Ocena prehranskega stanja starostnikov v Domu upokojencev Idrija

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU. OCENA PREHRANSKEGA STANJA STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV IDRIJA MAGISTRSKA NALOGA. Študentka: KAJA ERJAVEC Mentorica: doc. dr. TAMARA POKLAR VATOVEC Študijski program: študijski program 2. stopnje Dietetika. Izola, 2019.

ZAHVALA Zahvala gre doc. dr. Tamari Poklar Vatovec za mentorstvo, naklonjenost, doslednost in vzpodbudne besede, ko sem jih potrebovala. Hvala partnerju Maticu za spoštovanje in razumevanje, ko so prišli napeti dnevi študija. Zahvala gre najini dvoletni hčerki Sofiji, saj sem zaradi nje postala dodatno motivirana in zagnana. Poleg tega me je naučila, kako v danem trenutku narediti največ. Zahvaljujem se staršema, Mariji in Zoranu, ki sta me vsa leta študija podpirala pri mojih odločitvah in jih tudi spoštovala..

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana KAJA ERJAVEC izjavljam, da:  je predložena magistrska naloga izključno rezultat mojega dela;  sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za vede o zdravju;  se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo.. Soglašam z objavo magistrske naloge v Repozitoriju UP.. V Izoli, dne 24. 5. 2019. Podpis študentke:.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. KLJUČNE INFORMACIJE O DELU Naslov. Ocena prehranskega stanja starostnikov v domu upokojencev Idrija. Tip dela. magistrska naloga. Avtor. ERJAVEC, Kaja. Sekundarni avtorji. POKLAR VATOVEC, Tamara (mentorica); BENKO, Ester in Boris (recenzenta). Institucija. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Naslov inst.. Polje 42, 6310 Izola. Leto. 2019. Strani. VI, 49 str., 15 pregl., 0 sl., 5. pril., 69 vir.. Ključne besede. starostnik, jedilniki, priporočila, prehranski status, prehransko presejanje. UDK. 613.2-053.88. Jezik besedila. slv. Jezik povzetkov. slv/eng. Izvleček. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekaj splošnih značilnosti v obdobju starosti. Osredotočili smo se na priporočila za prehrano starostnikov, njihov prehranski vnos in prehranski status. Izpostavili smo hranila, ki so v prehrani starostnikov najbolj ključna. Analizo tedenskega jedilnika smo opravili s spletno aplikacijo Odprta platforma za klinično prehrano. Na podlagi vprašalnika Ocena dnevnega vnosa smo pri starostnikih ugotavljali delež dejanskega prehranskega vnosa. Oceno prehranskega statusa smo ugotavljali z antropometričnimi meritvami prek analizatorja telesne sestave Tanita, merjenja obsega pasu in bokov ter z anketnim vprašalnikom Mini prehranski pregled. V raziskavi je končno vključenih 25 starostnikov, 17 žensk in 8 moških, ki so uživali navadno prehrano. Zbrane podatke smo statistično analizirali s programoma Excel in SPSS. 11 hranil odstopa od priporočil, 5 pa jih je v mejnih vrednostih. Vsi starostniki v celoti pojedo zajtrk in malico. Moški starostniki v povprečju pojedo 99,1 % vseh obrokov, ženske pa 92,7 %. Z vprašalnikom Mini prehranski pregled smo v našem vzorcu odkrili 8 % podhranjenih starostnikov.. KOVAČ,. I.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. KEY WORDS DOCUMENTATION Title. Assessment of Nutritional Status of Older People in the Retirement Home of Idrija. Type. Master’s Thesis. Author. ERJAVEC, Kaja. Secondary authors. POKLAR VATOVEC, Tamara (supervisor); BENKO, Ester in KOVAČ, Boris (reviewers). Institution. University of Primorska, Faculty of Health Sciences. address. Polje 42, 6310 Izola. Year. 2019. Pages. VI, 49 p., 15 tab., 0 fig., 5. ann., 69 ref.. Keywords. elderly, menus, recommendations, nutritional status, nutrition screening. UDC. 613.2-053.88. Language. slv. Abstract language. slv/eng. Abstract. In the theoretical part of the master's thesis, we described some of the general characteristics of old age. We focused on recommendations for the elderly diet, their dietary intake and nutritional status. We highlighted the nutrients that are most crucial in the diet of the elderly. We analyzed the weekly menu with the Open platform for clinical nutrition Web Application. Using the Daily Estimate Daily Assessment Questionnaire, the proportion of actual dietary intake was found in the elderly. The assessment of nutritional status was determined by anthropometric measurements using Tanita's body composition analyzer, waist and hip measurements, and a mini food review survey questionnaire. The study finally included 25 elderly people, 17 women and 8 men, who consumed normal food. The collected data were statistically analyzed using the Excel program and SPSS. 11 nutrients deviate from the recommendations, and 5 are in the limit values. All the elderly eat a full breakfast and a snack. Male elderly eat 99,1 % of all meals and women 92,7 %. With our Mini Nutrition Assessment, 8 % of malnourished elderly people were found in our sample.. II.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. KAZALO VSEBINE KLJUČNE INFORMACIJE O DELU ........................................................................................ I KEY WORDS DOCUMENTATION ........................................................................................II KAZALO VSEBINE................................................................................................................ III KAZALO PREGLEDNIC........................................................................................................ IV SEZNAM KRATIC................................................................................................................... V 1. UVOD ................................................................................................................................. 1 1.1. Spremembe v starosti in presnovne spremembe.......................................................... 1. 1.2. Institucionalno varstvo starejših .................................................................................. 5. 1.3. Prehrana v starosti ....................................................................................................... 5. 2. NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE.......................................... 13. 3. METODE DELA IN MATERIALI .................................................................................. 14. 4. 3.1. Vzorec ........................................................................................................................ 14. 3.2. Potek raziskave .......................................................................................................... 17. REZULTATI..................................................................................................................... 18 4.1. Vzorec preiskovancev................................................................................................ 18. 4.2. Energijske in hranilne vrednosti ponujenih jedilnikov .............................................. 20. 4.3. Ocena dnevnega vnosa .............................................................................................. 21. 4.4. Prehranski status starostnikov ................................................................................... 22. 4.5. Skupni rezultati .......................................................................................................... 24. 5. RAZPRAVA ..................................................................................................................... 27. 6. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 40. 7. VIRI .................................................................................................................................. 42. PRILOGE ................................................................................................................................. 49. III.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Definicija sarkopenije po EWGSOP .................................................................. 4 Preglednica 2: Priporočen dnevni energijski vnos v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno telesno maso in višino ter starosti prilagojeno zmerno, nizko, visoko ravnjo telesne dejavnosti .................................................................................................................................................... 6 Preglednica 3: Priporočila za vnos makrohranil za starostnike.................................................. 6 Preglednica 4: Prehranska priporočila za vnos mikrohranil za starostnike ................................ 7 Preglednica 5: Percentili za indeks PTM za moške in ženske starostne skupine 55–74 in starejše od 75 let ....................................................................................................................... 15 Preglednica 6: Priporočila za obseg pasu v cm ........................................................................ 16 Preglednica 7: Razmerje med obsegom pasu in bokov ............................................................ 16 Preglednica 8: Vzorec preiskovancev – moški ........................................................................ 19 Preglednica 9: Vzorec preiskovancev – ženske ....................................................................... 19 Preglednica 10: Energijske in hranilne vrednosti osnovnega jedilnika.................................... 20 Preglednica 11: Dnevna količina ED v ponujenih jedilnikih za beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate ....................................................................................................................... 21 Preglednica 12: Količine zaužitega obroka (zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja) glede na spol ...................................................................................................................................... 22 Preglednica 13: ITM starostnikov ............................................................................................ 23 Preglednica 14: Mini prehranska anamneza............................................................................. 23 Preglednica 15: Rezultati dnevnega vnosa hrane, antropometričnih meritev in prehranskega presejanja .................................................................................................................................. 24. IV.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. SEZNAM KRATIC BIA. Bioelectrical impedance analysis, bioelektrična impedančna meritev. BMR. Basic metabolic rate. Bazalni metabolizem. BSO. Bolezni srca in ožilja. CEP. Celodnevne energijske potrebe. DEXA. Dual Energy X – ray Absorptiometry, dvoenergetska rentgenska absorpciometrija. DNK. Deoksiribonukleinska kislina. DTM. Delež telesne mase. DMIŠIC. Delež mišic. ED. Energijski delež. EV. Energijska vrednost. EWGSOP. European working group on sarcopenia in older people, Evropska delovna skupina za sarkopenijo pri starejših. IPTM. Indeks puste telesne mase. ITM. Indeks telesne mase. KNB. Kronično nenalezljive bolezni. LDL. Low density lipopreotein, lipoproteini nizke gostote. MK. Maščobne kisline. MPP. Mini prehranski pregled. OB. Obseg bokov. OP. Obseg pasu. OPKP. Odprta platforma za klinično prehrano. PAL. Physical activity level, raven telesne dejavnosti. PEM. Protein-energy malnutrition, proteinsko-energijska malnutricija. V.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. PNMK. Polinenasičene maščobne kisline. PTM. Pusta telesna masa. SPSS. Statistical package for social sciences. Statistični program za družbene znanosti. VI.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 1. UVOD. Ker se pričakovana življenjska doba podaljšuje, posledično pa narašča delež starejših prebivalcev, pogosto naletimo na težave pri zagotavljanju prehrane starostnikov, na katere prej mogoče nismo bili pozorni. V skupino »starostnikov« štejemo prebivalce, stare 65 in več let. Sledi starostna skupina nad 85 let, ki jo poimenujemo »zelo star starostnik«. Obstaja še skupina »oslabeli starostnik«, ki je veliko pogosteje omejen v svojih vsakdanjih dejavnostih zaradi duševnih in/ali socialnih, telesnih omejitev ali bolezni. Pogosto mu preti več sočasnih bolezni, kar mu onemogoča skrb zase, zaradi česar potrebuje pomoč in je nagnjen k številnim zdravstvenim zapletom (Rotovnik Kozjek in Milošević, 2008). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lahko prebivalec Slovenije, rojen v letu 2015, pričakuje, da bo dočakal starost 77,5 let, deklica, rojena v istem letu, pa 83,5 let (SURS, 2016). Dolga življenjska doba se je pojavila kot posledica boljših sanitarnih pogojev, boljše osebne higiene, možnosti boljše prehrane in boljšega obvladovanja bolezni, tako v preventivi kot kurativi (Pokorn, 1999). Prehrana starostnika v socialnovarstvenem zavodu je vključena v celostno oskrbo in mora upoštevati osebne, socialne, telesne in duševne vidike starostnika. Zaradi številnih fizioloških in kroničnih obolenj, ki se pojavijo s starostjo, je tveganje za podhranjenost v tem življenjskem obdobju zelo veliko. Slabše funkcionalno stanje in slabša kakovost življenja sta v veliki meri odvisna in povezana s slabim prehranskim stanjem starostnika. Možnost preživetja se zmanjšuje z boleznijo, saj so stranski učinki zdravljenja v tem obdobju večji (Rotovnik Kozjek in Milošević, 2008).. 1.1 Spremembe v starosti in presnovne spremembe V nadaljevanju navajamo nekaj sprememb, ki se pojavijo v procesu staranja, in zaključimo s presnovnimi spremembami, na katere lahko z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo vplivamo tako, da do določene mere zaustavimo njihovo pojavljanje ali ga upočasnimo (Rotovnik Kozjek idr., 2014). Staranje in z njim povezane bolezni nastanejo, ko organizem ne more več kompenzirati poškodb zaradi postopnega kopičenja poškodovanih celičnih komponent. Do napredujoče degeneracije prihaja, ker starajoča postmitotična celica postopoma kopiči »odpadne snovi«, kar vodi v zmanjšan delež delujočih celičnih struktur. Bolezni, ki so povezane s kopičenjem bioloških odpadkov v postmitotični celici, so npr. starostna degeneracija rumene pege, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, kronične bolezni srčne mišice in srčna popuščanja ter najpogostejša, s starostjo povezana bolezen, ateroskleroza. Imunski sistem je v starosti ravno tako kot preostali organeli in organski sistemi podvržen staranju, s to razliko, da ima staranje nanj večji vpliv. Vzrok temu je, da so celice, ki so vključene v imunski sistem, neprestano pod velikim metaboličnim in razmnoževalnim pritiskom. Zanje je značilno, da se hitro delijo in hitro spreminjajo svoje presnovne aktivnosti, s katerimi se prilagajajo vdoru tujka. Hitre delitve in celični metabolizem pa vodijo v hitrejše kopičenje spontanih poškodb. 1.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju DNK) in encimov zaradi oksidativnega stresa ter krajšanja telomer. Vse to so glavni razlogi za staranje na celičnem nivoju. Zaradi svoje učinkovitosti torej biološka ura imunskega sistema teče nekoliko hitreje kot biološka ura preostalih celic (Čemažar, 2011). V starosti so pogoste bolezni srca in ožilja (v nadaljevanju BSO), saj se zaradi molekularnih sprememb zmanjša delovanje srca. To se kaže kot izguba prožnosti žil in kot povišan krvni tlak, kar nadalje vodi v zmanjšan pretok krvi v vitalnih organih, kot so ledvice, jetra, možgani in mišice. Problemi dehidracije in čezmerne hidracije v starosti izhajajo iz oslabljenega delovanja ledvic, katerih masa se s starostjo intenzivno manjša. Nefronski sistem se namreč skrči in je v obdobju med 70 in 80 leti za približno tretjino manjši kot v mladosti. Zaradi izgube funkcionalnosti nefronov in njihovega sistema je prizadeta uravnalna funkcija izločanja vode in drugih telesnih tekočin. Oslabljena je tudi vitalna pljučna kapaciteta, ki je zmanjšana. Masa možganov se zmanjša in s tem se začne njihovo propadanje. Stanjša se skorja možganov in po 50 letu se zmanjša njihova prekrvavitev. Mišična moč in zmogljivost za fizično delo v starosti upadata, utrujenost se pojavi hitreje, gibalni sistem se hitreje utrudi. Na skeletu se pojavijo napredujoče degeneracije in distrofije. Energijske potrebe pri starostnikih se znižajo, saj se osnovna presnova spremeni in upočasni zaradi upada funkcije žlez z notranjim izločanjem. Izločanje prebavnih sokov v starosti se zmanjša. Izločanje encimov pepsin in tripsin, ki prebavljata beljakovine, se v starosti 80 let zmanjša za 25 odstotkov. Izločanje encimov za prebavo maščob, pankreasnih lipaz in ptialina, amilaze, encima za prebavo ogljikovih hidratov, pa do 40 odstotkov. Zaradi upočasnjene peristaltike, gibanja želodca in črevesja, se poveča nasitna vrednost hrane, saj se dlje časa zadržuje v prebavnem sistemu. Vsrkavanje nekaterih hranil, ki poteka v črevesju, se zmanjša. Zaradi oslabljenega delovanja jeter je presnova hranil slabša. Znižan tek v starostnem obdobju se pojavlja zaradi oslabljenega voha, vida in sluha, saj se količina celic v osrednjem živčevju zmanjšuje, propadajo tudi celice v preostalih predelih. Posledica tega je upad telesne mase. Vse zgoraj navedene spremembe moramo upoštevati pri načrtovanju jedilnika za starostnike (Pokorn, 1999). V starosti, pogosteje pa v njenem 7. desetletju, se poveča verjetnost bolezni, saj prihaja do poslabšanja nekaterih organov in njihovih sistemov. Kažejo se kot kronične in/ali akutne zdravstvene motnje. Posledično sledi jemanje zdravil, ki vpliva na zmanjšano absorpcijo hranilnih snovi oziroma povečano presnavljanje in/ali izločanje hranilnih snovi. S tem pa se njihova izkoristljivost zmanjša in posledično poveča potreba po njih. Ker se v starosti pojavljajo težave z zobmi in žvečenjem ter občutek suhih ust, se starostniki izogibajo nekaterim živilom, ki zahtevajo grizenje, kot so polnozrnati izdelki in trše sadje. Preprosto jih ne uživajo več ali jih zavestno kuhajo do mehkega, s čimer pa povečujejo izgube hranilnih snovi zaradi priprave (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). 1.1.1 Podhranjenost Podhranjenost definiramo kot stanje nezadostnega ali neuravnoteženega energijskega in hranilnega vnosa glede na posameznikove potrebe. Neposredno povzroča spremembe v telesni sestavi in pospešuje procese razgradnje pri kroničnih oblikah bolezni. Podhranjenost je. 2.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. treba predvsem preprečevati, saj povzroča slabše izide zdravljenja kroničnih bolezni in očitno negativno vpliva na kakovost življenja zdravih starostnikov (Rotovnik Kozjek idr., 2014). Prevalenca podhranjenosti, ki je prevod za proteinsko-energijsko malnutricijo (angl. »proteinenergy malnutrition« – v nadaljevanju PEM), je odvisna tudi od nastanitve starostnikov. Vzrok podhranjenosti je skupek starostnih, zdravstvenih in socialno-psiholoških dejavnikov. Podhranjenost je povezana s povečano obolevnostjo, smrtnostjo in daljšim bolnišničnim zdravljenjem. Podhranjenost prav tako poveča možnost za zlom kolkov, okužbe in razjede zaradi preležanin (Cederholm, 2015). Podhranjenost je tako pogostejša v populaciji z visoko obolevnostjo in potrebnih zdravstvene nege (Saletti in sod., 2005). Neodvisni dejavniki, ki vplivajo na pojav podhranjenosti, so visoka starost, nemobilnost, demenca in motnje požiranja (disfagija) (Soini idr., 2006). Kognitivne motnje, demenca in depresija so nevrodegenerativni in nevrološki mehanizmi v ozadju podhranjenosti. Ovdovelost in zmanjšana socialna mreža sta prav tako pogosta razloga za depresijo v starosti (Cederholm, 2015). Podhranjenost je krovni pojem za različne oblike bolezni z osnovnimi mehanizmi. Na primer, kaheksijo, z boleznijo povezan vnetni katabolizem (Evans idr., 2008), in sarkopenijo, izgubo mišične mase in šibkost, ki praviloma sledi kaheksiji (Cruz-Jentoft, 2010). Obstajajo somatski, pa tudi socialni in psihološki vzroki za zmanjšan vnos hrane in povečan katabolizem. Bolezensko povezana podhranjenost, kaheksija, je povezana z vnetnim odzivom osnovne bolezni (Cevanini, Monti in Franceschi, 2013). Krhkost, ki jo pogosto opazimo pri zelo starih odraslih, sta izguba organskih zalog, telesne mase in s starostjo povezana šibkost. V kombinaciji s kronično boleznijo to vnetje povzroči številne katabolične odzive, na primer, poveča se ekspresija anoreksičnih molekul v možganih kot tudi proteolitičnih encimov in mehanizma za katabolizem beljakovin v citosolu in jedru (angl. »ubiqutin-proteasome pathway«). Proteoliza, kombinirana z inzulinsko rezistenco, močno vpliva na izgubo mišične mase. Poleg vnetij in bolezni so prisotne s starostjo specifične redukcije v izločanju anaboličnih hormonov (npr. testosterona, estrogena in drugih). Prosti radikali, nastali pri produkciji energije v mitohondrijih, povzročajo oksidativne poškodbe v mitohondrijski DNK, kar povzroči pretirano celično apoptozo (celični samomor) (Schottker in sod., 2015). Podhranjenost se odkriva tudi s standardiziranimi metodami, kot je Mini prehranski pregled (v nadaljevanju MPP) (več v poglavju 3, Metode dela in materiali). 1.1.2 Sarkopenija S starostjo lahko opazimo velike spremembe v sestavi telesa, kot sta zmanjšana mišična masa in povečana maščobna masa pri moških in ženskah. Sarkopenija je definirana kot kombinacija prisotnosti nizke mišične mase z zmanjšano jakostjo ali zmanjšano vzdržljivostjo pri starejših, praviloma po 65. letu starosti. Tem predstavlja veliko tveganje, da postanejo invalidi, hospitalizirani ali v institucionalnem varstvu. Sarkopenija skupaj z osteoporozo povzroči krhkost kosti, saj se funkcionalna masa zmanjšuje. Vse to pa vodi do povečane možnosti padcev, potrebe po pomoči s strani svojcev in/ali prijateljev, preselitev v domove za starejše občane in slabših izidov zdravljenja. Na razvoj sarkopenije neposredno vplivajo nizek. 3.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. prehranski vnos celokupne energije in beljakovin, zmanjšano nastajanje in učinkovanje spolnih in rastnega hormona, spremembe v delovanju ščitnice, inzulinska rezistenca, znižan vnos vitamina D, spremembe v strukturi živčnega sistema in zmanjšana telesna dejavnost. Ker se dotok aminokislin v mišice zaradi njihove večje porabe v notranjih organih in slabšega vsrkavanja iz črevesja zmanjša, je pomembno zavedanje, da s telesno dejavnostjo, pri kateri neposredno obremenimo mišice, pripomoremo k pospešeni izgradnji beljakovin (Rotovnik Kozjek idr., 2014). Izraz sarkopenija je leta 1989 vpeljal Irwin Rosenbereg in v dobesednem prevodu pomeni pomanjkanje mesa (Gašperlin Dvornik, Dovnik, 2013). Okrog 70. leta se telesna masa začne zniževati za okrog 400 g na leto pri moških in okrog 250 g pri ženskah. Pri moških se upad puste telesne mase (v nadaljevanju PTM) začne okrog 35. leta in se pospeši v 7. desetletju, med tem ko je pri ženskah upad PTM v začetni fazi manj izrazit in se pospeši v menopavzi. Pri obeh spolih je konstantno naraščanje maščobne mase opazno od srednjih 30. do zgodnjih 70. let, ko začne hitro upadati (Kyle idr., 2001). V kliničnem okolju diagnoza nizke mišične moči običajno temelji na bioelektrični impedančni meritvi (angl. »bioelectrical impedance analysis« – v nadaljevanju BIA) ali dvoenergetski rentgenski absorpciometriji (angl. »Dual Energy X – ray Absorptiometry« – v nadaljevanju DEXA) (Bauer, 2015). Med 25. in 80. letom se lahko skupna mišična masa zmanjša za 45 % (Koster idr., 2010). V letu 2010 sta dve mednarodni strokovni skupini v diagnozo sarkopenije poleg identifikacije nizke mišične moči dodali še dva parametra, in sicer določitev mišične jakosti in fizične pripravljenosti. Diagnoza sarkopenije po Evropski delovni skupini za sarkopenijo pri starejših (angl. »European Working Group on Sarcopenia in Older people« – v nadaljevanju EWGSOP) temelji na dokumentaciji kriterija 1 in kriterija 2 ali kriterija 3, kakor je prikazano v Preglednici 1. Preglednica 1: Definicija sarkopenije po EWGSOP (Algonso in sod., 2014) Merjenje. Metoda. Mejne vrednosti. 1 Nizka mišična masa (kg/m2). DEXA (ASM*/višina2). Moški: ≤ 7,23 Ženske: ≤ 5,67. 2 Nizka mišična jakost (kg). Meri se kot moč roke. Moški: < 30 Ženske: < 20. 3 Nizka fizična pripravljenost (m/s). Meri se kot hitrost hoje. Oba spola < 0,8. Legenda: * ASM (=appendicular skeletal muscle mass; apendikularna mišična masa skeletne mišice).. 4.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 1.1.3 Debelost Gre za stanje, katerega značilnost je pretirano kopičenje telesnega maščevja v različnih delih telesa. Debelost je povezana s povečano ogroženostjo za razvoj presnovnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, razvoj BSO in nekaterih rakastih obolenj. Tem bolezenskim stanjem debelosti so še posebej podvrženi posamezniki, za katere je značilno kopičenje maščobe v področju trebuha, in delež teh starejših ljudi se v zahodnih državah povečuje. Za opredelitev debelosti kot kriterij uporabljamo indeks telesne mase (v nadaljevanju ITM) (Rotovnik Kozjek idr., 2014).. 1.2 Institucionalno varstvo starejših »Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani skupini, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Izvajalci storitve so domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, nadomestne oblike bivanja in oskrbe, socialnovarstveni zavodi za usposabljanje, varstveno-delovni centri« (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018). Organizirana prehrana tako spada med osnovno oskrbo socialnovarstvenih zavodov. V Sloveniji je regulirana z zakonom (Zakon o socialnem varstvu, 2007) in podzakonskimi akti, kakovost prehrane pa usmerja Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (2015). Pri vsakodnevnem sestavljanju jedilnikov za starejše moramo upoštevati tudi Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016).. 1.3 Prehrana v starosti Energijske potrebe so pri starostnikih nižje zaradi manjše porabe energije v mišicah, saj se njihova masa zmanjšuje. Bazalna potreba po energiji se posledično zmanjša. V starosti, ki je postopen proces, se spreminja sestava telesa v obliki zmanjševanja deleža funkcionalne mase (mišična in kostna masa), na ta račun pa se povečuje delež maščobnega tkiva. Procesi prispevajo k razvoju sarkopenije in debelosti (Rotovnik Kozjek idr., 2014). Starostniki so zelo nehomogena skupina, saj vključuje starejše odrasle stare 65 in več let pa vse do 100 in več let. Presnovne spremembe se začnejo izražati okrog 50. leta, pri nekaterih že prej. Bolezenske energijske spremembe in telesna dejavnost bolj vplivajo na presnovo starostnika kot fiziološki proces staranja (Rotovnik Kozjek idr., 2014). V spodnjih preglednicah so predstavljena priporočila za dnevni energijski vnos (Preglednica 2), vnos makrohranil in tekočine (Preglednica 3) ter mikrohranil za starostnike (Preglednica 4).. 5.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019 Preglednica 2: Priporočen dnevni energijski vnos v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno telesno maso in višino ter starosti prilagojeno zmerno, nizko, visoko ravnjo telesne dejavnosti (»Nacionalni inštitut za javno zdravje«, 2016) Starost (leta). > 65. Priporočeni dnevni energijski vnosi v kJ (kcal)/dan Nizka raven telesne dejavnosti (PAL 1,4) *. Zmerna raven telesne dejavnosti (PAL 1,6) **. Visoka raven telesne dejavnosti (PAL 1,8) ***. M. Ž. M. Ž. M. Ž. 8786 (2100). 7113 (1700). 10460 (2500). 7950 (1900). 11715 (2800). 8786 (2100). Legenda: PAL lahko v običajnih življenjskih razmerah variira med 1,2 in 1,4. PAL (1,4) *: raven telesne dejavnosti za izključno sedečo dejavnost z malo ali brez naporne dejavnosti v prostem času (npr. pisarniški uslužbenci, finomehaniki) PAL (1,6) **: raven telesne dejavnosti za sedečo dejavnost, občasno tudi večjo porabo energije za hojo in stoječo dejavnost (npr. laboranti, vozniki, študenti, delavci na tekočem traku) PAL (1,8) ***: raven telesne dejavnosti za pretežno stoječe delo (npr. gospodinje, prodajalci, natakarji, mehaniki, obrtniki). Za športno udejstvovanje ali za naporne dejavnosti v prostem času (30–60 minut, 4–5-krat na teden) se lahko na dan doda še 0,3 enote PAL.. Preglednica 3: Priporočila za vnos makrohranil za starostnike (»Nacionalni inštitut za javno zdravje«, 2016) in priporočila za vnos tekočine (Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, 2008) Hranila. Priporočena vrednost. Maščobe (% celodnevnih energijskih potreb (v nadaljevanju CEP). 30, od tega: omega-3-nenasičene maščobne kisline (v nadaljevanju n-3) 0,5 omega-6-nenasičena maščobna kislina (v nadaljevanju n-6) 2,5. Beljakovine (g/kg telesne mase). 0,8 oz. 10–15 % CEP. Ogljikovi hidrati (% CEP). Več kot 50 (55–60) (po možnosti škroba). Prehranske vlaknine (g/dan TM). Najmanj 30 (to je približno 16,7 g/4184 kJ (oz. 1000 kcal) pri ženskah oz. 13 g/ 4184kJ (oz. 1000 kcal) pri moških). Tekočina (ml/kg TM/dan). 30. 6.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019 Preglednica 4: Prehranska priporočila za vnos mikrohranil za starostnike (»Nacionalni inštitut za javno zdravje«, 2016) Mikrohranila. Moški (65 let in več). Ženske (65 let in več). Vitamin D * (μg). 20. 20. Vitamin B6 (mg). 1,4. 1,2. Vitamin B12 (μg). 3,0. 3,0. Folna kislina** (μg). 300. 300. Vitamin C (mg). 110. 95. Kalcij (mg). 1000. 1000. Magnezij (mg). 350. 300. Železo (mg). 10. 10. Legenda: * Vnos vitamina D z običajno prehrano (1 do 2 μg/dan pri otrocih, 2 do 4 μg za mladostnike in odrasle) ne zadošča za doseganje priporočene serumske koncentracije 25-hidroksi vitamina D v koncentraciji 50 nmol/l v odsotnosti endogene sinteze. V teh primerih je potrebnih 20 μg/dan. To pomeni, da je treba zagotoviti dodaten vnos bodisi z endogeno sintezo in/ali z dodajanjem vitamina D v obliki prehranskega dopolnila. Priporočena vrednost vitamina D se lahko doseže tudi brez uživanja pripravkov vitamina D, in sicer s pogostim izpostavljanjem soncu. **prehranski folat. 1.3.1 Beljakovine V CEP naj beljakovine zavzemajo od 10 do15 % oziroma 0,8 g/kg telesne mase, zgornja meja vnosa beljakovin pa je 20 % CEP oz. 1,5–2 g/kg telesne mase (Pokorn, Maučec Zakotnik, Močnik Bolčina in Koroušić Seljak, 2008). Pomembno je zavedanje, da se pri prenizkem vnosu beljakovin poveča izguba mišične mase, posledično se imunsko stanje poslabša in podaljša se čas celjenja ran. Za preprečevanje izgube mišične mase, stanje imenujemo sarkopenija, naj bi znašal vnos beljakovin 1,2– 1,5 g/kg telesne mase na dan. Pri vsem tem je pomembno, da poskrbimo za kakovostne vnose beljakovin, saj podpirajo imunski sistem in preprečujejo izgubo mišičja (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2010). Le s kakovostnimi živili z visoko biološko vrednostjo lahko pripomoremo k zadostnemu vnosu in maksimalni izkoristljivosti beljakovin. Kakovost beljakovin v živilih opredelimo s količino esencialnih aminokislin, ki so zaslužne za pospešeno izgradnjo beljakovin v človeškem telesu. Taka živila imenujemo živila z visoko biološko vrednostjo in jih najdemo v živilih živalskega izvora (Rotovnik Kozjek idr., 2014). Mednje spadajo jajca, mleko, meso, ribe; dejanska prebavljivost ≥ 95 % (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Pri vegetarijanski prehrani ali pri prehrani, ki se bolj nagiba k tej dieti, moramo paziti, da kombiniramo stročnice z žiti, saj le tako dobimo kombinacijo vseh aminokislin, ki so potrebne za izgradnjo beljakovin (Rotovnik Kozjek idr., 2014). 1.3.2 Maščobe Prehranske maščobe zaužijemo kot trigliceride, fosfolipide ali sterole. Trigliceridi so sestavljeni iz nasičenih ali nenasičenih maščobnih kislin (v nadaljevanju MK). Maščobe so pomemben vir energije in so nosilci vitaminov A, D, E in K, ki so topni v njih. MK so. 7.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. predhodniki za sintezo modulatorjev imunske funkcije in prispevajo k občutku sitosti po hranjenju (deloma z upočasnjenim praznjenjem želodca) in so substrati za tvorbo maščobe v podkožnem maščobnem tkivu (glavna zaloga energije med stradanjem). Za najmanjšo količino maščob, ki zagotavlja ustrezno absorpcijo vitaminov, topnih v maščobah (zlasti vitamini A in E), se priporoča med 10 in 15 % vnosa energije. Poraba maščob ne sme presegati 30–35 % celotnega vnosa energije. Prehranske MK delimo na nasičene, mononasičene in polinenasičene. Nasičene MK najdemo predvsem v živalskih proizvodih sesalcev. Njihov visok vnos lahko poveča koncentracijo LDL-holesterola v plazmi in je povezan s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 in koronarno boleznijo srca. Priporočila navajajo, naj se ohrani vnos nasičenih maščob < 10 % celotnega vnosa energije. Enkrat nenasičene MK, kot so oleinska kislina, imajo koristne učinke za zdravje. So glavna sestavina mediteranske prehrane, za katero se zdi, da zmanjšuje raven LDL-holesterola in pojavnost BSO. S spodbujanjem izločanja žolča iz jeter in krčenjem žolčnika preprečujejo tudi več prebavnih bolezni ter izboljšajo urejenost glikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Polinenasičene maščobne kisline (v nadaljevanju PNMK), ki jih najdemo predvsem v žafranovem, sončničnem, sojinem in koruznem olju, so razdeljene na n-3- in n-6MK. Vključujejo linolno (n-6) kislino in linolensko (n-3) kislino. PNMK se imenujejo tudi esencialne MK, ker jih je mogoče dobiti samo iz prehrane in jih telo ne more sintetizirati. Mednarodnega soglasja glede zahtev za esencialne MK ni. V Sloveniji se držimo priporočila, da omega-3-nenasičene MK predstavljajo 0,5 % CEP, omega-6 pa 2,5 % CEP (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). V Franciji je na primer priporočena dnevna količina za omega-3 2 g na dan, pri čemer je razmerje n-6/n-3 prav tako 5 : 1. Pozornost je bila osredotočena tudi na olje mastnih rib, ki je bogato z n-3 MK in za katerega je dokazano, da znižuje tako koncentracijo trigliceridov v plazmi, krvni tlak, čas strjevanja krvi kot tudi celotno tveganje za bolezni srca in kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Zanimivo je, da če vnos PNMK pade pod prag 5 % skupnega vnosa energije, se lastnosti nekaterih nasičenih MK za znižanje holesterola močno povečajo (Genton idr., 2011). 1.3.3 Ogljikovi hidrati in prehranske vlaknine Ogljikovi hidrati predstavljajo v CEP največji delež, ta naj bi bil več kot 50 %. Te orientacijske potrebe podpirajo epidemiološke ugotovitve, saj je pri zmanjšanem vnosu ogljikovih hidratov povečan vnos (nasičenih) prehranskih maščob, kar pa posledično prispeva k BSO ter drugim obolenjem (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše (2008) to definirajo konkretneje, in sicer, vnos 55–60 % celodnevne energijske vrednosti (v nadaljevanju EV) naj sestavljajo pretežno sestavljeni ogljikovi hidrati in le del kot prečiščeni sladkorji (45 g). V skupino ogljikovih hidratov uvrščamo mono-, di- in polisaharide. Izbor skupine ogljikovih hidratov vpliva na to, ali bomo v telo vnašali hranilno ali le energetsko bogate obroke. Taka živila so tista, ki imajo dodane izolirane ogljikove hidrate, zlasti monoin disaharide ter rafinirani ali modificirani škrob (npr. maltodekstrini). Hranilna gostota takih izdelkov je nizka, prav tako tudi preskrba z esencialnimi hranilnimi snovmi. Takim vnosom se je treba izogibati. Na zdravje pa pozitivno učinkujejo ogljikovi hidrati iz prehranskih. 8.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. vlaknin, škroba, esencialne hranilne snovi in sekundarne rastlinske snovi (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Pri živilih, ki vsebujejo po naravi velik delež polisaharidov (škroba) in prehranskih vlaknin, poteka absorpcija počasneje, kar pomeni, da se dlje časa zadržijo v prebavnem traktu in vplivajo na večjo sitost. Tu je pomembna še kombinacija ogljikovih hidratov z beljakovinami in maščobami. Prehranske vlaknine so sestavine rastlinskega izvora, ki jih encimi v želodčno-črevesnem traktu ne razgradijo (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Orientacijske vrednosti za vnos vlaknin so 30 g na dan oziroma 16,7 g/ 4184 kJ (oz. 1000 kcal) pri ženskah in 13 g/ 4184 kJ (oz. 1000 kcal) pri moških (»Referenčne vrednosti za vnos hranil«, 2004 in »Nacionalni inštitut za javno zdravje«, 2016). 1.3.4 Vitamin D Vitamin D je v starosti pomemben, sploh ker se v tem obdobju kljub izpostavljanju sončnim žarkom v koži tvori manj vitamina D kot pri enaki izpostavitvi pri mlajši osebi. Vzrok temu so staranje organizma in upočasnjene presnovne spremembe, ki vplivajo na status vitamina D v telesu. Na zmanjšano produkcijo vitamina D vplivajo navade starostnikov, saj so krajši čas izpostavljeni sončni svetlobi ali pa je njihovo gibanje omejeno, velikokrat zaradi občutka mrazu prekrivanje prevelike površine telesa, preventivno se izogibajo sončnim žarkom. Zato so indikacije pomanjkanja vitamina D pri starejših odraslih pogostejše kot pri mlajših in se priporoča dodajanje vitamina D v prehrani (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2010). Hormoni vitamina D so potrebni pri regulaciji homeostaze kalcija in presnovi fosforja. Kalciferol, ki je hormon vitamina D, je najučinkovitejši aktivator črevesne absorpcije kalcija. Pomemben je še pri absorpciji fosfatov iz črevesja, zviševanju tubularne reabsorpcije kalcija in pri mineralizaciji kosti (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Vpliva torej na zmanjšano tveganje za razvoj osteoporoze, raziskuje pa se tudi njegov vpliv na mentalne in spominske funkcije (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2010). Nacionalni inštitut za javno zdravje (2016) navaja kot priporočen dnevni vnos 20 μg vitamina D. 1.3.5 Vitamin C Vloga vitamina C v našem telesu je zelo pomembna, saj omogoča zaščito pred prostimi radikali, boljšo absorpcijo železa v prebavnem traktu, zmanjšuje oksidacijo LDL-holesterola in zmanjšuje oksidativne poškodbe DNK. To je le nekaj od mnogih funkcij vitamina. Pomemben je za vsa naša mehka tkiva v telesu, kot so dlesni, koža, ožilje in kosti, saj je potreben pri sintezi kolagena. Njegova funkcija pa je tudi pri normalnem delovanju možganov in živčevja. Vitamina C človeško telo ni zmožno proizvesti samo, zato je pomemben reden vnos (Vertnik in Korošec, 2017). Moški od 19 leta dalje potrebujejo dnevno 110 mg, ženske pa 95 mg; izjema so kadilci, ki potrebujejo 155 mg dnevno (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). Znaka pomanjkanja vitamina C sta pokanje kapilar pod kožo, kar vodi do drobnih krvavitev, in krvavenje dlesni okrog zob. Vitamin C je zaslužen tudi za boljšo absorpcijo železa iz hrane. Zelo je občutljiv na svetlobo in temperaturo, zato dolgo kuhanje pri visoki temperaturi uniči večino vitamina v živilu, prav tako tudi dolgo shranjevanje sadja in zelenjave (Trust, 2004). Primanjkljaj vitamina C se pojavi pri starostnikih, ko se zaradi. 9.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. težav z žvečenjem in drugače omejenih življenjskih pogojev hranijo enostransko ali nezadostno in stalno jemljejo zdravila (»Referenčne vrednosti za vnos hranil«, 2004). Okužbe, poškodbe, visoka temperatura okolja in intenzivna fizična vadba pa lahko povečajo dnevne potrebe po vitaminu C (Vertnik in Korošec, 2017). Živila, bogata z vitaminom C, so črni ribez, kivi, jagode, limone, paprika, brstični ohrovt, brokoli, špinača idr. (Vertnik in Korošec, 2017). 1.3.6 Vitamini B kompleksa Vitamin B6 (piridoksin) uravnava delovanje hormonov in je pomemben za presnovo beljakovin (Hlastan Ribič C., 2009) ter za dobro kri. Z mešano prehrano zaužijemo dovolj vitamina B6, zato njegovo pomanjkanje ni pogosto. Najdemo ga v piščančjem mesu, svinjini, ribjem mesu, stročjem fižolu, špinači, leči, kapusnicah, krompirju, bananah, oreščkih, polnozrnatih žitih. Je vodotopen vitamin in ga izločimo prek urina (Korošec Ž., 2017). Priporočene vrednosti za ženske, starejše od 65 let, znašajo 1,2 mg/dan, za enako stare moške pa 1,4 mg/dan (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). Vitamin B12 v velikem številu tvorijo bakterije v debelem črevesju, vendar se ta absorbira že v spodnjem delu tankega črevesja, zato je potrebe po vitaminu B12 nujno pokrivati z zaužito hrano. Zaužiti vitamin B12 se absorbira po tvorbi kompleksa z glikoproteinom, ki nastaja v želodčni sluznici, tako imenovanega intrinzičnega faktorja. Stanje pomanjkanja vitamina B12 je zaznati pri ljudeh, ki so jim odstranili želodec ali imajo določene oblike kroničnega vnetja želodčne sluznice in intrinzični faktor ne nastaja več, ali kadar je zaradi hudih vnetnih sprememb v spodnjem delu tankega črevesja onemogočena absorpcija kompleksa vitamina B12 in intrinzičnega faktorja (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Folno kislino, poznano kot vitamin B9, najdemo v sadju in zelenjavi, predvsem v temno obarvani zelenjavi (zelje, špinača, kumare), paradižniku ter pomarančah in grozdju. Prav tako je prisotna v izdelkih iz polnozrnate moke, krompirju, mesu, jetrih, mleku in mlečnih izdelkih, določenih vrstah sira in jajcih. Velike količine folata vsebujejo pšenični kalčki in soja (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). 1.3.7 Železo Železo se po krvi prenaša večinoma vezano v rdečih krvničkah, eritrocitih, v plazmi pa je vezano na transferin. Njegova naloga je, da v eritrocitih veže kisik na hemoglobin, sodeluje pa tudi pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter drugih reakcijah (Vertnik in Korošec, 2017). Železo vsebujejo živila živalskega in rastlinskega izvora. Razlika med njimi je v stopnji absorpcije za telo. V mesu najdemo približno 40 % hemsko vezanega železa, ki se v našem telesu 25–35 % absorbira. V sadju in zelenjavi je predvsem nehemsko železo, katerega absorpcija je slabša (Pregelj, Bizjak in Poklar Vatovec, 2011). Najintenzivnejša absorpcija železa poteka v dvanajstniku, nato se nadalje absorbira v tankem črevesju, delno pa v debelem črevesju (Vertnik in Korošec, 2017). Pojav anemije pri starostnikih je lahko posledica zmanjšanega izločanja želodčne kisline in izgube krvi zaradi bolezni (operacije) in prav zato je pomembno uživati železo v obliki, ki predstavlja največjo absorpcijo za telo (Jurdana in sod., 2011). Pomembno je vedeti, da se absorpcija železa poveča s sočasnim uživanjem vitamina C, A in organske kisline (npr.. 10.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. citronske kisline), torej s sočasnim uživanjem sadja, saj se iz živil rastlinskega izvora absorbira komaj kaj več kot 5 %. Absorpcijo nehemskega železa pa zmanjšujejo pšenični otrobi, kalcijeve soli, mlečni in sojini izdelki, tanini (kava in pravi čaj) in salicilati (npr. acetilsalicilna kislina) idr., fitati (stročnice, žita, riž). 1.3.8 Kalcij Kalcij je pomemben za zdrave in močne kosti; v mladosti pripomore k njihovi izgradnji, v starosti pa varuje pred osteoporozo in pred izgubo kostne gostote. Osteoporozi so bolj podvržene ženske, ko stopijo v obdobje menopavze, zato je pomembno, da jim namenimo še večjo pozornost. V starostnem obdobju se želja po mleku in mlečnih izdelkih zniža in starostniki te zavračajo. Nosilci kalcija so še mandlji, brokoli, kruh, sezam, tofu idr., vendar so vrednosti kalcija precej nižje kot v mleku in mlečnih izdelkih (Pregelj, Bizjak in Poklar Vatovec, 2011). Absorpcija kalcija v telo poteka v tankem črevesju in znaša 15–70 %. Absorpcijo kalcija povečata vitamin D in fosfor. Mleko je tako dober primer, saj sočasno vsebuje še vitamin D in fosfor ter kazein in laktozo, ki prav tako pripomoreta k boljši absorpciji kalcija. Starejši slabše absorbirajo kalcij, saj je njegova absorpcija odvisna tudi od starosti posameznika. Poleg starosti pa na absorpcijo vplivajo tudi oksalati (v zeleni zelenjavi, npr. rabarbara, špinača ...), saj s kalcijem tvorijo netopne komplekse (Korošec, 2017). 1.3.9 Magnezij Magnezij aktivira encime energijske presnove in številne druge encime, deluje kot kofaktor fosforiliranih nukleotidov, udeležen je pri sintezi nukleinskih kislin, ima pomembno funkcijo pri mineralizaciji kosti in fiziologiji celične membrane, pri nevromuskulaturnem prenosu dražljajev na sinapsah ter pri krčenju mišic. Do nezadostne oskrbe z magnezijem lahko pride pri alkoholikih, pri obolenjih želodčno-črevesnega kanala, kjer je dlje trajajoče motena absorpcija. Do mišičnih krčev in miastenije pride pri hudem pomanjkanju magnezija, saj je moteno delovanje srčne mišice in skeletne muskulature (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). 1.3.10 Voda Voda predstavlja približno 60 % telesne mase odraslih. Delež vode je na splošno manjši pri ženskah, debelih ljudeh in starejših zaradi manjšega deleža pustega tkiva (Whitney in Rady Rolfes, 2013). Nezadosten vnos vode v telo vodi do konkretnih zapletov in hudih okvar. Organizem že po dveh do štirih dneh ni več sposoben izločati snovi, ki se izločajo z urinom. V zadnjem stanju pride do zgostitve krvi in odpovedi krvnega obtoka (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Slabša sposobnost koncentracije urina, zmanjšan odziv na serumsko osmolarnost in zmanjšan občutek žeje so dejavniki, ki v starosti privedejo do pojava dehidracije. Ta lahko nastopi neopazno. V primeru hospitalizacije starostnika gre za močno dehidracijo, ko starostnik prezre njene znake. Preventiva za tak primer je pozornost pri zmanjšanem volumnu dnevnega seča, zvišani telesni temperaturi, zaprtju, suhosti mukoznih membran, turgorju kože in mentalni zmedenosti (Jensen in sod., 2001). Priporočen dnevni vnos vode ali druge tekočine je okoli osem kozarcev, kar je približno 1,5 litra tekočine. 11.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. Referenčne vrednosti za vnos hranil (2004) kot orientacijske vrednosti za višino celodnevnega vnosa vode znašajo pri starejših ljudeh več kot 1 ml/kcal (oz. 4.2 kJ). Zmerne količine kave in pravega čaja v nasprotju z laičnimi prepričanji nimajo dehidracijskega učinka (Rotovnik Kozjek in sod., 2014).. 12.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 2. NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE. Namen magistrske naloge je raziskati, kakšna sta prehransko stanje in telesna sestava starostnikov Doma upokojencev Idrija, ter ugotoviti skladnost energijskih in hranilnih vrednosti jedilnikov s Priporočili za prehrano starostnikov. Cilji magistrske naloge so:  pregledati znanstveno in strokovno literaturo s področja prehrane starostnikov;  oceniti prehransko stanje starostnikov;  ugotoviti skladnost energijskih in hranilnih vrednosti jedilnikov s priporočili za prehrano starostnikov;  ugotoviti, kolikšen delež jedi starostniki dejansko zaužijejo;  vpogled v telesno sestavo starostnikov prek bioimpedančne meritve. Ključna raziskovalna vprašanja:  Ali so jedilniki po energijski in hranilni vrednosti skladni s priporočili? V katerih makro- in mikrohranilih so največja odstopanja?  Kolikšen je delež vnosa določenega obroka pri starostnikih?  Kolikšen je delež podhranjenih in morebitno podhranjenih posameznikov? Hipoteze:  Jedilniki za starostnike po energijski in hranilni sestavi odstopajo od priporočil za prehrano starostnikov.  Z bioimpedančno meritvijo bomo odkrili sarkopenične starostnike.  Ocena prehranskega stanja ne bo ustrezna, saj bomo zaznali podhranjene starostnike.. 13.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 3. METODE DELA IN MATERIALI. 3.1 Vzorec V analizo smo vzeli tedenski jedilnik za starostnike Doma upokojencev Idrija, v tednu od ponedeljka, 9. 10. 2017, do nedelje, 16. 10. 2017 (Priloga 5). Jedilnik je bil namenjen starostnikom, ki uživajo navadno prehrano brez diet (sladkorna, žolčna) in brez spremenjene konsistence hrane (sondna, kašasta, pasirana). Pri starostnikih smo ugotavljali tudi dejanski vnos z vprašalnikom Ocena dnevnega vnosa, izvedli smo metodo prehranskega presejanja s standardiziranim vprašalnikom MPP in antropometrične meritve (meritve telesne sestave s tehtnico Tanita, obseg bokov, obseg pasu, obseg meč, obseg sredine nadlahti). Omejitve pri vzorcu starostnikov, vključenih v raziskavo, so bile naslednje: starost 65 let in več, pogovorljivi starostniki, stoječi, brez srčnega spodbujevalnika, imajo vse telesne okončine, nimajo predpisanih diet. Uporabljeni pripomočki oziroma instrumenti:     . kuhinjska tehtnica za živila Teraoka Seiko (točnostni razred III), šiviljski centimetrski trak, normativi z zapisanimi recepturami za pripravo jedi, odprta platforma za klinično prehrano (v nadaljevanju OPKP), bioimpedančna naprava za merjenje telesne sestave Tanita (BC-418MA) Body Composition Analyzer (izvedba v stoječem položaju),  vprašalnik Ocena dnevnega vnosa hrane,  vprašalnik MPP Nestle®. Kot instrumentarij smo uporabili anketni vprašalnik MPP Nestle® (ang. MNA Mini Nutritional Assessment), ki je standardizirano orodje za prehransko podporo bolnikov in/ali starostnikov. Uporablja se pri oskrbi oseb na domu, v negovalnih bolnišnicah in domovih za starejše. Gre za metodo prehranskega presejanja, ki vsebuje tudi oceno duševnega in telesnega stanja. Presejanje prehranske ogroženosti se izvaja enkrat tedensko in takoj, ko zaznamo odmik od normale, začnemo ukrepati. Orodje MPP sestoji iz dveh delov vprašanj. Prvi del MPP – presejanje – vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na izgubo teka, izgubo telesne mase, mobilnost, prisotnost stresa ali bolezni v zadnjih treh mesecih, nevrološke težave in ITM (Priloga 1). Sestoji iz petih vprašanj, odgovori so točkovani, maksimalni seštevek vseh točk je 14. V primeru vsote 12 točk ali več ni nevarnosti za prehransko ogroženost; gre za normalno vrednost in tako ni treba izvajati drugega dela MPP. V primeru vsote 11 točk ali manj je mogoča podhranjenost, zato nadaljujemo z drugim delom vprašalnika MPP – oceno prehranskega statusa. Vsebuje še dodatni antropometrijski merili (obseg sredine nadlahti in obseg meč) ter vprašanja, ki so vezana na uživanje zdravil, število in vrsto zaužitih obrokov, samooceno lastnega zdravja in stanja prehranjenosti (Priloga 1). Sestoji iz 11 vprašanj, maksimalna skupna vsota tega dela je 16 točk. Temu delu prištejemo tudi točke iz prvega dela, maksimalno število vseh točk je 30. Kriteriji za merilo podhranjenosti so: točke v intervalu od 17–23,5 točke, ko gre za nevarnost za podhranjenost, in skupno število točk, ki je. 14.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. nižje od 17, ko gre za podhranjenega starostnika in/ali bolnika. V obeh primerih ukrepamo takoj (Poklar Vatovec in sod., 2013). Obseg nadlahti in meč smo izmerili s šiviljskim centimetrskim trakom, telesno višino so preiskovanci navedli sami, telesno maso pa smo odčitali s tehtnice Tanita. Z analizatorjem Tanita BC-418MA merimo prevodnost tkiv. Na podlagi tega nam izračuna delež telesne maščobe, maso telesne maščobe, delež PTM, ocenjeno mišično maso, delež telesne vode in bazalni metabolizem. Bazalni metabolizem predstavlja skupno energijo, ki jo telo potrebuje za vzdrževanje normalnih funkcij v mirovanju, kot sta dihanje in krvni obtok. Aparat je umerjen z DEXO in BIA. DEXA se prvotno uporablja za merjenje kostne gostote, pri postopku BIA pa gre skozi telo šibak električni tok. Na podlagi različne prevodnosti tkiv (tkiva z veliko vode so dobri prevodniki; maščobe, zrak, kosti pa slabi) se izpišejo podatki. Delež telesnih maščob za starostnike delimo v naslednje kategorije: premalo telesne maščobe se šteje pod vrednostjo 24 % za ženske in pod 13 % za moške, od 24 do 36 % so zdrave vrednosti maščob v telesu za ženske in 13–25 % za moške, preveč maščob v telesu je v intervalu od 36–42 % za ženske in od 25 do 30 % za moške ter debelost, ko je prisotno več kot 42 % maščobe v telesu ženske in več kot 30 % za moške (Body composition analyzer BC-418MA). Analizator telesne sestave je izpisal tudi PTM v kg (v ang. FFM=fat free mass). Prek PTM in kvadrata telesne višine v m2 smo izračunali indeks PTM (PTM INDEKS; v ang. FFMI = fat free mass indeks) po enačbi: FFMI = FFM (kg)/high (m)2. PTM INDEKS, nižji od 10. percentila (< P10), se šteje kot prenizka vrednost PTM (Kyle, 2004). V Preglednici 5 je zabeležen indeks puste mase za oba spola in dve starostni skupini. PTM INDEKS je predlagan za oceno telesne sestave pri posameznikih, ki imajo podobno telesno sestavo, vendar se razlikujejo po višini, kar omogoča identifikacijo tistih, ki so podhranjeni ali trpijo za bolezenskim stanjem, za katerega je značilno padanje pustega tkiva (Hull in sod., 2011). Preglednica 5: Percentili za indeks PTM za moške in ženske starostne skupine 55–74 in starejše od 75 let (Kyle in sod., 2004) P5. P10. P25. P50. P75. P90. P95. Starost (let). M. Ž. M. Ž. M. Ž. M. Ž. M. Ž. M. Ž. M. Ž. 55–74. 17,0. 14,1. 17,6. 14,6. 18,4. 15,4. 19,4. 16,2. 20,3. 17,4. 21,1. 18,4. 22,1. 19,0. > 75. 16,6. 12,9. 16,9. 13,7. 17,6. 14,7. 18,5. 15,9. 19,4. 17,0. 20,9. 18,1. 21,2. 18,0. Z vnosom podatkov o starosti in telesni višini tehtnica Tanita izračuna ITM. Stanje hranjenosti delimo v naslednje kategorije: do 18,4 podhranjen, od 18,5 do 24,9 normalno hranjen, od 25,0 do 29,9 čezmerno hranjen, od 30,0 do 34,5 debelost I. stopnje, od 35,0 do 39,9 debelost II. stopnje, 40 in več debelost III. stopnje (Hlastan Ribič in sod., 2012). Z uporabo 8 elektrod omogoča ločen prikaz razporeditve telesnih mas za desno roko, levo roko, trup, desno nogo in levo nogo (Navodila za uporabo Body composition analyzer BC-418MA). Udeležencem smo izmerili tudi obseg bokov in obseg pasu ter izračunali količnik obseg pasu/višina in obseg pasu/obseg bokov. Obseg pasu merimo v višini popka, kar predstavlja sredino točke med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti (Odprta. 15.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. platforma za klinično prehrano). Priporočeni obsegi za moške in ženske so navedeni v preglednici 6. Preglednica 6: Priporočila za obseg pasu v cm (Odprta platforma za klinično prehrano) Moški. Ženske. Priporočen obseg (cm). < 94. < 80. Povišano tveganje za KNB (cm). 94–102. 80–88. Zelo povečano tveganje za KNB (cm). > 102. > 88. Z vrednostjo razmerja med obsegom pasu in bokov (Preglednica 7) ocenjujemo razporejenost maščevja. Obseg bokov merimo v najširšem delu le-teh. Spodnje vrednosti kažejo stopnjo ogrožanja zdravja z vidika kronično nenalezljivih bolezni (v nadaljevanju KNB) (Odprta platforma za klinično prehrano). Preglednica 7: Razmerje med obsegom pasu in bokov (Odprta platforma za klinično prehrano) Moški. Ženske. Ogroža zdravje. nad 0,8. nad 0,7. Zelo ogroža zdravje. nad 0,95. nad 0,86. Razmerje obseg pasu in višina nam ponudi natančnejše podatke glede dejavnikov tveganja, ki ga predstavljajo maščobe okrog trebuha in notranjih organov, t. i. visceralna debelost. Mejna vrednost je 0,5 in podpira preprosto javnozdravstveno sporočilo, ki pravi, da naj bo obseg pasu polovica telesne višine ali manj (Browning, Hseieh in Ashwell, 2010). V kuhinji smo posamezne pripravljene obroke tehtali s kuhinjsko tehtnico Teraoka Seiko, točnostni razred III. Vodja kuhinje je priskrbel recepture za posamezne jedi. Na podlagi tehtanja in normativov smo količinsko ocenili obroke in jih vnesli v OPKP. To je spletno orodje, ki je v prvi vrsti namenjeno bolnikom in kliničnim dietetikom ter zdravnikom Pediatrične klinike ter Onkološkega inštituta kot pomoč pri ugotavljanju prehranskih navad bolnikov, oblikovanju prehranskih načrtov in načrtovanju jedilnikov v procesu zdravljenja (OPKP, b.d.). V jedilnici smo uporabili vprašalnik Ocena dnevnega vnosa hrane (Priloga 2), s katerim smo zabeležili, kolikšen delež določenega obroka (zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja) je starostnik zaužil. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in SPSS. Izračunali smo opisne statistike (minimum, maksimum, povprečje, standardni odklon) ter uporabili Spearmanov koeficient korelacije.. 16.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 3.2 Potek raziskave Praktični del raziskave je potekal v treh glavnih sklopih v Domu upokojencev Idrija. Vključeval je izvedbo tehtanja s tehtnico Tanita in tako pridobitev zapisa o telesni sestavi starostnikov. Drugi del raziskave je potekal od ponedeljka, 9. 10. 2017, do nedelje, 16. 10. 2017, v domski kuhinji, kjer smo sedem dni tehtali vse štiri ponujene dnevne obroke (zajtrk, kosilo, popoldansko malico in večerjo) osnovnega jedilnika. Stehtane količine obrokov smo nato vnesli v računalniški program OPKP. Energijske in hranilne vrednosti obrokov pa smo primerjali s Priporočili za prehrano starostnikov (Preglednica 2, 3, 4) ter ovrednotili odstopanje domske prehrane od le-teh. Po vsakem stehtanem obroku v kuhinji smo odšli tudi v jedilnico, kjer smo po končanem hranjenju starostnikov zabeležili, kolikšen delež obroka so dejansko zaužili. Vprašalnik Ocena dnevnega vnosa hrane smo izpolnili skupaj ob prisotnosti starostnika. Tretji del pa je potekal individualno s starostnikom v njegovi sobi, kjer smo prek vodenega intervjuja izpolnjevali vprašalnik MPP. S tem smo pridobili starostnikovo stopnjo prehranjenosti in odkrivali morebitne podhranjene posameznike. Sočasno smo v sobi starostniku izmerili tudi obseg bokov in obseg pasu. Za celotno izvedbo raziskave smo dobili dovoljenje vodstva Doma upokojencev Idrija. Udeleženci so bili pred začetkom raziskave seznanjeni z njenim potekom, sodelovanje je bilo prostovoljno, svojo strinjanje pa so potrdili s podpisom (Priloga 3).. 17.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 4. REZULTATI. 4.1 Vzorec preiskovancev Na podlagi kriterijev, opisanih v poglavju Metode dela in materiali, smo z glavno medicinsko sestro Doma upokojencev Idrija izbrali 38 kandidatov, primernih za raziskavo, od tega 26 žensk in 12 moških. Vendar je v končnih rezultatih vključenih 25 starostnikov. Pri praktični izvedbi raziskave smo ugotovili, da ima ena gospa hudo tresavico telesa (t. i. bolezen horea minor). Posledično je bila slabo pogovorljiva, zato smo jo morali iz raziskave izključiti. Druga oseba je med raziskavo utrpela močan padec in je bila hudo zmedena, slabo pogovorljiva in poškodovana. Pri 4 osebah tehtnica ni zaznala prevodnosti in meritev telesne sestave ni podala izračuna. 2 osebi zaradi poškodb noge nista mogli stati samostojno, kar je pogoj za uspešno izvedbo tehtanja na tehtnici telesne sestave Tanita. Ena oseba je med raziskavo umrla, 2 osebi sta zavrnili sodelovanje, pri dveh osebah pa smo naknadno ugotovili, da imata srčni spodbujevalnik, zaradi česar smo ju morali izključiti iz raziskave. V končnem skupnem delu je tako vključenih 25 starostnikov, 8 moških in 17 žensk. Povprečna starost žensk je bila 86 let, najmlajša udeleženka je imela 68 let, najstarejša pa 93. Pri moških je bila povprečna starost 83 let, najmlajši med njimi je štel 73 let, najstarejši pa že 97. Povprečna višina žensk je znašala 158 cm, najmanjša je imela 148 cm, največja pa 166 cm. Pri moških je bila povprečna višina 177 cm, najmanjši je meril 173 cm, največji pa 187 cm. Povprečna telesna masa žensk je bila 67 kg, najmanj je tehtala udeleženka s 54,6 kg, najtežja pa 88,1 kg. Povprečna telesna masa moških je bila 79,9 kg, najlažji je tehtal 62,4 kg, najtežji pa 93,1 kg. Iz Preglednice 8 razberemo, da je ITM 7 preiskovancev 25,5 (min. 20,4; maks. 28,7), njihov bazalni metabolizem v povprečju znaša 7178 kJ (min. 6205 kJ; maks. 8171 kJ) oz. 1720 kcal (min. 1483 kcal; maks. 1953 kcal), delež telesne maščobe v % v povprečju znaša 25 % (min. 15,9 %; maks. 30,8 %), delež mišične mase v kg v povprečju znaša 57 kg (min. 52,2 kg; maks. 64,5 kg), obseg pasu v povprečju znaša 102 cm (min. 87 cm; maks. 111 cm), obseg bokov 102 cm (min. 91 cm; maks. 108 cm).. 18.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019 Preglednica 8: Vzorec preiskovancev – moški Število preiskovancev. Minimalna vrednost. Maksimalna vrednost. Povprečna vrednost. Standardna deviacija. količina. 7. 94,0. 100,0. 99,143. 2,2678. ITM. 8. 20,4. 28,7. 25,500. 3,2689. BMR* (kJ). 8. 6205. 8171. 7178,38. 671,311. BMR (kcal). 8. 1483. 1953. 1720,00. 159,745. DTM (%). 8. 15,9. 30,8. 25,288. 6,0915. DMISIC (kg). 8. 50,2. 64,5. 57,113. 4,9568. OP (cm). 8. 87. 111. 102,25. 8,531. OB (cm). 8. 91. 108. 102,13. 5,987. OP/višina (cm/cm). 8. 0,47. 0,63. 0,5788. 0,05463. OP/boki (cm/cm). 8. 0,89. 1,08. 1,0013. 0,05693. MPP1 (točk). 8. 8. 14. 11,88. 2,031. PTM (kg). 8. 52,5. 67,6. 59,713. 5,2354. 8. 17,2. 21,8. 19,063. 1,6283. 2. IPTM (kg/m ). Iz Preglednice 9 razberemo, da je ITM 12 preiskovank 27 (min. 20,4; maks. 35,7), njihov bazalni metabolizem v povprečju znaša 5415,7 kJ (min. 4602 kJ; maks. 6485 kJ) oz. 1249,4 kcal (min. 1100 kcal; maks. 1550 kcal), delež telesne maščobe v povprečju znaša 34,1 % (min. 17,1 %; maks. 46,7 %), delež mišic v kg v povprečju znaša 49,9 kg (min. 34,9 kg; maks. 49,9 kg), obseg pasu v povprečju znaša 95,6 cm (min. 72 cm; maks. 116 cm), obseg bokov 104,7 cm (min. 88 cm; maks. 121 cm). Preglednica 9: Vzorec preiskovancev – ženske Število preiskovancev. Minimalna vrednost. Maksimalna vrednost. Povprečna vrednost. Standardna deviacija. količina. 12. 75,0. 100,0. 92,708. 8,8046. ITM. 17. 20,4. 35,7. 27,024. 5,2570. BMR (kJ). 17. 4602. 6485. 5415,71. 553,676. BMR (kcal). 17. 1100. 1550. 1294,41. 132,295. DTM (%). 17. 17,1. 46,7. 34,100. 8,2455. DMISIC (kg). 17. 34,9. 49,9. 41,306. 4,1309. OP (cm). 17. 72. 116. 95,59. 13,807. OB (cm). 17. 88. 121. 104,71. 9,955. OP/višina (cm/cm). 17. 0,44. 0,74. 0,6082. 0,08939. OP/boki (cm/cm). 17. 0,76. 1,04. 0,9100. 0,07246. MPP1 (točk). 17. 7. 14. 12,35. 1,656. PTM (kg). 17. 36,7. 52,6. 43,512. 4,3653. 17. 14,4. 21,9. 17,476. 2,0511. 2. IPTM (kg/m ). 19.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. 4.2 Energijske in hranilne vrednosti ponujenih jedilnikov Preglednica 10 prikazuje energijske in hranilne vrednosti tedenskega osnovnega jedilnika (od ponedeljka do nedelje) za štiri obroke (zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja). V Preglednici 11 pa so prikazani deleži energije beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov jedilnikov za vsak posamezen dan v tednu. Preglednica 10: Energijske in hranilne vrednosti osnovnega jedilnika CEP. M. OH. n-3. n-6. HOL VL. D. (kcal) (g). (g). (g). (mg). (g). (mg). (µg) (mg). PON 7256. 1733. 82. 71. 189. 354. 12,4 283. TOR 8047. 1992. 103 85. 201. 726. SRE 8834. 2110. 79. 91. 243. ČET 9299. 2221. 109 87. 8424. 2012. 89. SOB 8910. (kJ). B. B6. B12. B9. Ca. Fe. Mg. (mg) (µg) (µg) (mg). (mg) (mg). 15,6 0,62 108. 1,82. 5,62 314. 983. 16,6. 451. 15,2 345. 26,4 1,8. 1,78. 4,27 476. 742. 16,1. 278. 562. 11,8 157. 11,1 1,36 26. 1,0. 3,97 252. 1600. 12,9. 217. 247. 769. 13,8 373. 18,8 1,81 70. 2,28. 5,19 282. 1050. 16,5. 504. 94. 202. 1340 13,8 267. 22,8 1,24 163. 1,88. 2,89 293. 772. 16,2. 590. 2128. 118 93. 204. 381. 15,1 2,65 92. 1,87. 7,34 292. 1950. 15,7. 422. NED 11581. 2766. 132 118 294. 3610 18,1 396. 24,5 1,97 132. 3,23. 5,1. 344. 915. 21,8. 673. x̄. 8947. 2137. 102 91. 226. 1106 14. 330. 19. 1,9. 4,9. 322. 1145. 16,5. 448. Prip. 9205. 2200. 69. 330. 1200 6,1. 300. 32,7 20. 3. 300. 1000. 10. 325. PET. 67. 12,7 494. (g). C. 1,6. 138. 104. 102,5 1,3. Legenda: CEP – celodnevne energijske potrebe; B – beljakovine; M – maščobe; OH – ogljikovi hidrati; n-3 – omega-3-MK; n-6 – omega-6-MK; HOL – holesterol; VL – vlaknine, D – vitamin D; C – vitamin C; B6 – vitamin B6; B12 – vitamin B12; B9 – vitamin B9; Ca – kalcij; Fe – železo; Mg – magnezij; x̄ – povprečna vrednost; Prip. – priporočila za prehrano starostnikov.. Povprečna EV ponujenih jedilnikov je bila 8947 kJ oziroma 2137 kcal, beljakovin 102 g, maščob 91 g, ogljikovih hidratov 226 g, omega-3-MK 1106 mg, omega-6-MK 14 g, holesterola 330 mg, prehranskih vlaknin 19 g, vitamina D 1,6 µg, vitamina C 104 mg, vitamina B6 1,9 mg, vitamina B12 4,9 µg, vitamina B9 322 µg, kalcija 1145 mg, železa 16,5 mg in magnezija 448 mg (Preglednica 10). V osnovnem jedilniku je z visokimi vrednostmi izstopalo 8 hranil: beljakovine, maščobe, omega-6-nenasičene MK, vitamin B6, B12, Ca, Fe in Mg. Beljakovine so vse dni presegale priporočene vrednosti (69 g/dan), najvišjo vrednost pa dosegle v nedeljo (132 g). Maščobe so vse dni, razen ponedeljka, presegale priporočene vrednosti (67 g), najvišje pa so dosegle z nedeljskim jedilnikom, kjer smo zabeležili 118 g maščob v dnevu. Omega-6-nenasičene MK so vse dni v tednu presegale priporočila (1,2 g/dan). Najvišjo vrednost smo zabeležili v nedeljo (18,1 g). Vitamin B6 je presegal priporočeno vrednost vse dni v tednu, z izjemo srede. Maksimalna vrednost vitamina B12 je bila dosežena v soboto (7,34 µg). Železo je prav tako vse dni presegalo priporočene vrednosti (10 mg/dan), najvišja pa je bila v nedeljo (21,8 mg). Vrednost magnezija se je 5 dni v tednu gibala nad priporočili (325 mg/dan), maksimalna vrednost je bila zabeležena v nedeljo (673 mg/dan). Pod priporočili so bila naslednja hranila: ogljikovi hidrati, prehranske vlaknine in vitamin D. Ogljikovi hidrati 6 dni v tednu niso dosegali mejne vrednosti priporočil (330 g/dan), najnižja vrednost je bila zabeležena v ponedeljkovem meniju (189 g). Priporočila za vnos vlaknin znašajo 32,7 g/dan. Prehranske. 20.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019. vlaknine so bile vse dni v tednu pod priporočili, najnižja vsebnost je bila dosežena v sredo (11,1 g). Zelo pod priporočili so se gibale vrednosti vitamina D, katerega priporočila znašajo 20 µg/dan. Vse dni v tednu so bile vrednosti zelo pod priporočili, najnižja vrednost je bila zabeležena v ponedeljkovem jedilniku (0,62 µg). Tedenske povprečne vrednosti celodnevnih potreb so znašale 8947 kJ (2137 kcal), kar zadošča priporočilom, vendar zelo izstopata ponedeljkov meni z le 7256 kJ (1733 kcal) in nedeljski s kar 11581 kJ (2766 kcal). V mejnih vrednostih pa so se gibala naslednja hranila: omega-3-MK, holesterol, vitamin C, vitamin B9. Povprečni energijski delež (v nadaljevanju ED) beljakovin (B) v tedenskem jedilniku je znašal 18,5 %, ED maščob (M) 37,3 % in ED ogljikovih hidratov (OH) 41 %. Z beljakovinami najbogatejši je bil nedeljski jedilnik (ED B 24 %), najmanj pa jih je bilo v sredinem jedilniku (ED B 14,4 %). Maksimalna vrednost maščob je bila v nedeljo, ED M 48,3 %, minimalna pa v ponedeljek, ED M 29 %. Z ogljikovimi hidrati najbogatejša je bila nedelja (ED OH 53,5 %), najmanj pa jih je bilo v ponedeljek (ED OH 34,4 %) (Preglednica 11). Preglednica 11: Dnevna količina ED v ponujenih jedilnikih za beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate B (%). M (%). OH (%). PON. 14,9. 29. 34,4. TOR. 18,7. 34,8. 36,5. SRE. 14,4. 37,2. 44,2. ČET. 19,8. 35,6. 44,9. PET. 16,2. 38,5. 36,7. SOB. 21,5. 38. 37,1. NED. 24. 48,3. 53,5. x̄. 18,5. 37,3. 41. Prip.. 10–15. 25–30. 55–65. 4.3 Ocena dnevnega vnosa V jedilnici se je vseh štirih obrokov udeležilo 27 starostnikov, 9 moških in 18 žensk. 5 oseb se obrokov v jedilnici ni udeležilo, 4 ženske in en moški. Ena ženska ni bila prisotna na obrokih v jedilnici zaradi močnega kašlja. Obroke je dobila v sobo. Preostale 3 ženske, ki niso bile prisotne na obrokih, so morda zaostale zaradi bolezni/preiskav/obiska na domu. Razlog ni znan. Edini moški, ki se obrokov v jedilnici ni udeležil, si meni obrokov predhodno ogleda na jedilniku, ki visi na oglasi deski v vsakem nadstropju. Če mu ponujeno ni všeč, si obrok pripravi sam. V Preglednici 12 so označene količine posameznega obroka, ki ga je starostnik zaužil.. 21.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019 Preglednica 12: Količine zaužitega obroka (zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja) glede na spol Ocenjen delež zaužitega obroka glede na spol/obrok (n (%)). Pojedli 100 % obroka. Pojedli 75 % obroka. Pojedli 50 % obroka. Pojedli 25 % obroka. M. Ž. M. Ž. M. Ž. M. Ž. ZAJTRK. 9 (100). 18 (100). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). KOSILO. 8 (89). 9 (50). 1 (11). 2 (11). 0 (0). 5 (28). 0 (0). 2 (11). POP. MAL.. 9 (100). 18 (100). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). 0 (0). VEČERJA. 8 (89). 11 (61). 1 (11). 1 (6). 0 (0). 6 (33). 0 (0). 0 (0). Glede na število sodelujočih v raziskavi se je vseh štirih obrokov udeležilo 27 oseb, 9 (ali 90 %) moških in 18 (ali 78 %) žensk, kar predstavlja 71 % vseh starostnikov glede na naš vzorec. Vsi prisotni so pojedli celoten, 100 %, obrok zajtrka in popoldanske malice. Pri kosilu je 8 (ali 89 %) moških in 9 (ali 50 %) žensk pojedlo celoten, 100 %, obrok. 75 % kosila so pojedli 1 (11 %) moški in 2 (11 %) ženski, 50 % kosila je pojedlo 5 (28 %) žensk in 25 % sta pojedli 2 (11 %) ženski. Celotno večerjo je pojedlo 8 (98 %) moških in 11 (61 %) žensk, 75 % večerje sta pojedla 1 (11 %) moški in 1 (6 %) ženska, 50 % večerje je pojedlo 6 (33 %) žensk. Preglednica 15, kjer so združeni skupni rezultati vseh sodelujočih (17 žensk in 8 moških), pa kaže povprečne vrednosti zaužitih obrokov (zajtrk, kosilo, pop. malica in večerja) v odstotkih čez celoten dan. Obrokov se ni udeležilo 5 žensk in 1 moški. Vse obroke v celoti je pojedlo 6 žensk (35 %) in 6 (75 %) moških. 94 % vseh štirih obrokov sta pojedla le ena ženska in en moški, 87,5 % vseh obrokov so pojedle 3 ženske, 81 % vseh obrokov je pojedla 1 ženska in 75 % vseh obrokov ena ženska. Če pa gledamo povprečje, ženske, v kolikor se obroka udeležijo, pojedo v povprečju 92,7 % vseh štirih obrokov (Preglednica 9), moški pa 99,1 % (Preglednica 8).. 4.4 Prehranski status starostnikov Pri 25 starostnikih (8 moških in 17 ženskah), pri katerih smo beležili oceno dnevnega vnosa, smo prek meritev in vprašalnika ocenili prehranski status. Preglednica 13 prikazuje ITM pri starostnikih ločeno glede na spol.. 22.

Erjavec K. Magistrska naloga. Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2019 Preglednica 13: ITM starostnikov ITM (kg/m2). Moški. Ženske. < 18,4 (podhranjenost). 0. 0. 18,5–24,9 (normalna hranjenost). 2. 8. 25,0–29,9 (čezmerna hranjenost). 6. 3. 30,0–34,9 (debelost I. stopnje). 0. 5. 35,0–39,9 (debelost II. stopnje). 0. 1. > 40 (debelost III. stopnje). 0. 0. Število udeležencev N = 25.. Iz preglednice 13 razberemo, da sta bila 2 moška in 8 žensk normalno hranjenih (ITM = 18,5– 24,9), čezmerno hranjenih (ITM = 25,0–29,9) je bilo 6 moških in 3 ženske, debelost I. stopnje (ITM = 30,0–34,9) smo zabeležili pri 5 ženskah, debelost II. stopnje pa je prisotna pri eni ženski. Glede na ITM med starostniki ni zabeležiti podhranjenih (ITM < 18,4) in prav tako ne starostnikov z debelostjo III. stopnje (ITM > 40). Vprašalnik MPP nam je omogočil natančnejšo oceno prehranskega stanja. MPP smo izpolnili za 33 starostnikov, vendar smo jih vključili le 25, torej tiste, pri katerih se je izvedla tudi meritev telesne sestave s tehtnico Tanita. Preglednica 14 prikazuje točke, pridobljene z vprašalnikom MPP iz prvega (MPP1) in drugega dela (MPP2). Preglednica 14: Mini prehranska anamneza. MPP 1 MPP 2. Točke. Moški. Ženske. 12–14 (ni nevarnosti za preh. ogroženost). 6. 14. < 12 (mogoča podhranjenost). 2. 3. 17–23,5 (nevarnost za podhranjenost). 1. 2. < 17 (podhranjen starostnik/bolnik). 1. 1. S prvim delom vprašalnika (MPP 1 – presejanje) smo ugotovili, da je bilo 6 moških in 14 žensk normalno prehranjenih (12–14 točk). Tveganje za podhranjenost (< 12 točk) je obstajalo pri 2 moških in 3 ženskah, zato je bilo treba izvesti nadaljnjo oceno (MPP 2 – ocena prehranskega statusa). Pri MPP 2 – ocena prehranskega statusa se je pokazalo, da so bili 1 moški in 2 ženski v nevarnosti za podhranjenost (17–23,5 točk), 1 moški in 1 ženska pa sta bila podhranjena (< 17 točk).. 23.