristranskost. in. nediskriminatornost. Temeljne naloge policije so (Zakon o policiji, 2006):  varuje življenje, osebno varnost in premoženje ljudi;  preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške, odkriva in prijemlje storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom;  vzdržuje javni red;  nadzira in ureja promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah v uporabi za javni promet;  varuje državno mejo in opravlja mejno kontrolo;  opravlja naloge, določene v predpisih o tujcih;  varuje določene osebe, organe, objekte in okoliše;  varuje določena delovna mesta in tajnost podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;  izvaja naloge, določene v zakonih in podzakonskih aktih. Naloge iz prejšnjega odstavka izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijski upravi in policijski postaji. Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, katerih pooblaščene uradne osebe vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom. Notranjo organizacijo policije iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi akt o organizaciji in sistemizaciji (Zakon o policiji, 2006). Naloge policije opredeljujejo zakon o policiji, njeno samostojnost pa prav tako opredeljujejo ustava, procesno-kazenska zakonodaja, Zakon o tujcih, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o prekrških, Zakon o prekrških zoper javni red in drugi predpisi (Kolenc, 2002).. 13.

Različni avtorji si niso enotni glede nalog in ciljev policije, tako na primer Fry in Berkes (1983) navajata dve temeljni nalogi policije, in sicer vzdrževanje reda in uveljavljanje zakonov. Jobson in Schneck (1982) navajata štiri temeljne naloge policije: preprečevanje kriminala, prijemanje storilcev, storitve za skupnost in vljudnost v procesih policijske interakcije. Šest policijskih nalog pa sta naštela Deutsch in Malmborg (1986): preprečevanje kriminala, odkrivanje in prijemanje storilcev, vzdrževanje javnega reda, kontrola prometa, nujna pomoč in odnosi z javnostjo. Naša policija ima danes določene naloge v Zakonu o policiji.. 3 Javnost in policija Pojem javno mnenje se je prvič pojavil v 18. stoletju, in sicer v angleški in francoski politični filozofiji. Takrat je postal pojem javno mnenje politični ali ideološki konstrukt brez jasnega sociološkega referenta in je zagotavljal nov sistem oblasti, v katerem so se morali vlada in njeni kritiki sklicevati na presojo javnega mnenja, da bi zagotovili svoje cilje (Price, 1993). Javno mnenje jemljemo kot racionalno mnenje, ki izvira iz civilne družbe in torej ne pomeni isto kot mnenje posamičnih skupin volivcev ali mnenje volilnega telesa v globalnem smislu. Danes javno mnenje najpogosteje izenačimo z enostavnim seštevanjem individualnih mnenj  torej s tistim, kar je neposredni predmet javnomnenjskih raziskav. Javno mnenje je postalo predmet empiričnih raziskav, v katerih lahko nastopa v treh pogledih, in sicer kot: mnenje, ki je javno izraženo, kot mnenje, ki ga izraža javnost ali kot vsako individualno mnenje o javnih zadevah. V sodobnih družbah je bolj realno govoriti o nekakšnem mnenjskem oziroma razpoloženjskem ozračju (Splichal, 1997). Lippmann (1999) navaja, da naj bi bilo oblikovanje javnega mnenja v glavah ljudi strogo razumski postopek, v katerem ni prostora za človekova čustva in stereotipe, kajti znanje na koncu mora izhajati iz okolja, s katerim se zavest ukvarja, in ne iz zavesti same. Javno mnenje pomeni tiste predstave, na katere delujejo skupine ljudi ali posamezniki, ki delujejo v imenu skupin. Problem oblikovanja javnega mnenja pri posameznikih je ta, da imajo omejen dostop do informacij, iluzije so prisotne pri dokazovanju, njihovo razumevanje obvladujejo stereotipi, naključno časovno zaporedje izpade kot odnos vzroka in posledice (Lippmann, 1999). Policija in javnost sta močno povezani, saj njuno sodelovanje pomeni večjo učinkovitost policije in tako posledično večjo varnost državljanov Republike 14.

Slovenije. Mediji niso le informatorji, da bi poročali o dogajanjih, temveč dogajanja tudi interpretirajo in sooblikujejo (Splichal, 1994). Barak (1994) pa pravi, da so v informacijski dobi mediji najpomembnejši komunikator, s katerimi posameznik spoznava okolje, ki je zunaj njegove neposredne izkušnje. Mediji ne objavljajo vseh novic, ampak najprej ocenijo, ali je novica dovolj vredna, da se jo splača objaviti, da bo pritegnila občinstvo. In prav novice iz policijskega območja so velikokrat takšne, da pritegnejo občinstvo zaradi drugačnosti, nenavadnosti in konfliktnosti, predvsem pa zaradi zavedanja, da se to lahko zgodi tudi nam (Shoemaker 1991). Mediji novice objavljajo ne glede na kulturna, verska prepričanja, saj je prioriteta medijev zaslužek, ne glede na spoštovanje nekaterih tabujev in običajev družbe. Policija za svoje delovanje potrebuje legitimiteto in zato potrebuje medije, ne glede na to, ali je njihovo poročanje za njih ugodno ali ne. Varnost je v medijih vedno bolj pogosta, saj se vedno več poroča o prometni varnosti, kriminaliteti, preventivnih ukrepih in o varnosti nasploh. Novice iz policijskega področja posegajo tudi v druge rubrike in tako se ustvarja širša slika policije, ki jo državljani lahko bolje razumemo in spoznamo ter si ustvarimo bolj realno sliko slovenske policije (Kolenc, 2003). V preteklosti smo teoretiki in praktiki posvečali premalo pozornosti odnosom med policijo in javnostjo. V novejšem času pa ta odnos prihaja vedno bolj v ospredje, saj se zavedamo, da je to izredno pomembna oblika neformalnega nadzorstva nad represijo in je lahko tudi korektor dejanj slovenske policije. Večina mnenj in stališč o policiji se izoblikuje po prvih stikih s policisti, zato je izjemnega pomena, da so ti stiki ugodni in prijazni do državljanov (Toš, 1987). Seveda niso ugodni za tiste, ki so primorani imeti stike s policijo zaradi svojih kaznivih dejanj in prekrškov. Prav tako je pomembno zavedanje, da se posamezniki pojavljajo v dvojni vlogi, in sicer na eni strani so objekt nadzorovanja represije, na drugi strani pa subjekt nadzorstva nad represijo. Na podobo vpliva tudi to, da je policist v svojih možnostih vplivanja na vedenje drugih, predvsem z uveljavljanjem zakonske moči, edinstven. Dojemanje policijske vloge je še v očeh javnosti preveč pod vplivom stereotipskega dojemanja represivne vloge, največji problem pri podobi policije v javnosti pa je, da določeni nerešeni oziroma kontroverzni primeri dobijo veliko publiciteto in si na podlagi teh primerov javnost ustvarja negativno sliko o policiji. Delovni in moralni kodeks policista mora biti bolj naravnan človeku kot državi, saj je primarna dejavnost varovati človeka in z njim humano ravnati ne glede. 15.

na vzroke njegovih stikov s človekom. Policist ne sme razsojati ravnanj državljanov (Anžič, 1990). Polutnik in Krope (2004) navajata, da na novinarje vpliva predvsem dobičkonosna naravnanost in tako tudi vpliva na (ne)spoštovanje kodeksa novinarjev, ki so ga novinarji sprejeli sami. Navajata tudi, da prav zaradi tega ni razumljivo, zakaj verodostojnost sporočila ni bolj pomembna od dobičkonosnosti, saj bi verodostojnost morala biti novinarjeva prioriteta. Navkljub študijam, da je mnenje med prebivalstvom bolj pozitivno kot negativno, imajo policisti nasprotni občutek zaradi vsakdanjih stikov z državljani. Tako razkorak med realno sliko in dojetim ne sledi iz negativnega poročanja medijev, temveč iz vsakdanjih negativnih izkušenj z državljani (Gluba, 2002).. 3.1 Sodelovanje policije z javnostjo Da bi policija lahko bolje sodelovala z javnostjo, spremlja, kako se policijsko delo in njegove posledice pojavljajo v medijih. To nato v Uradu generalnega direktorja proučujejo z metodo analizo vsebine. Hansen (1998) pravi, da je metoda analiza vsebine postala sestavni del raziskovanja medijskih informacij, novic oziroma vsebin. Tako policija izboljšuje svoje odnose z javnostjo, saj spremlja svoje pojavljanje v javnosti in se tako prilagaja in bolj suvereno nastopa v medijih ter posledično kaže tudi boljšo podobo za občinstvo. Policija se v javnosti pojavlja v naslednjih oblikah:  tiskovna konferenca,  izjava, intervju, okrogla miza,  sporočilo, obvestilo za javnost,  prispevek, ki je posledica odnosov z javnostmi policije,  odgovor na prispevek v medijih,  odgovor na novinarsko zahtevo,  ostali prispevki. Največ se v medijih pojavljajo prispevki, ki vključujejo policijsko informacijo, a vir ni naveden, sledijo prispevki pogovorov oziroma izjav policijskega predstavnika, nato sledijo sporočila za javnost, vedno bolj pa naraščajo prispevki z odgovori na vprašanja novinarjev. Prispevki se razlikujejo tudi po tonu. Večina prispevkov je po ugotovitvah oddelka za stike z javnostjo nevtralnih in na bralcu ne pustijo 16.

negativnega ali pozitivnega vtisa. Vseeno je pa več negativnih prispevkov, ki na bralcu pustijo negativni vtis in manj pozitivnih prispevkov, ki na bralcu pustijo pozitivni vtis. Razlika med pozitivnimi prispevki in negativnimi prispevki je sicer majhna. Prispevke prav tako delimo po vsebini, in sicer na 35 vsebinskih sklopov: kriminal, promet, meja in tujci, javni red, policijski postopki, delovanje policije, zakonodaja in sporazumi, sodelovanje z različnimi subjekti, kadrovske zadeve, organizacija, izobraževanje in usposabljanje, zgodovina, finance in nadzor nad policijo. To so temeljni vsebinski sklopi (Kolenc, 2003). Tuje študije ugotavljajo, da mediji najpogosteje poročajo o kriminalu in da je poročanje o kriminalu v nesorazmerju z ostalo problematiko, kot so prometne nesreče, kršitve javnega reda in miru … (Surette, 2007). Vse bolj pa se mediji zanimajo za policijske postopke in sodelovanje z državnimi organi in tako ni tako izrazitega zanimanja samo za kriminalno področje. Prometna varnost, ki je bila primarna dejavnost medijev, je sedaj nekoliko v ozadju. Vedno bolj so v ospredju varovanje človekovih pravic in svoboščin in tukaj javnost opravlja svojo vlogo nadzornika, saj se vsaka kršitev pojavi v medijih in jo ostro obsojamo. Vedno bolj razširjen je tudi organiziran kriminal in korupcija, s katero se policija in tožilstvo spopadata in tako v večini teh primerov dobi policija negativno podobo v javnosti, saj rezultati niso takšni, kot bi si želeli (Kolenc, 2003). Policija v smeri svojega razvoja želi vzpostaviti partnerski odnos s prebivalci Slovenije in tako soustvariti varnostni sistem, ki bo ohranjal varnost in omogočal kakovostno življenje. Tako je kot vsaka učinkovita in uspešna organizacija primorana biti odprta za mnenje tistih, ki koristijo njene usluge, in na njihovo oceno storitev, koliko ji zaupajo in kaj od nje pričakujejo. Te povratne informacije državljanov oziroma raziskave javnega mnenja so koristne, kajti ob morebitni nezadovoljnosti lahko s sodelovanjem raziščejo vzroke za nezadovoljstvo in jih nato tudi hitreje in učinkoviteje odpravijo. Nesodelovanje javnosti in policije lahko pomeni tui posledično nezanimanje javnosti, če policijsko delo neposredno ne škoduje kvaliteti življenja in tako cilji policijskega dela niso uresničeni, javnost pa ne zazna slabosti in tako ni ugodnega vpliva na eno in drugo stran (Kolenc, 2002). Meško (1997) navaja, da strategija in razvoj policijskega dela ne sme biti omejen samo na stališče javnosti, nikakor pa tega stališča ne smemo zanemariti. Posebnost policijskega dela je predvsem v tem, da policija ne more zadovoljiti obeh strani hkrati: javnosti, kot objekta nadzorstva policije in javnosti, kot subjekta nadzorstva nad policijo. 17.

Javnomnenjske raziskave so lahko včasih tudi delno zavajajoče, kajti odražajo le nacionalno mnenje oziroma splošen odnos javnosti do policije, ne razkrivajo pa raznolikosti. Na sodelovanje javnosti in policije oziroma na samo mnenje javnosti o policiji vplivajo naslednji dejavniki: kakovost opravljene storitve, osebne izkušnje oziroma stiki državljanov s policijo, korupcija zaposlenih v policiji, odzivni čas policije, lokalno okolje, mediji, sociodemografski podatki (narodnost, starost, rasa, etnična pripadnost in socioekonomski status) … Mediji soustvarjajo dojemanje in razumevanje varnosti in prav tako zagotavljanje same varnosti, saj so eni izmed socialnih subjektov družbene moči. Na oblikovanje mnenja pa prav tako vpliva posameznikova razgledanost, izobrazba, duševno blagostanje, kultura ter druga osebna in socialna obeležja. Večina posameznikov si ustvari svoje mnenje iz osebnih izkušenj ter iz poročanja televizije in časopisov. Prav tako so zelo pomembne izkušnje naših bližnjih, kot so družinski člani, prijatelji, sodelavci, skratka ljudje, ki jim verjamemo in zaupamo (Kolenc, 2002).. 3.2 Vpliv javnosti na delo policije Raziskave kažejo, da imajo policisti sami slabše mnenje o sebi kot javnost, kajti veliko bolj so dovzetni za poročanja medijev, ko ti poročajo o negativnih učinkih oziroma posledicah policijskega dela. Proučevanje stališč do policije delimo v tri skupine, in sicer ocenjevanje splošnih stališč do policije, ocenjevanje želja in prioritet pri policijskem delu in ocenjevanje neposrednih izkušenj anketiranca s policijo. Splošna stališča najpogosteje preverjamo z vprašanji, ali policisti svoje delo opravljajo dobro (Meško, 1997). Reiner (1992) ugotavlja, da imajo negativno mnenje o policiji mladi, moški, živeči v mestnih središčih, ekonomsko marginalizirani in nezaposleni. Razlike se opažajo tudi glede na etnično pripadnost in kraj bivanja. Vpliv javnosti pa se vidi predvsem na skupinah, ki jih policija ne zadovolji in so tako bolj dovzetne za negativna poročanja o policiji, posledično so tudi bolj odkrito sovražne kot druge skupine (Meško, 1997). Pagon (1993) navaja, da okolje najbolj vpliva na doseganje ciljev v policiji. In sicer iz okolja izhajajo skupnost, v kateri policisti delajo, cilji policijske organizacije, saj delamo v dobro skupnosti, ter policijski vodje in policisti. Vse troje vodi h kriterijem policijske uspešnosti, saj je okolje oziroma družba nadzornik policijskega dela. Nato sledi operacionalizacija in merjenje kriterijev, iz katerih se razvijejo: tehnologija policijskega dela, struktura in organiziranost policije, stil managementa in vodenje 18.

ter sistem ocenjevanja (vrednotenje dela). Vse to vodi k policijskemu vodenju, kar pa nas pripelje k doseganju ciljev in tako posledično spet k okolju, družbi oziroma javnosti, ki si na podlagi ciljev in uspešnosti doseganja le-teh ustvarja mnenje o policiji. Javno mnenje velikokrat štejemo kot kriterij merjenja policijske uspešnosti, zato je podpora najširše javnosti policijskemu delu zelo pomembna. Harmon (1981) pravi, da ideja javnosti implicira, da obstajajo mehanizmi pridobivanja strinjanja javnosti z legitimnostjo dejavnosti javne uprave, torej tudi policijskih organizacij, s pojmovanjem njene uspešnosti in z načini izvrševanja dejavnosti. Upoštevati pa je treba, da je policija specifična služba s posebnimi dilemami, ki se začnejo že pri določanju njene vloge v družbi. Policija se razlikuje od drugih služb predvsem po tem, da za svoje delovanje potrebuje podporo in sodelovanje javnosti. V demokratičnih družbah mora prav javnost pojasniti, kaj želi od policije. Državljani preko parlamenta določijo vlogo policije ter koliko svobode so pripravljeni opustiti, da bi se zavarovali pred kriminalom. Javnost največ pričakuje od policije ravno zaradi tega, ker je policija najbolj viden organ pri izvajanju zakonov in ohranjanju reda. Javnost vse prevečkrat preveliko zahteva od policije, celo več, kot je v njeni pristojnosti, po drugi strani pa jo spet omejuje zaradi bojazni pred zlorabo pooblastil. Prav ta javnost policije omogoča javno kontrolo in na območjih, kjer so ljudje bolj nezaupljivi do dela policije, je ta kontrola bolje organizirana. Z možnostjo javne kontrole je dana tudi možnost vplivanja na policijsko delo (Hunter, 1990). Veliko držav meri svojo uspešnost s pomočjo kriterijev, v katerih zasledimo javnomnenjske raziskave o stopnji zadovoljstva prebivalcev z delom policije. Te države so Avstralija, Poljska, Irska … Irska ima za področje prometa kriterij, ki navaja dviganje stopnje zadovoljstva med udeleženci prometnih nesreč, za področje kriminala pa navaja kot kriterij uspešnosti zadovoljstvo oškodovancev pri kaznivih dejanjih z delom policije oziroma stopnjo njihove informiranosti o policijskem delu v zvezi z njihovim primerom. Pri ostalih dejavnostih kot kriterij uspešnosti navaja stopnjo zadovoljstva prebivalcev z odzivanjem na telefonske klice, odstotek odgovorov pritožnikom na policijske postopke, ki so prve odgovore prejeli v 10 delovnih dneh po poslani pritožbi, stopnjo zadovoljstva prebivalcev s hitrostjo reakcije policije na nujne klice, splošno zadovoljstvo prebivalstva z delom policije. 19.

ter zadovoljstvo prebivalstva s stopnjo seznanjenosti o policijskem delu (Gorenak in Prijatelj, 2005).. 4 Mnenje slovenske javnosti o policiji Mnenje slovenske javnosti o policiji se redno preverja s pomočjo raziskav, ki jih upravljajo na generalnem uradu slovenske policije. Raziskave opravlja oddelek za stike z javnostjo, in sicer z namenom, da ugotovijo, kakšno je mnenje oziroma zadovoljstvo prebivalcev Republike Slovenije s slovensko policijo. Pridobljeni rezultati oziroma informacije kasneje pomagajo policiji in so pomembni pri oblikovanju strategije za nadaljnje delo policije. Vsekakor pa ti rezultati niso edini dejavnik, ki vpliva na policijo pri določanju temeljnih nalog in strategije, je pa koristno, da jih upoštevamo. Z raziskavami dobimo povratno informacijo o tem, kako policijo vidijo državljani in kaj bi bilo potrebno izboljšati, spremeniti in prilagoditi.. 4.1 Javnomnenjska raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije  2009 Javnomnenjska raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije  2009 je zadnja raziskava na temo zadovoljstva s policijo, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije po naročilu Ministrstva za notranje zadeve. Anketa se je izvajala 1. 2. 2010  11. 2. 2010. Populacija so bili polnoletni prebivalci Slovenije, metoda izvedbe pa je bila telefonska anketa. Vrsta vzorca je bil glede na statistično regijo stratificirani slučajni vzorec. V raziskavi so odgovarjali predvsem na naslednja vprašanja: kakšna je podoba slovenske policije in policistov ter kako je cenjeno njeno delo in rezultati, kakšne so izkušnje prebivalcev Slovenije v stiku s policijo in kako so te izkušnje ovrednotene, kolikšna je pripravljenost prebivalcev Slovenije na različne vidike sodelovanja s policijo, kakšni so učinki različnih oblik in vsebin preventivnega delovanja policije in v kolikšni meri se prebivalci Slovenije počutijo varne in kje vidijo vire ogroženosti? Z raziskavo smo ugotavljali podobo policije, kot jo vidi javno mnenje, ki sicer ni enaka njenim dejanskim performancam, ampak je podoba vseeno resnična. Prav tako smo se spraševali po dejanskih izkušnjah državljanov s policijo, saj različne študije kažejo na to, da ljudje, ki imajo negativne izkušnje s policijo, povedo to vsaj desetim drugim, ljudje, ki pa imajo pozitivno izkušnjo s policijo, pa vsaj trem drugim ljudem. Raziskovali smo tudi zaupanje 20.

javnosti v policijo, ki daje policiji legitimnost in učinkovitost policijskih akcij in posledično večjo varnost državljanov. Pri zaupanju moramo upoštevati mnoge dejavnike, ki vplivajo na zaupanje, kot so družbena neenakost, spol, starost … Prav tako moramo ločiti med formalnim zaupanjem in dejanskim zaupanjem. Formalno zaupanje je povezano s policijo kot državno institucijo. Raziskave kažejo, da je pomembna tudi ocena postopka in ocena kakovosti dela policistov predvsem v primerih, ko policist da pobudo za izvedbo postopka. Če da pobudo posameznik, je bolj pomemben sam postopek kot pa izvedba. Slovenska javnost svojega mnenja o slovenski policiji bistveno ne spreminja, zato so rezultati raziskav bolj kot ne podobni. Raziskave se opravljajo po naročilu Ministrstva za notranje zadeve, tako je raziskava iz leta 2009 zadnja izvedena raziskava na pobudo Ministrstva za notranje zadeve (Javnomnenjska raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije  2009, 2009).. 4.2 Analiza javnomnenjske raziskave 2009 Rezultati raziskave kažejo pozitivno mnenje slovenske javnosti o policiji in so zelo podobni rezultatom raziskav, ki so bile izvedene v zadnjih letih. Opažamo minimalna odstopanja v negativno smer, in sicer za manj kot +/- 0,5. Tako lahko govorimo o relativno pozitivnem in stabilnem stanju, ki se pa lahko tudi izboljša. Analiza raziskave je pokazala, da je zaupanje v slovensko policijo visoko, saj slovenski policiji zaupa 51,7 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,50. 48 % vprašanih je zadovoljnih z delom slovenske policije, povprečna ocena pa znaša 3,43. Povprečne ocene so se višale s starostjo in padale s stopnjo izobrazbe. Študentje in dijaki so policijo ocenili najslabše med vprašanimi, najbolje so jo ocenile gospodinje in kmetje. Ženske so policijo bolje ocenjevale od moških. Za premalo nadzora Državnega zbora nad policijo se je opredelilo 36,8 % vprašanih, za preveč nadzora pa 24,1 %. Povprečna ocena znaša 2,80. Nadzor vlade je premajhen za 36,1 % vprašanih, prevelik pa za 27,4 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 2,85. Da Ministrstvo za notranje zadeve preveč nadzoruje policijo, meni 40,4 % vprašanih, da jo premalo nadzoruje, pa 24,7 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,20. 40,5 % vprašanih meni, da imajo nevladne organizacije premalo nadzora nad policijo, medtem ko nasprotno meni 19,5 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 2,66. Da je nadzor medijev nad policijo prevelik, meni 46,3 % vprašanih, da je premajhen, meni 20,1 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,37. Povprečna ocena nadzora varuha človekovih pravic nad 21.

policijo znaša 2,85, in sicer 35,9 % vprašanih meni, da je premalo nadzora, 28,4 % vprašanih pa meni, da je preveč nadzora. 33,9 % vprašanih meni, da ima policija premalo finančnih sredstev, 31,5 % vprašanih pa meni, da ima preveč finančnih sredstev. Povprečna ocena znaša 2,92, kar pomeni, da anketiranci menijo, da ima policija ravno pravšnjo količino finančnih sredstev. Anketiranci so v raziskavi ocenjevali tudi lastnosti policije, in sicer zakonitost policije, povprečna ocena znaša 3,40, 47,6 % vprašanih meni, da policija deluje zakonito. Da je policija strokovna, meni 52 % vprašanih, povprečna ocena znaša 3,50. Povprečna ocena za dostopnost policije znaša 3,48, da je policija dostopna, meni 52 % vprašanih. 38,6 % vprašanih meni, da je policija učinkovita, povprečna ocena znaša 3,21. Najslabše med lastnostmi je bilo ocenjeno spoštovanje človekovih pravic, in sicer s povprečno oceno 3,19. 38,6 % vprašanih meni, da policija spoštuje človekove pravice. Povprečna ocena objektivnega obveščanja javnosti znaša 3,21, 40,2 % vprašanih meni, da policija objektivno obvešča javnost. Tudi pri ocenah uspešnosti delovanja policije so ženske bolje ocenjevale od moških. Povprečna ocena za odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj znaša 3,18, 37,8 % vprašanih meni, da je policija pri tem uspešna. 52 % vprašanih meni, da je policija uspešna pri zagotavljanju in vzdrževanju javnega reda in miru, povprečna ocena znaša 3,46. Povprečna ocena pri uveljavljanju pravil v cestnem prometu znaša 3,58, da je policija pri tem uspešna, meni 58,2 %. Da je policija uspešna pri izvajanju kontrole na mejnih prehodih, meni 69 % vprašanih, povprečna ocena znaša 3,84. 62,1 % vprašanih meni, da je policija uspešna pri preprečevanju ilegalnih prehodov državne meje, povprečna ocena znaša 3,69. Povprečna ocena za preiskovanje organiziranega kriminala znaša 3,08, 36,1 % vprašanih pa meni, da je policija pri tem uspešna. Odkrivanje korupcije v državi je za uspešno označilo 17,8 % vprašanih, povprečna ocena znaša 2,47. 17,4 % vprašanih je za uspešno označilo preiskovanje gospodarskega kriminala s povprečno oceno 2,46. 2,96 znaša povprečna ocena preprečevanja zlorabe drog, da je policija pri tem uspešna, meni 31,1 % vprašanih. Da je policija uspešna pri preprečevanju vandalizma, meni 24,4 % vprašanih, povprečna ocena znaša 2,85. V primerjavi z drugimi evropskimi državami slovenski anketiranci bolje ocenjuje slovensko policijo, predvsem ženske boljše ocenjuje slovensko policijo. 51,2 % vprašanih meni, da je slovenska policija bolj prijazna od evropskega povprečja, medtem ko jih 18,7 meni, da je manj prijazna. Povprečna ocena znaša 3,46. 48,5 % vprašanih meni, da je slovenska policija tudi bolj uspešna od evropskega povprečja, s čimer se ne strinja 16,4 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,41. 53,1 % jih prav tako meni, da je pri 22.

delu slovenske policije prisotne več zakonitosti od evropskega povprečja, da je prisotne manj, meni 16,3 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,52. Za 10,3 % vprašanih policist ni ugleden poklic, medtem ko je za 57 % vprašanih policist ugleden poklic. Povprečna ocena znaša 3,63. 36 % vprašanih meni, da je dobro seznanjena z delom slovenske policije, nasprotno meni 14,4 % vprašanih. Povprečna ocena znaša 3,27. Najpomembnejši vir informacij predstavlja televizija (47,6 %), sledijo ji tiskani mediji (17,9 %). Povprečna ocena za občutek varnosti v svojem kraju znaša kar 4,26, v svojem kraju se počuti varno 47,9 % vprašanih, nasprotno pa 1,8 % vprašanih. Anketiranci se počutijo najbolj ogrožene s strani prometnih nesreč, in sicer 34,4 % vprašanih, povprečna ocena znaša 2,89. 27,1 % vprašanih se jih počuti ogrožene zaradi tatvin, povprečna ocena znaša 2,64. Ogroženost zaradi goljufije je bila ocenjena s povprečno oceno 2,57, da jih ogroža, meni 24,1 % vprašanih. Vlom v stanovanje, hišo ali vozilo ogroža 24,9 % vprašanih, s povprečno oceno 2,81. Povprečna ocena ogrožanja zaradi vandalizma znaša 2,48, 22,2 % vprašanih se počuti ogroženo. 22 % vprašanih meni, da jih ogroža možnost ropa, povprečna ocena znaša 2,44. Možnost kraje avtomobila ogroža 23,8 % vprašanih, povprečna ocena znaša 2,46. 15,6 % vprašanih se počuti ogrožene zaradi fizičnega nasilja, povprečna ocena znaša 2,13. Anketiranci bi bili pripravljeni sodelovati najmanj glede nadzora nad policijo (36,3 %), v varnostnih sosvetih bi jih sodelovalo 47,8 % vprašanih, največ, 58,6 % vprašanih, bi pa sodelovalo pri določanju ciljev policijskega dela v njihovem kraju. V zadnjih dveh letih je policijo klicalo 18,8 % vprašanih. Najmanj so klicali zaradi informacij, ki bi policiji pomagale pri njenem delu (17,1 %), sledi fizični napad (18,7 %), kršitev javnega reda in miru (19,2 %), prometne nesreče (24,2 %) in največkrat zaradi premoženjskega oškodovanja (32,9 %). 69 % vprašanih meni, da so policisti dovolj hitro prispeli na kraj dogodka. Da se policisti trudijo pri reševanju težav v lokalnem okolju, meni 63,5 % vprašanih, povprečna ocena znaša 3,76. 54,5 % vprašanih meni, da so policisti pripravljeni prisluhniti predlogom ljudi za izboljšanje varnosti, povprečna ocena znaša 3,54. Povprečna ocena prisotnosti policistov na terenu znaša 3,37, 48,6 % jih meni, da so dovolj prisotni. 54,6 % vprašanih meni, da vodja policijskega okoliša in ljudje dovolj sodelujejo, povprečna ocena znaša 3,56. Udeleženci v prometnih nesrečah so korektnost policistov ocenili kot dobro. Povprečna ocena znaša 3,9, zadovoljnih je pa bilo 70,4 % vprašanih. 65,6 % vprašanih je bilo zadovoljnih z nasveti in pomočjo, povprečna ocena znaša 3,79. Policistovo ravnanje je bilo v pomoč pri prometnem zastoju 62,8 % vprašanim, obratno pa 23,3 % vprašanim. Povprečna ocena znaša 3,57. Od preventivnih akcij so najbolj ostale v 23.

spominu akcija o varnosti v prometu (57,6 %), o varovanju javnega reda in miru (43,2 %), o osebni varnosti (25,6 %) in o preventivni akciji o varovanju premoženja (23,10 %). Zaradi preventivnih akcij je svoje ravnanje spremenilo 34,5 % vprašanih, največ so k tej spremembi ravnanja prispevale policijske akcije, posredovane preko množičnih medijev (57,8 %). Slovenska policija se uvršča med institucije z visoko stopnjo zaupanja, njena podoba pa ostaja ugodna in stabilna, saj z leti ne prihaja do večjih razmahov oziroma sprememb. Raziskava je pokazala, da je med anketiranci visok občutek varnosti ter da občutek ogroženosti upada, predvsem pa da imajo preventivne akcije pozitivni učinek. Slabše od prejšnjih let sta bili ocenjeni objektivno obveščanje javnosti in spoštovanje človekovih pravic, čeprav ocena ni nižja od evropskega povprečja. V večini primerov smo Slovenci bolje ocenili slovensko policijo, saj je večina točk nad evropskim povprečjem. Tako menimo, da so naši policisti bolj prijazni, uspešni in tudi bolj zakoniti, kot pa kažejo raziskave iz evropskega območja (Javnomnenjska raziskava …, 2009).. 5 Raziskava javnega mnenja o slovenski policiji V diplomski nalogi smo naredili lastno raziskavo o zadovoljstvu prebivalcev Republike Slovenije z delom slovenske policije. Rezultate svoje raziskave smo analizirali in jih nato še primerjali z Javnomnenjsko raziskavo 2009, ki jo je naročilo Ministrstvo za notranje zadeve. Primerjali smo jo le v nekaterih točkah, saj raziskava ni tako obširna in natančna, kot je Javnomnenjska raziskava 2009. Raziskavo smo opravili preko spletnega mesta www.mojaanketa.si, kjer bo anketa dostopna vsem polnoletnim prebivalcem Republike Slovenije. Povezavo do raziskave smo prav tako objavili na skupnem portalu študentov Fakultete za varnostne vede, smer Varnost in policijsko delo, in sicer na: http://groups.google.com/group/vs_redni_2009?hl=sl. Cilj merjenja mnenja slovenske javnosti oziroma zadovoljstva slovenske javnosti s policijo je predvsem spoznavanje določenih področij, ki jih lahko izboljšamo in bolj približamo oziroma se uskladimo z javnostjo ter tako policijo naredimo bolj učinkovito in prijaznejšo ljudem.. 24.

5.1 Raziskava Raziskava, ki je v diplomski nalogi namenjena interpretiranju in primerjanju določenega sklopa tem, je deskriptivne narave. Raziskava je sestavljena iz ocenjevalnega lista, s katerim smo ugotavljali zadovoljstvo prebivalcev Republike Slovenije z delom slovenske policije ter strukturiranega intervjuja, v katerem so anketiranci s pomočjo ocenjevalne lestvice odgovarjali na določena vprašanja. Ocenjevalna lestvica je sestavljena od ena do pet, in sicer ena pomeni se sploh ne strinjam ter pet pomeni se zelo strinjam.. 5.2 Vzorec in populacija Populacijo predstavlja 144 prebivalcev Republike Slovenije. Populacijo smo za kasnejšo primerjavo rezultatov razdelili le glede na kriterij, ali prihajajo iz mesta ali iz podeželja. Anketiranci so različnih starosti, prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji, so moškega in ženskega spola in polnoletni.. 5.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov Najprej smo določili vrsto raziskave, s katero bomo ugotavljali zadovoljstvo slovenske javnosti s slovensko policijo. Nato smo določili, katera področja o slovenski policiji bomo v raziskavi preverjali. Glede na to smo se lotili sestavljanja raziskave, in sicer smo najprej s pomočjo ključev za anketni vprašalnik za kasnejšo potrditev oziroma zavrnitev predpostavk sestavili ocenjevalno lestvico. Za vsako predpostavko smo postavili najmanj pet trditev, da dobimo vsaj približno sliko mnenja slovenske javnosti o določenem področju. Na koncu raziskave smo dodali strukturirani intervju, ki je sestavljen iz dveh vprašanj, ki se prav tako nanašata na določeno področje. Dokončano raziskavo smo nato objavili na internetni strani www.mojaanketa.si ter na googlegroupsu študentov Fakultete za varnostne vede in tako začeli z zbiranjem podatkov. Pred objavo raziskave smo si določili število populacije, in sicer najmanj sto anketirancev, da dobimo približno realno sliko stanja. Raziskava je bila opravljena v času od 10. 4. 2012 do 10. 5. 2012. Rezultate smo analizirali s pomočjo internetne strani www.mojaanketa.si, s pomočjo programa Statistic 10 ter s pomočjo literature Mirana Mitarja: Uvod v metodologijo znanstvenega raziskovanja varnostnih pojmov (splošni del).. 25.

5.4 Rezultati Rezultate raziskave smo analizirali kot celoto vseh 144 anketirancev in nato 72 anketirancev, ki prihajajo iz mesta, in 72 anketirancev, ki prihajajo s podeželja. Najprej bomo povzeli rezultate vseh anketirancev, ki so prikazani v tabeli (glej tabelo 1). Anketiranci so s pomočjo ocenjevalne lestvice ocenjevali določene trditve, ali se strinjajo s trditvijo ali se ne strinjajo. Ocenjevali so 25 trditev, ki zajemajo področje delovanja slovenske policije ter njihov odnos do dela Tabela 1: Analiza rezultatov vseh anketirancev v odstotkih. 1 (%). 2 (%). 3 (%). 4 (%). 5 (%). ̅. 2.8. 9.1. 51.4. 30.6. 6.3. 3,28. 2. Policisti so pri svojem delu zakoniti.. 2.1. 13.9. 37.5. 38.2. 8.4. 3,37. 3. Policisti so pri svojem delu zanesljivi .. 4.2. 13.9. 45.9. 30.6. 5.6. 3,19. 4. Policisti so pri svojem delu hitri.. 7.7. 24.4. 46.6. 16. 5.6. 2,88. 5. Policisti so pri svojem delu vljudni.. 7%. 14.6. 42.4. 26.4. 9.8. 3,17. 6.Policisti so pri svojem delu nepristranski.. 8.4. 30.6. 36.2. 20.9. 4.2. 2,82. 7. Policisti so pri svojem delu korektni .. 4.2. 23.7. 34.8. 32. 5.6. 3.11. 8. Policisti so pri svojem delu učinkoviti.. 4.9. 16.7. 45.2. 28.5. 4.9. 3.12. 9. Policija sproti obvešča javnost o svojem. 4.9. 23. 37.5. 24.4. 10.5. 3.13. 4.9. 27.1. 34.1. 22.3. 11.9. 3.09. 17.4. 31.3. 27.8. 16.7. 7. 2.65. 12. Policija obvešča javnost.. 4.9. 21.6. 41.7. 21.6. 10.5. 3.11. 13. Policija ne prireja podatkov za javnost.. 8.4. 26.4. 32.7. 22.3. 10.5. 3. 14. Policija podaja verodostojne. 1.4. 12.5. 46.6. 27.1. 12.5. 3.37. 15. Policija je na voljo 24 ur na dan.. 3.5. 4.9. 13.2. 23.7. 54.9. 4.22. 16. Policija preventivno pomaga občanom.. 8.4. 21.6. 35.5. 24.4. 10.5. 3.07. 17.. 5.6. 13.9. 32. 31.3. 17.4. 3.41. 1.. Policisti. so. pri. svojem. delu. profesionalni.. delu. 10. Policija dosledno obvešča javnost o svojem delu. 11. Policija pove vse pomembne podatke javnosti.. informacije.. Policija. je. pripravljena. pomagati. občanom. 26.

18. Policija je pripravljena poslušati in. 4.2. 20.9. 34.8. 32. 8.4. 3.19. 3.5. 16.7. 36.9. 36.2. 7. 3.26. 2.8. 3.5. 8.4. 25.7. 59.8. 4.36. 7.7. 11.9. 17.4. 32.7. 30.6. 3.67. 9.8. 7.7. 10.5. 24.4. 48. 3.93. 11.2. 15.3. 15.3. 25. 33.4. 3.54. 0. 0.7. 8.4. 11.2. 79.9. 4.7. 1.4. 5.6. 7.7. 72.3. 4.24. ukrepati. 19. Policija se odziva na potrebe ljudi in okolja. 20. Podnevi se v svojem kraju počutim varno. 21. Ponoči se v svojem kraju počutim varno. 22. Ne izogibam se nočnih izhodom v svojem kraju. 23. Ne izogibam se določenim točkam v svojem kraju. 24. Dom zapuščam tudi sam/a.. 25. S sabo ne nosim pripomočkov, s 13.2 katerimi se lahko branim (solzivec ...). Anketiranci so skoraj povsem potrdili trditev, da domove zapuščajo tudi sami, ne samo v spremstvu, saj je povprečje odgovorov kar 4,7. To pomeni, da se ljudje počutijo varne ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju, in da ne čutijo pretirane ogroženosti. To so potrdili tudi z odgovori na vprašanje, ali se podnevi počutijo varne v svojih krajih, saj je povprečje odgovorov 4,36. Da se podnevi počutijo v svojem kraju zelo varne, pa jih je odgovorilo kar 59,8 %. Tudi ponoči se jih večina počuti varne, čeprav je povprečje odgovorov padlo, in sicer je povprečje odgovorov 3,67. Prav tako jih velika večina ne nosi s seboj kakršnih koli pripomočkov za obrambo (solzivec ...), saj je povprečje odgovorov 4,24. Večina se jih prav tako ne izogiba določenim točkam v svojem kraju in prav tako se ne izogibajo nočnim izhodom v svojem domačem kraju. Čeprav malce presenetljivo, glede na to, da je kriminal in nasilje različnih oblik v porastu in skoraj vsakodnevno poslušamo o tovrstnih dogodkih, se še ljudje v večini primerov vedno počutijo varne in ne sprejemajo kakšnih preventivnih ukrepov ali kakšnih sprememb svojih navad, da bi se zavarovali. Delo policije so anketiranci na splošno ocenili kot pozitivno, saj je velika večina povprečnih odgovorov na vprašanja nad polovico. Tako se anketiranci strinjajo s trditvami, da je policija pri svojem delu profesionalna, prav tako se strinjajo, da je policija pri svojem delu zakonita. Malo manj se jih strinja, da so pri svoje delu 27.

zanesljivi ter da so pri svojem delu vljudni. Najmanjše povprečje odgovorov imajo trditve, da je policija pri svojem delu nepristranska, da je pri svojem delu hitra ter da pove vse pomembne podatke javnosti. Pri teh vprašanjih se vprašani bolj nagibajo v nasprotno smer, kar pomeni, da bi se ta področja lahko izboljšala. Vprašani menijo, da je v večini primerov policija korektna ter učinkovita pri svojem delu, čeprav je povprečje odgovorov zelo blizu sredine niti se strinjam niti se ne strinjam. Mislimo, da odgovori na ta vprašanja kažejo realno sliko, saj je na določenih področjih, kot je cestni promet, zagotavljanje javnega reda in miru dokaj učinkovita in zanesljiva, medtem ko je na drugih področjih, kot je organizirani kriminal, gospodarski kriminal, policijsko delo v razvojih in se še razvija za učinkovit boj proti tem vrstam kriminala. Glede obveščanja javnosti so vsi odgovori blizu niti se strinjam niti se ne strinjam, a so vsi približujejo odgovorom se strinjam. Tako menijo, da policija sproti in dosledno obvešča javnost. Anketiranci se niso opredelili glede trditve, da policija ne prireja podatkov za javnost. Strinjajo pa se s trditvijo, da policija javnost obvešča. Vprašani se strinjajo s trditvami, da je policija pripravljena poslušati občane, da jim je pripravljena pomagati ter da jim tudi preventivno pomaga. Prav tako se strinjajo, da se policija odziva na potrebe ljudi in okolja. Presenetilo nas je, da se anketiranci niso opredelili glede trditve, ali policija prireja podatke za javnost ali ne. Glede na to, da se strinjajo, da policija dosledno in sproti obvešča javnost, bi pričakovali, da se bodo bolj nagibali k trditvi, da ne prireja podatkov za javnost. Tudi zaradi današnjega nadzora medijev, ki spremljajo vse dogodke in delo policije.. 28.

KAJ VAS PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ OGROŽA V VAŠEM KRAJU? 0,00 %. Tatvine. 11,20 %. Fizično nasilje. 29 %. Vandalizem 19,50 %. Rop Goljufije. 16,70 % 19,50 %. Vlomi v stanovanje, hišo ali avtomobil Prometne nesreče. 2,80 %. 2%. Graf 1: Tortni grafikon za vprašanje: Kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju?. Anketiranci se počutijo najbolj ogrožene v prometnih nesrečah. Tako je glasovalo 28,5 % anketirancev, medtem ko sploh ne čutijo ogroženosti glede kraje avtomobila (0 %). Prav tako se počutijo ogrožene glede fizičnega nasilja, in sicer je tako glasovalo 19,5 % anketirancev, prav tako je 19,5 % anketirancev glasovalo, da se počutijo ogrožene glede vandalizma. 16,7 % anketirancev se počuti ogrožene zaradi vlomov v hišo, stanovanje ali avtomobil, nato sledijo tatvine (11,2 %). Ogrožene zaradi goljufij se počuti 2,8 % anketirancev, 2,1 % pa se počuti ogrožene zaradi ropov. Iz tega lahko ugotovimo, da se ljudje počutijo najbolj ogrožene na cestah in v prevoznih sredstvih, saj je tako glasovala skoraj tretjina anketirancev. Zanimivo je predvsem, da se zelo majhen del anketirancev boji ropov, ki so velikokrat povezani z nasiljem. Po mnenju anketirancev pa sploh ni ogrožajoča kraja avtomobila, saj niti en anketiranec ni izbral te opcije.. 29.

KATERO PODROČJE POLICIJSKEGA DELA SMATRATE ZA NAJBOLJ USPEŠNO V VAŠEM KRAJU? Uveljavljanje pravil v cestnem prometu 2,10 % 1,38 %. 2,80 %. Zagotavljanje javnega reda in miru Preprečevanje ilegalnih prehodov meje. 7,00 %. Preiskovanje zlorabe drog. 9,10 % 1,40 % 50,70 %. Preiskovanje organiziranega kriminala Odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. 26,40 %. Preiskovanje vandalizma Izvajanje kontrole na mejnih prehodih. Graf 2: Tortni grafikon za vprašanje: Katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju?. Za najbolj uspešno področje policijskega dela velja uveljavljanje pravil v cestnem prometu. Tako meni kar 50,7 % vprašanih v raziskavi. 26,4 % anketirancev ima za uspešno področje policijskega dela zagotavljanje javnega reda in miru. 9,1 % vprašanih ima za najbolj uspešno področje preiskovanje zlorab drog, sledi odkrivanje storilcev kaznivih dejanj (7 %). 2,8 % vprašanih je za najbolj uspešno izbralo izvajanje kontrole na mejnih prehodih. Sledita področji preiskovanja vandalizma z 2,1 % ter z 1,38 % preiskovanje organiziranega kriminala.. Odgovore anketirancev smo analizirali še posamezno, in sicer odgovore anketirancev, ki živijo v mestih, in odgovore anketirancev, ki živijo na podeželju. Najprej smo povzeli odgovore anketirancev, ki živijo v mestih. V prvem delu raziskave, ki zajema lastnosti in obnašanje policistov, so anketiranci najbolje ocenili trditvi, da so policisti pri svojem delu profesionalni in zakoniti. Pri obeh trditvah je povprečje odgovorov 3,41. Prav tako je povprečje čez 3, in sicer 3,22 pri trditvi, da so policisti pri svojem delu zanesljivi. Strinjajo se tudi s trditvijo, da so policisti pri svojem delu vljudni. Anketiranci se niso opredelili glede učinkovitosti policistov pri njihovem delu, saj je povprečje odgovorov 3. Vprašani pa 30.

se ne strinjajo s trditvami, da so policisti pri svojem delu hitri (povprečje odgovorov 2,76) ter da so policisti pri svojem delu nepristranski (povprečje odgovorov 2,76). Anketiranci so neopredeljeni glede trditve, da so policisti pri svojem delu korektni, a se bolj nagibajo k zavrnitvi te trditve. Povprečje odgovorov je 2,98. Anketiranci se zelo strinjajo s trditvijo, da je policija na voljo 24 ur na dan, saj je povprečje odgovorov visoko, kar 4,18. Strinjajo se tudi s trditvijo, da je policija pripravljena pomagati občanom, in sicer je povprečje odgovorov 3,43. Malo manjše povprečje odgovorov ima trditev, da policija podaja verodostojne informacije, in sicer 3,34. Anketiranci so neopredeljeni glede trditev, da policija obvešča javnost (povprečje odgovorov 3,09) in da policija preventivno pomaga občanom (povprečje odgovorov 3,06), a se anketiranci nagibajo bolj k potrditvi teh dveh trditev. Neopredeljeni so prav tako glede naslednjih trditev, a se nagibajo bolj k zavrnitvi, in sicer, da policija sproti obvešča javnost o svojem delu (2,97 je povprečje odgovorov), enako povprečje ima trditev, da policija dosledno obvešča javnost o svojem delu. Ne strinjajo se s trditvijo, da policija ne prireja podatkov za javnost (povprečje odgovorov je 2,87), najmanj pa se strinjajo s trditvijo, ki ima povprečje odgovorov 2, 52, da policija pove vse pomembne podatke javnosti. V zadnjem delu raziskave se vprašani strinjajo z vsemi trditvami. Največje povprečje odgovorov ima trditev, da anketiranci dom zapuščajo tudi sami, in sicer kar 4,65. Povprečje odgovorov 4,34 ima trditev, da se vprašani podnevi v svojem kraju počutijo varno. Tudi trditev, da anketiranci s sabo ne nosijo pripomočkov, kot so solzivec ... ima povprečje odgovorov čez 4, in sicer 4,12. Anketiranci se prav tako ne izogibajo nočnih izhodov v svojem kraju, saj ima trditev povprečje odgovorov 3,93. Prav tako se vprašani ponoči v svojem kraju počutijo varno (povprečje odgovorov je 3,5). Povprečje odgovorov 3,31 ima trditev, da se vprašani ne izogibajo določenim točkam v svojem kraju. Najmanjše povprečje odgovorov imata trditvi, da je policija pripravljena poslušati in ukrepati (3,12) in da se policija odziva na potrebe ljudi in okolja (3,13), a vseeno se vprašani bolj nagibajo k potrditvi teh dveh trditev.. 31.

KAJ VAS PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ OGROŽA V VAŠEM KRAJU?. Tatvine. 15,27 %. 15,27 %. 1,38 %. Rop Prometne nesreče. 15,27 %. Goljufije. 27,77 % Vandalizem 4,16 %. Fizično nasilje. 20,83 % Vlomi v stanovanje, hišo ali avtomobil. Graf 3: Tortni grafikon za vprašanje: Kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju (anketiranci iz mesta)?. Anketiranci iz mesta so z 27,77 % za najbolj ogrožajoče izbrali fizično nasilje, sledi vandalizem z 20,38 %. Za enako ogrožajoče so anketiranci izbrali vlome v stanovanje, hišo ali avtomobil, goljufije in tatvine, saj so vsakemu namenili 15,27 % glasov. Goljufije ogrožajo 2,8 % anketirancev, najmanj pa bi jih naj ogrožal rop (2,1 %). Kraja avtomobila po mnenju anketirancev ni ogrožajoča.. 32.

KATERO PODROČJE POLICIJSKEGA DELA SMATRATE ZA NAJBOLJ USPEŠNO V VAŠEM KRAJU? 1,38 %. 2,77 %. 5,55 %. Uveljavljanje pravil v cestnem prometu Zagotavljanje javnega reda in miru Preprečevanje ilegalnih prehodov meje Preiskovanje zlorabe drog. 1,38 % 0,00 %. 8,33 %. 51,38 % 29,16 %. Preiskovanje organiziranega kriminala Odkrivanje storilcev kaznivih dejanj Preiskovanje vandalizma. Izvajanje kontrole na mejnih prehodih. Graf 4: Tortni grafikon za vprašanje: Katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju (anketiranci iz mesta)?. Anketiranci, ki prihajajo iz mesta, imajo za najbolj učinkovito področje policijskega dela uveljavljanje pravil v cestnem prometu (51,38 %), z 29,16 % mu sledi zagotavljanje javnega reda in miru. Po mnenju anketirancev je uspešno tudi področje preiskovanja zlorabe drog z 8,33 %. Odkrivanje storilcev kaznivih dejanj je uspešno za 5,55 % vprašanih. Za 2,77 % anketirancev je uspešno preprečevanje ilegalnih prehodov državne meje, najmanj pa je policija po mnenju anketirancev uspešna na področjih preiskovanja vandalizma in preiskovanja organiziranega kriminala, vsaka z 1,38 %. Analizirali smo tudi odgovore anketirancev, ki živijo na podeželju. Anketiranci iz podeželja se v prvem delu raziskave strinjajo z vsemi trditvami, razen s trditvijo, da so policisti nepristranski pri svojem delu (povprečje odgovorov je 2,87), prav tako se pri trditvi, da so policisti pri svojem delu hitri, bolj nagibajo k zavrnitvi te trditve. Povprečje odgovorov je 2,95. Strinjajo pa se s trditvami, da so policisti pri svojem delu zakoniti (povprečje odgovorov je 3,33), da so policisti pri svojem delu korektni (povprečje je 3,23), da so policisti pri svojem delu učinkoviti (povprečje odgovorov je 3,19), da so policisti pri svojem delu vljudni (povprečje je 3,16), da so policisti pri svojem delu zanesljivi (povprečje odgovorov je 3,15) in da so. 33.

policisti pri svojem delu profesionalni z najnižjim povprečjem odgovorov v prvem delu raziskave, in sicer 3,13. Tudi anketiranci iz podeželja so najvišje ocenili trditev, da je policija na voljo 24 ur na dan, in sicer je povprečje odgovorov 4,26. Povprečje odgovorov 3,37 ima trditev, da se policija odziva na potrebe ljudi in okolja. Trditvi, da policija podaja verodostojne informacije in da je policija pripravljena pomagati občanom, imata povprečje odgovorov 3,36. Strinjajo se tudi s trditvijo, da policija sproti obvešča javnost, in sicer je povprečje odgovorov 3,26. Malo manjše povprečje odgovorov 3,23 ima trditev, da je policija pripravljena poslušati in ukrepati. Trditev, da policija dosledno obvešča javnost o svojem delu, ima povprečje odgovorov 3,18, malo manjše povprečje, 3,12, ima trditev, da policija obvešča javnost. Vprašani so neopredeljeni, a se bolj nagibajo k potrditvam trditev glede tega, da policija ne prireja podatkov za javnost (povprečje je 3,08) in glede preventivnega pomaganja občanom s strani policije (povprečje odgovorov je 3,06). V zadnjem delu raziskave imajo vse trditve visoko povprečje odgovorov, in sicer je najmanjše povprečje 3,73, ki ga ima trditev, da se vprašani ne izogibajo določenim točkam v svojem kraju. Anketiranci se ponoči v svojem kraju prav tako počutijo varno, saj je povprečje odgovorov 3,83. Prav tako se ne izogibajo nočnim izhodom v svojem kraju (povprečje odgovorov 3,94). Strinjajo pa se s trditvami, da ne nosijo s seboj pripomočkov, kot je solzivec ... s povprečjem odgovorov 4,34, da se podnevi počutijo varne v svojem kraju (povprečje 4,37) in da domove zapuščajo tudi sami z visokim povprečjem odgovorov, kar 4,76.. 34.

KAJ VAS PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ OGROŽA V VAŠEM KRAJU? Tatvine 6,49 %. Fizično nasilje 11,12 % Vandalizem. 41,66 % 16,66 %. Rop Goljufije. 18,06 %. 2,77 %. 1,38 %. Vlomi v stanovanje, hišo ali avtomobil Prometne nesreče. Graf 5: Tortni grafikon za vprašanje: Kaj vas po vašem mnenju najbolj ogroža v vašem kraju (anketiranci s podeželja)?. Na podeželju so ljudje po mnenju vprašanih najbolj ogroženi zaradi prometnih nesreč (41,66 %). 18,06 % anketirancev meni, da so najbolj ogroženi zaradi vlomov v stanovanja, hišo ali avtomobil. Zaradi vandalizma se počuti ogrožene 16,66 % vprašanih. 11,12 % se jih počuti ogrožene zaradi fizičnega nasilja, sledijo tatvine, zaradi katerih se počuti ogrožene 6,49 % anketirancev. Le 2,77 % anketirancev se počuti ogrožene zaradi ropa, najmanj pa se anketiranci počutijo ogrožene zaradi goljufij (1,38 %). Nihče od anketirancev se ne počuti ogrožene zaradi kraje avtomobila.. 35.

KATERO PODROČJE POLICIJSKEGA DELA SMATRATE ZA NAJBOLJ USPEŠNO V VAŠEM KRAJU? 2,77 %. 0,00 %. Uveljavljanje pravil v cestnem prometu Zagotavljanje javnega reda in miru Preprečevanje ilegalnih prehodov Preiskovanje zlorabe drog. 5,55 %. 8%. 9,72 %. 48,62 % Preiskovanje organiziranega kriminala Odkrivanje storilcev kaznivih dejanj Preiskovanje vandalizma. 0,00 %. 25,00 %. Izvajanje kontrole na mejnih prehodih. Graf 6: Tortni grafikon za vprašanje: Katero področje policijskega dela smatrate za najbolj uspešno v vašem kraju (anketiranci s podeželja)?. Uveljavljanje pravil v cestnem prometu velja za najbolj uspešno področje policijskega dela, saj tako meni kar 48,62 % vprašanih. 25 % anketirancev meni, da je najbolj uspešno področje zagotavljanje javnega reda in miru. Za preiskovanje zlorab drog se je odločilo 9,72 % anketirancev, da je najbolj uspešno odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, pa meni 8 % anketirancev. Da je uspešno izvajanje kontrole na mejnih prehodih, meni 5,55 %, sledi pa področje preiskovanja vandalizma, in sicer se je za to področje odločilo 2,77 % anketirancev. Področje preiskovanja organiziranega kriminala in preprečevanje ilegalnih prehodov državne meje se je izkazalo kot neuspešno po mnenju anketirancev, saj teh dveh področij ni izbral nihče. Glede na primerjavo rezultatov anketirancev iz mesta in s podeželja smo ugotovili, da so na splošno gledano policijo bolje ocenili vprašani iz podeželja. To se opazi predvsem v sklopu vprašanj informiranosti javnosti s strani policije, saj so vprašani s podeželja vse trditve bolje ocenili kot vprašani iz mesta. Strinjali so se z vsemi trditvami, in sicer da policija sproti obvešča javnost o svojem delu, da dosledno obvešča javnost o svojem delu, da obvešča javnost, da ne prireja podatkov za javnost ter da podaja verodostojne informacije. Strinjali se niso le s trditvijo, da policija pove pomembne podatke javnosti, a so imeli vseeno višje povprečje odgovorov kot vprašani iz mesta. Anketiranci iz mesta so se strinjali le z dvema trditvama, in sicer, 36.