Prilagajanje delovanja Kozjanskega parka sodobnim naravovarstvenim in razvojnim zahtevam

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. INES ZIDARIý. Prilagajanje delovanja Kozjanskega parka sodobnim naravovarstvenim in razvojnim zahtevam Zakljuþna seminarska naloga. Ljubljana, 2013.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. INES ZIDARIý. Prilagajanje delovanja Kozjanskega parka sodobnim naravovarstvenim in razvojnim zahtevam Zakljuþna seminarska naloga. Mentorica: doc. dr. Katja Vintar Mally. Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA. Ljubljana, 2013. .

Zahvala Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Katji Vintar Mally za vso pomoþ pri nastajanju zakljuþne seminarske naloge ter direktorju Kozjanskega parka mag. Teu Hrvoju Oršaniþu in Barbari Ploštajner, zaposleni v Kozjanskem parku, za posredovane informacije, podatke in nasvete. Posebna zahvala gre moji družini in fantu, ki so me v celotnem þasu študija podpirali in spodbujali.. .

Izvleþek Prilagajanje delovanja Kozjanskega parka sodobnim naravovarstvenim in razvojnim zahtevam Kozjanski regijski park je poleg Triglavskega narodnega parka eno najstarejših zavarovanih obmoþij v Sloveniji. Z upravljanjem teh obmoþij se skrbi za ohranjanje narave in temu prilagojen razvoj lokalnega prebivalstva, tako so ta obmoþja tudi sestavni del ukrepov politike trajnostnega razvoja. Te naloge pa niso bile prioriteta parku v prvi polovici delovanja, ko je bil njegov glavni namen ohranjanje kulturne dedišþine, temveþ šele pozneje. V zakljuþni seminarski nalogi so predstavljene naravno- in družbenogeografske znaþilnosti obmoþja ter varstvo narave v Sloveniji in podrobneje v Kozjanskem parku. Veþino naloge je posveþene delovanju parka in podrobni predstavitvi njegovih prioritetnih ciljev, kjer so omenjeni nekateri konkretni primeri. Predstavljeni so tudi projekti, financirani iz skladov Evropske unije, saj ti predstavljajo pomemben instrument delovanja Kozjanskega parka, tako s finanþnega kot organizacijskega vidika. Zadnje poglavje je posveþeno podrobni analizi terenskega anketiranja lokalnega prebivalstva, kjer je bil prioritetni cilj izvedeti, kaj ljudje vedo o samem delovanju parka, njegovih nalogah ter kakšne želje imajo za prihodnost. Kljuþne besede: Kozjanski park, varstvo okolja, zavarovana obmoþja, delovanje zavarovanih obmoþij.. Abstract Conformation of the activities in Kozjanski Park to contemporary environmental and developmental requirements Second to Triglav National Park, Kozjanski Regional Park is one of two oldest protected areas in Slovenia. Management of these areas provides for preservation of nature and for the adjusted development of the local population. Consequently, these areas are also a constituent part of the measures of sustainable development politics. Above mentioned tasks were not a priority in the first period after the Park's founding, when its main purpose was cultural heritage preservation, but they came by later. My final seminar work presents physical geographical and sociogeographical characteristics of the area and environmental protection in Slovenia and more specifically in Kozjanski Park. The majority of this work is dedicated to activities of the Park and to more detailed presentation of its priority goals, with some concrete examples having been mentioned too. EU funded projects are also presented, having been an important instrument of Kozjanski Park activities, from both, financial and organizational point of view. The last chapter is dedicated to the detailed analysis of fieldwork investigation, where the priority goal was to find out what local people know about the activities in the Park, its tasks and their expectations for the future. Key words: Kozjanski Park, environmental protection, protected areas, activities in protected areas.. 1.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 3 1.1. Namen, cilji in hipoteza .................................................................................................. 3 1.2. Metode dela ..................................................................................................................... 3 1.3. Dosedanje raziskave Kozjanskega parka ........................................................................ 4 2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAýILNOSTI ...................................................................... 5 2.1. Kamninska zgradba in relief ........................................................................................... 5 2.2. Podnebje .......................................................................................................................... 6 2.3. Vodovje ........................................................................................................................... 7 2.4. Prsti.................................................................................................................................. 8 2.5. Rastlinstvo in raba tal ...................................................................................................... 8 3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAýILNOSTI .................................................................. 11 3.1. Prebivalstvo in poselitev ............................................................................................... 11 3.2. Gospodarstvo................................................................................................................. 13 3.2.1. Kmetijstvo .............................................................................................................. 13 3.2.2. Industrija, obrt in storitve ....................................................................................... 14 3.2.3. Turizem .................................................................................................................. 14 4. VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠýINE V KOZJANSKEM PARKU ......... 17 4.1. Natura 2000 v Kozjanskem regijskem parku ................................................................ 18 4.2. Ekološko pomembna obmoþja v Kozjanskem regijskem parku ................................... 20 4.3. Naravne vrednote v Kozjanskem regijskem parku ....................................................... 21 4.4. Kulturna dedišþina v Kozjanskem regijskem parku...................................................... 22 5. DELOVANJE KOZJANSKEGA PARKA .......................................................................... 24 5.1. Zgodovina parka in njegove naloge skozi þas............................................................... 24 5.2. Osnovne znaþilnosti upravljavca zavarovanega obmoþja ............................................. 24 5.3. Prioritetne naloge Kozjanskega parka........................................................................... 26 5.3.1. Varstvo okolja in trajnostni razvoj obmoþja .......................................................... 26 5.3.2. Monitoring.............................................................................................................. 26 5.3.3. Informiranje lokalnega prebivalstva....................................................................... 27 5.3.4. Spodbujanje razvojnih možnosti prebivalstva........................................................ 28 5.3.5. Usposabljanje zaposlenih ....................................................................................... 29 5.3.6. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, zavodi, društvi in drugimi institucijami ..... 30 5.3.7. Domaþi in mednarodni projekti.............................................................................. 30 5.4. Delovanje v prihodnosti ................................................................................................ 35 5.4.1. Priprava novega ustanovitvenega akta ................................................................... 36 6. ODNOS LOKALNEGA PREBIVALSTVA DO DELOVANJA KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA ........................................................................................................... 39 7. SKLEPI ................................................................................................................................ 47 8. SUMMARY ......................................................................................................................... 50 9. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 52 10. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC .................................................................................. 55 10.1. Seznam slik ................................................................................................................. 55 10.2. Seznam preglednic ...................................................................................................... 55 10. SEZNAM PRILOG ............................................................................................................ 55. 2.

1. UVOD Kozjanski park je eno najstarejših zavarovanih obmoþij v Sloveniji. Poglavitni vzrok ustanovitve parka je bil ohranjanje kulturne dedišþine, danes pa je njegov osnovni namen varstvo narave, ki pa vsekakor ni njegova edina naloga. Ohranitev nekaterih naravovarstveno pomembnih obmoþij brez þloveka ni mogoþa. Varstvo narave, na primer, za ohranjanje biodiverzitete potrebuje tudi kmetijstvo in tako so domaþini že sedaj, zagotovo pa bodo tudi v prihodnje, varuhi tega obmoþja pred nezaželenimi pojavi, kot je zarašþanje in podobno (Ministrstvo za okolje …, 2012). Lokalno prebivalstvo od uprave zavarovanega obmoþja priþakuje pomoþ pri razvoju, kar park poskuša uresniþevati, seveda z upoštevanjem naþela trajnosti. Dandanes ima Kozjanski park, za razliko od nekoþ, veliko veþ naravovarstvenih ter razvojnih nalog in ciljev, ki jih bom v zakljuþni seminarski nalogi tudi predstavila.. 1.1. Namen, cilji in hipoteza Osnovni namen zakljuþne seminarske naloge je prouþiti in ovrednotiti uspešnost namena Kozjanskega regijskega parka, da se þim bolj prilagaja potrebam narave, prostora in lokalnega prebivalstva. Naloga je razdeljena na štiri širša poglavja, ki sledijo temeljnim ciljem preuþitve: 1. Opisati naravno- in družbenogeografske znaþilnosti obmoþja. 2. Predstaviti splošne znaþilnosti naravovarstva v Sloveniji in varstva narave v Kozjanskem parku. 3. Prouþiti delovanje Kozjanskega parka in prikazati, kakšno vlogo ima pri razvoju obmoþja (predstaviti projekte in prihodnje delovanje na tem obmoþju). 4. Ovrednotiti odnos lokalnega prebivalstva do delovanja Kozjanskega parka. Delovna hipoteza, ki jo bom preverjala med pisanjem naloge, se glasi: Lokalno prebivalstvo je zadovoljno z delovanjem Kozjanskega parka, saj z razliþnimi projekti veliko pripomore k razvoju in ima ugodne prostorske, okoljske, socialne in ekonomske uþinke na celotno obmoþje.. 1.2. Metode dela Izdelava zakljuþne seminarske naloge temelji na kabinetnem in terenskem delu. Kabinetno delo je obsegalo pregled literature, izdelavo tabel in grafikonov ter obdelavo podatkov terenskega anketiranja. Terensko delo je obsegalo pogovor z direktorjem Kozjanskega parka in pridobitev internega gradiva Kozjanskega parka, fotografiranje v parku ter anketiranje lokalnega prebivalstva tako, da so rešili kratko anketo iz treh sklopov (Priloga 1). Ob tem sem skušala od lokalnega prebivalstva pridobiti þim veþ dodatnih podatkov, njihovih mnenj in izkušenj s parkom. Izdelave naloge sem se lotila tako, da sem na zaþetku zbirala podatke s pregledovanjem literature v obliki tiskanih in internetnih virov, najveþ informacij pa sem pridobila na upravi Kozjanskega parka, predvsem v obliki letnih poroþil. Pomemben del zbiranja informacij je bilo terensko anketiranje, v katero sem zajela 50 prebivalcev z obmoþja Kozjanskega parka. Pri anketiranju sem pazila na to, da sem vkljuþila þim bolj raznolike skupine krajanov z vidika starosti, izobrazbe, zaposlitve ter kraja bivanja. Anketirala sem v 7 naseljih, ki so približno 3.

enakomerno razporejena po celotnem obmoþju (Podsreda, Kozje, Bistrica ob Sotli, Imeno, Bizeljsko, Mrþna sela in Dednja vas). Vse pridobljene informacije sem analizirala in obdelala ter na koncu poglavij povzela glavne ugotovitve. Pri obdelavi in razlagi informacij, pridobljenih z anketiranjem, sem si pomagala z izdelavo grafikonov. Na koncu zakljuþne seminarske naloge, v poglavju Sklepi, sem glavne ugotovitve glede delovanja Kozjanskega parka (sintezo) prikazala tudi z modelom.. 1.3. Dosedanje raziskave Kozjanskega parka O splošnih geografskih znaþilnostih Kozjanskega, kjer se nahaja obmoþje Kozjanskega parka, je napisanega že veliko, predvsem v monografiji Slovenija: pokrajina in ljudje (1999), s katero sem si poleg knjige Kozjanski regijski park (ýernelþ in sod., 2010) in uradne spletne strani parka, pomagala pri opisu naravno- in družbenogeografskih znaþilnosti. Pri pregledu literature sem ugotovila, da o samem Kozjanskem parku še ni narejenih veliko raziskav. Zurc (2010) je prouþevala povezave med zavarovanimi obmoþji, turizmom in razvojem podeželja na primerih Triglavskega narodnega parka in Kozjanskega parka, Goršak (2005) je predstavil razloge, zakaj ni slabo biti doma v Kozjanskem parku, pogosteje pa je Kozjanski park prouþen v okviru raziskav, ki prouþujejo vsa zavarovanja obmoþja v Sloveniji, kot je na primer analiza Uþinkovitost upravljanja zavarovanih obmoþij v Sloveniji (Kus Veenvliet, Sovinc, 2009), katere naroþnik je bilo Ministrstvo za okolje in prostor. Na razliþne tematike, povezane s Kozjanskim parkom, je bilo narejenih že kar nekaj diplomskih nalog (Vugrin, 2005; Sajovic, 2005; Žalik, 2008; Uršiþ, 2012), izmed katerih sta se z moji nalogi najbolj podobno tematiko ukvarjali Sajoviceva (2005), ki je ugotavljala pomen regijskega parka za sonaraven razvoj Kozjanskega ter Žalikova (2008), ki je primerjala delovanje krajinskega parka Goriþko in Kozjanskega regijskega parka. Diplomsko delo Žalikove in moja naloga sta v osnovi podobni, saj sva raziskovali podobno tematiko. Glavni namen Žalikove je bil primerjati delovanje dveh parkov na podlagi podrobne predstavitve projektov, medtem ko sem sama projekte opisala le na kratko, saj sem želela izpostaviti, kaj vse je še danes, poleg projektov, pomembno za uspešno delovanje zavarovanega obmoþja. Obe sva anketirali lokalno prebivalstvo, saj sva želeli ugotoviti njihov odnos do delovanja zavarovanega obmoþja, s tem da je v priþujoþi nalogi vzorec anketiranih veliko veþji, saj sem želela podrobneje prouþiti mišljenje lokalnega prebivalstva o delovanju Kozjanskega parka, medtem ko je Žalikova želela prikazati predvsem primerjavo odnosov krajanov do delovanja parkov med prouþevanima obmoþjema. Med drugim sem želela ugotoviti tudi, ali se je v teh letih med obema raziskavama mišljenje ljudi kaj spremenilo.. 4.

2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAýILNOSTI Slika 1: Meja Kozjanskega parka.. Kozjanski park je 206 km2 veliko obmoþje, ki leži na vzhodu Slovenije ob hrvaški meji, zgodovinsko gledano pa na jugu Štajerske. Poimenovanje Kozjansko se je zaþelo med drugo svetovno vojno, ko je bil v kraju Kozje ustanovljen Kozjanski odred, katerega ime se je preneslo na širše obmoþje. Meje pokrajine Kozjansko so še vedno precej nejasne, ime pa se je razširilo na predele, ki so kar precej oddaljeni od Kozjega. Gre za predel južno od Voglajne, vzhodno od Savinje ter severno od hribov vzhodnega Posavskega hribovja. Kozjanski park obsega obmoþje, ki je na vzhodu omejeno s Sotlo, na severu z Rudnico, na jugu pa preko Vetrnika in Orlice prehaja v Senovsko in Bizeljsko griþevje. Zavarovano obmoþje se razprostira na obmoþjih petih obþin (ýernelþ in sod., 2010; Kozjanski park, 2013): – Bistrica ob Sotli (delež v parku: 100 %), – Brežice (delež v parku: 21 %), – Kozje (delež v parku: 89 %), Vir: Interno gradivo …, 2013. – Krško (delež v parku: 2 %), – Podþetrtek (delež v parku: 51 %).. Slika 2: Reliefne enote Kozjanskega parka.. 2.1. Kamninska zgradba in relief Reliefno podobo Kozjanskega parka v grobem doloþajo antiklinalna podolžna slemena in vmesna sinklinalna podolja. Osi gub imajo v glavnem smer vzhod – zahod (Kozjanski park, 2013). Reliefno gledano, delimo obmoþje v tri naravnogeografske enote: hribovje, griþevje in doline. Hribovit del predstavlja predalpsko hribovje vzhodnega Posavskega hribovja, vinogradniški griþevnati del leži med dolinama rek Bistrice in Sotle (Srednjesotelsko griþevje) ter južno od Orlice (Bizeljsko-Sremiško griþevje). Na obmoþju Kozjanskega parka potekata dve veþji dolini rek Bistrice in Sotle, ki sta skoraj vzporedni, nato pa se dolina Bistrice pri Trebþah obrne proti vzhodu (ýernelþ in sod., 2010; Kozjanski park, 2013). Vir: Interno gradivo …, 2013.. 5.

Hribovje Kozjanskega parka gradijo predvsem kamnine triasne starosti, ki zaradi veþje odpornosti proti eroziji predstavljajo reliefno moþno izstopajoþe dele Kozjanskega parka (Rudnica, Orlica, Vetrnik, Oslica), ki so obenem tudi najvzhodnejši odrastki Posavskega hribovja. Na hribovitem obmoþju prevladujeta predvsem triasni dolomit in apnenec, o vulkanskem delovanju pa priþajo sledovi vulkanskega pepela in vulkanska kamnina diabaz (Rudnica), ki je nastajala v mlajšem triasu. Na obmoþjih Vetrnika in Orlice najdemo tudi najstarejše kamnine, in sicer karbonske in permske skrilave glinavce, konglomerate in kremenove pešþenjake. Hribovit svet je zaradi pestre kamninske sestave s ponekod nepropustnimi in erozijsko slabo odpornimi kamninami moþno razþlenjen s številnimi dolinami, soteskami in grapami. Zaradi nepropustnih kamnin je vodna mreža gosta, številne reke in potoki so z globinsko erozijo vrezali globoke doline (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 643; Kozjanski park, 2013). Med Orlico, Veternik in Rudnico se zajedajo terciarni sedimenti nekdanjega Panonskega morja, s katerimi je prekrit velik del Kozjanskega parka. V terciarnem griþevju tako najdemo nadpovpreþen delež litotamnijskih apnencev, ki orografsko izstopajo zaradi veþje odpornosti. Ti se pojavljajo predvsem v osrednjem delu, kjer je površje zakraselo in najdemo vrtaþe, jame, brezna in suhe doline. Na sotelski strani griþevja moþno prevladujejo laporji, peski in pešþenjaki, zato so za to obmoþje znaþilni pogosti zemeljski plazovi in usadi, do katerih pride ob veþjih nalivih (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 643; Kozjanski park, 2013). Sedimenti, ki gradijo doline, torej reþne terase, poboþni grušþ ter aluvij, so nastali v kvartarju. Na ravnicah so najpogostejši meljasti, glinasti in prodni kvartarni nanosi (ýernelþ in sod., 2010). Dolina Bistrice poteka po zahodnem delu Kozjanskega parka. Širina dolinskega dna se stalno spreminja; širša je ob poplavnih ravnicah nad Lesiþnim ter pri Kozjem in Podsredi, ožja pa na prehodih odpornejših kamninskih pasov (na delih vzhodnih odrastkov Posavskega hribovja). Med Bistrico in Sotlo se pri Zagaju odpre prostrana Bistriško-sotelska ravnica. Glavna razlika med dolino Bistrice in Sotle je v tem, da so poplavne ravnice ob Sotli veliko veþje kot ob Bistrici, saj poteka v tem delu reþna struga ves þas po pasovih manj odpornih terciarnih usedlin. Veþje ravnice poleg Bistriško-sotelske najdemo tudi pri Podþetrtku in Imenem (Podþetrško in Imensko polje) (Melik, 1957; Kozjanski park, 2013). Opisana naravnogeografska dejavnika sta pomembna, saj je zaradi pestre kamninske sestave in razgibanega reliefa pokrajina raznolika, zaradi þesar je privlaþna za obiskovalce parka. Nekatere uþne poti se celo navezujejo na geološko zgradbo (Geološka uþna pot na Rudnico in Virštanj), druge pa na vinorodna obmoþja ter bogato naravo. Vsega tega ne bi bilo, þe bi bila pokrajina tako z vidika kamninske zgradbe kot reliefa preveþ enoliþna.. 2.2. Podnebje Za podnebje na obmoþju Kozjanskega parka je znaþilno sovpadanje z znaþilnostmi reliefa. V grobem gledano ima zmerno celinsko podnebje, sicer pa pripada dvema podtipoma le tega. Tako lahko reþemo, da nižji (panonski) del obmoþja pripada zmerno celinskemu podnebju vzhodne Slovenije, višji svet Posavskega hribovja pa ima celinsko podnebje osrednje Slovenije. Za lažjo primerjavo obeh podnebnih tipov sta uporabljeni dve merilni postaji in sicer Bizeljsko (170 m n. v.), ki predstavlja znaþilnosti prvega podtipa (Tabela 1) in Planina pri Sevnici (584 m n. v. – Tabela 2), ki ima višjo nadmorsko višino in predstavlja znaþilnosti drugega podtipa (Ogrin, 1996). Povpreþne januarske temperature na obmoþju Kozjanskega parka znašajo –1 do –2 °C, povpreþne julijske pa od 18 do 20 °C. Za zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije je znaþilno, da so aprilske temperature višje od oktobrskih oziroma približno enako visoke. Srednja letna temperatura na merilni postaji Bizeljsko znaša 9,7 °C, povpreþna letna koliþina padavin pa je 1059 mm. Pri zmerno celinskem podnebju osrednje Slovenije so oktobrske. 6.

temperature višje od aprilskih, srednja letna temperatura je nižja, in sicer 8,8 °C na merilni postaji Planina pri Sevnici, povpreþna letna koliþina padavin pa je višja in je 1265 mm. Oba podnebna podtipa imata subkontinentalni padavinski režim, kar pomeni, da ima prvi maksimum poleti (junij, julij, avgust), drugi maksimum jeseni (november), pozimi pa je padavinski minimum (december, januar, februar) (Klimatografija Slovenije, 1995). Znaþilno je, da se v hladnejši polovici leta v dolinah pojavlja toplotni obrat, ki je lahko neugoden zgodaj spomladi ob zaþetku vegetacijske dobe. To velja predvsem za dolino ob Bistrici, manj pa vzdolž srednje Sotle. Zato so vinogradi in sadovnjaki v prisojah, najmanj 10 do 30 m nad dolinskim dnom (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Tako je podnebje v kombinaciji z reliefom ugodno za vinograde, ki so pomembni z vidika prepoznavnosti tega obmoþja, saj jih ljudje povezujejo z obmoþjem Bizeljskega, ki je poznano po vinogradništvu in mnogih vinskih kleteh, s þimer je povezan turizem. Tabela 1: Povpreþna temperatura in višina padavin za obdobje 1961–1990 v kraju Bizeljsko. jan Povpr. temp. zraka (°C) Povpr. višina padavin (mm). feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. leto. -1,3. 1,5. 5,6. 10,2. 14,7. 17,8. 19,4. 18,7. 15,3. 10,2. 4,7. 0,2. 9,7. 58. 55. 74. 86. 96. 121. 101. 106. 97. 89. 106. 70. 1059. Vir: Klimatografija Slovenije. Koliþina …, 1995, str. 7; Klimatografija Slovenije. Temperature …, 1995, str. 33. Tabela 2: Povpreþna temperatura in višina padavin za obdobje 1961–1990 v kraju Planina pri Sevnici. jan Povpr. temp. zraka (°C) Povpr. višina padavin (mm). feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. leto. -1,1. 0,5. 4,1. 8,5. 13,1. 16,2. 18,2. 17,6. 14,4. 9,6. 4,3. 0,2. 8,8. 63. 63. 85. 103. 112. 147. 136. 137. 117. 105. 116. 80. 1265. Vir: Klimatografija Slovenije. Koliþina …, 1995, str. 199; Klimatografija Slovenije. Temperature …, 1995, str. 198.. 2.3. Vodovje Izredna reliefna pestrost, geološka sestava tal in klimatske razmere se odražajo v hidroloških znaþilnostih Kozjanskega parka. Ta v celoti pripada poreþju Save oziroma njenima pritokoma Savinji in Sotli. Po obmoþju skoraj vzporedno teþeta dve veþji reki Bistrica in Sotla, dokler se Bistrica pod Zagajem ne usmeri proti severovzhodu oziroma Sotli (Kozjanski park, 2013). Sotlo uvršþamo med reke z veþjim poreþjem, ki je izrazito asimetriþno, saj prevladujejo desni pritoki. Sotla ima s svojimi pritoki, z izjemo Bistrice, ravninski znaþaj, ponekod je razvila 1,5 km široko ravninsko dno. Reka ima majhne strmce, povpreþni pretok pri Rakovcu je 9 m³/s. Sotla pogosto vijuga, kar zavira odtok v razširjenih dolinah, zato pogosto poplavlja. Najveþja poplavna obmoþja so ob njenem srednjem toku pri Podþetrtku, Imenem in Sedlarjevem. Slika 3: Vodotoki na obmoþju Kozjanskega parka.. Vir: Interno gradivo …, 2013. 7.

(ýernelþ in sod., 2010; Kozjanski park, 2013). Bistrica velja za enega najbolj slikovitih in ohranjenih vodotokov vzhodne Slovenije. Namesto da bi tekla po manj odpornih terciarnih kamninah, se je zajedla v odpornejše triasne kamnine, zato je med Trebþami in Zagajem ustvarila slikovito epigenetsko sotesko, eno najlepših v vzhodni Sloveniji. Strmec Bistrice je mnogo veþji kot pri Sotli, veþje koliþine prodnega gradiva pa kažejo na njen hudourniški znaþaj (ýernelþ in sod., 2010, Slovenija: pokrajina in ljudje, 1999). Posebno vrednost, to je znaþaj naravne vrednote, katere predstavljajo slapovi, brzice in pragovi, ki oznaþujejo skoraj vse reke in potoke v hribovitem predalpskem svetu, imajo poleg Bistrice skoraj v celotnem toku tudi reke Sotla, Dramlja, Buþa, Suhadolski potok in Gabrnica (Kozjanski park, 2013). Zaradi teh znaþilnosti je obmoþje privlaþno za turiste (predvsem ogled soteske Bistrice), domaþinom pa nudi privlaþno okolje za bivanje in številne možnosti za rekreacijo, Kozjanski park pa med drugim s toliko naravnimi vrednotami upraviþi pojem zavarovanega obmoþja. Med vodotoki, ki izvirajo na južnih poboþjih vzhodnih odrastkov Posavskega hribovja (in se izlivajo v Savo), so najpomembnejši Brestanica, Moþnik in Gabrnica (Kozjanski park, 2013).. 2.4. Prsti Kakovostnih, za kmetijsko obdelavo primernih prsti, je na obmoþju Kozjanskega parka bolj malo. Njivske površine so na ravninah ob Bistrici in Sotli ter na manj strmem površju. Kmetijsko primernejše prsti so se izoblikovale predvsem na obmoþju karbonatnih kamnin, in sicer na apnencih, v griþevnatem delu pokrajine. To so v glavnem plitve, do srednje globoke rjave pokarbonatne prsti (rjavice), ki so nevtralne ali rahlo alkalne. Pas teh prsti se vleþe na južni strani Rudnice, od Virštanja prek Gubnega, kjer zavije proti jugovzhodnemu delu Srednjesotelskega griþevja, do goric v okolici Dekmance. Na strmejših apnenþastih in dolomitnih poboþjih pa so nastali razliþni tipi plitvih rendzin (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 645). Najbolj spremenljive prsti so na laporjih, saj so glede na prisotnost posameznih sestavin te kamnine razliþno debele in kakovostne. V griþevju bližje Sotli so prsti vse bolj plitve in težke, in sicer kisle glinasto-ilovnate prsti z malo humusa, ki so predvsem na triasnih pešþenjakih in dolomitih zelo pešþene. Prav tako so kisle in težke prsti na robovih dolin, kjer se prst spira z okoliških poboþij, zato so tudi precej mokrotne (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 643). V dolinah so prsti odvisne od tokov poplavne vode in od tipa prsti v griþevnatem zaledju, saj je ponekod veþ peska, drugje gline in ilovice, v grobem gledano pa prevladujejo kisle in težke obreþne prsti, ki so moþno oglejene in imajo plitki humusni sloj. Takšne prsti so znaþilne predvsem za dolino vzdolž srednje Sotle, saj je v poreþju Bistrice veþ karbonatnih kamnin in je zato kislost manjša (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 646).. 2.5. Rastlinstvo in raba tal V Kozjanskem parku se pojavljajo znaþilne rastlinske združbe in oblike rabe tal, ki se veþinoma navezujejo na kamninske pasove. Obdelovanju je namenjena slaba polovica površin, gozd pa pokriva 48 % obmoþja. Znaþilne gozdne združbe najdemo predvsem v osojah in tam, kjer je prst plitva ali pa moþno zakisana. Prevladujejo listnati gozdovi, najpomembnejša drevesna vrsta je bukev. V osojah prevladujejo þisti bukovi sestoji, v prisojah pa gozd bukve in þrnega gabra, ki pa je pogostejši na toplih apnenþastih in dolomitnih rastišþih. V drugih gozdovih Kozjanskega parka je najpogostejša združba bukve, kostanja in hrasta gradna. S stališþa naravovarstva so zelo pomembni sušni in toploljubni gozdovi gradna in cera na strmih kamnitih in vroþih južnih poboþjih, saj tu najdemo veliko dreves in grmov, ki so v. 8.

Kozjanskem parku deležni posebne pozornosti (mali jesen, þrni gaber, rumeni dren …). Na poplavnih ravnicah pri Podþetrtku in Imenem prevladuje rastlinstvo vlažnih zamoþvirjenih travnikov (raznovrstni šaši, zlatica in loþje), pravih logov in gozdov skorajda ni. Najbolj zamoþvirjene površine porašþa mahovje, bregove strug pa vrbe, jelše, topoli in grmiþevje (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 646; ýernelþ in sod., 2010). Ker ima tudi na tem podroþju Kozjanski park veliko bogastvo, veliko pozornost posveþa ohranjanju rastlinstva, vrednost tega pa želi tako lokalnim ljudem kot izletnikom prikazati s tematskimi pešpotmi, povezanimi z naravo. Ker ima park tako izjemno rastlinsko (in tudi živalsko) pestrost, ima še kar nekaj odprtih možnosti za razvoj pohodništva z namenom spoznavanja narave (na primer ogled starih dreves, saj jih je kar nekaj starejših od 250 let). Grobo gledano je hribovje poveþini porašþeno z gozdom in suhimi travišþi, griþevje je vinogradniško in sadjarsko, po dolinah pa so njive in travniki. Obdelovalna zemljišþa so veþinoma na robovih dolin, najveþ sklenjenega obdelovalnega sveta je ob srednji Sotli. Sorazmerno visok delež obdelovalnih površin je povezan z veþstoletno agrarno prenaseljenostjo te pokrajine, zato je bil izkorišþen vsak delþek kmetijsko primernih zemljišþ. Na griþevnatih predelih najdemo poleg travnikov tudi njive, ki na strmejših predelih prehajajo v travniške sadovnjake in vinograde. Na teh poboþjih so namreþ pedološke razmere ugodnejše kot v dolinah. ýetrtino površja porašþajo travniki, ki prevladujejo ob obeh glavnih in nekaterih stranskih vodotokih. Z vidika biotske pestrosti (orhideje, metulji) so pomembni suhi travniki, ki jih najdemo na poboþjih Vetrnika, Oslice in Orlice. Desetino površja porašþajo pašniki (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 646; ýernelþ in sod., 2010).. 9.

Slika 4: Raba tal na obmoþju Kozjanskega parka.. Avtorica: Barbara Ploštajner, 2013.. 10.

3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAýILNOSTI 3.1. Prebivalstvo in poselitev Poselitev obmoþja sega zelo daleþ v preteklost. Rimska najdišþa namreþ potrjujejo že takratno obljudenost pokrajine, vendar lahko o gostejši poseljenosti govorimo šele v srednjem veku. Takrat ji je dajala peþat lega med nemško in ogrsko državo, ki je pripomogla k nastanku strateško pomembnih gradov (Podþetrtek, Kozje, Podsreda, Olimje, Pilštanj …), v bližini katerih so se zaþele razvijati trške naselbine, ki so pomembno vplivale na kmetijsko okolico, saj so se razvili zametki obrtno-industrijske proizvodnje (glažutarstvo, fužinarstvo). Do zaþetka 20. stoletja so skoraj vsi proizvodni obrati propadli, saj niso mogli konkurirati tovarnam, postavljenim na prometno ugodnejših legah. Zato je bila takrat ta pokrajina še povsem agrarna in zelo gosto poseljena. Ker se je drobljenje posesti nadaljevalo, se je stopnjevala agrarna prenaseljenost, posledica tega pa so bili moþni selitveni tokovi med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Odhajali so predvsem v zaposlitvena središþa osrednje in primorske Slovenije in v bližnji Zagreb. Obdobje industrializacije je na Kozjanskem þas praznjenja podeželja, saj so zamrle še tiste obrtne in upravne funkcije, ki so do takrat zadrževale prebivalstvo doma. Malo na boljšem so bili le tisti kraji, ki so obdržali vsaj nekatere središþne funkcije, kot na primer Kozje. Tako obsežno izseljevanje se je odrazilo v depopulaciji, ki z redkimi izjemami traja že od prvega popisa leta 1869. Nekatera naselja, predvsem hribovska in prometno odmaknjena, so izgubila tudi do polovico prebivalcev (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 647; Polšak, 2003, str. 82). Na zaþetku sedemdesetih let 20. stoletja je bilo na višku zdomstvo, kljub temu pa pride po letu 1971 do zasuka v razvoju prebivalstva, kar je brez dvoma povezano tudi z naþrtnim odpravljanjem posledic moþnega potresa leta 1974. Po tem letu je prebivalstvo zaþelo narašþati v krajevnih središþih, ki so pridobila vsaj nekaj oskrbnih in upravnih funkcij (Podþetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli). Kljub temu pa se splošno negativno gibanje prebivalstva ni ustavilo, saj je še vedno primanjkovalo delovnih mest. Izseljevanje bi bilo še veþje, þe se del prebivalstva ne bi zaposlil zunaj pokrajine, predvsem v precej oddaljenih zaposlitvenih središþih na robu Savinjske in Krške ravni. Neugoden demografski razvoj ima številne posledice, kot so odseljevanje mladih in predvsem izobraženih ljudi, staranje kmeþkega prebivalstva, ki je najizrazitejše v južnem, obsoteljskem delu obmoþja, ter poslediþno opušþanje kmetovanja, kar vpliva na poveþano ogozdovanje in ozelenjevanje (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999 str. 647; Polšak, 2003, str. 82). Slika 5: Gibanje prebivalstva na obmoþju Kozjanskega parka v obdobju 1869–2012. 25000. število prebivalcev. 20000. 19413. 19397 18170 15283. 15000. 13691. 12453. 11645. 10779. 10716. 10000 5000 0 1869. 1900. 1931. 1961. 1971. 1981. 1991. 2002. 2012. leto. Vir podatkov: Interno gradivo …, 2013; Prebivalstvo …, 2013. 11.

Na obmoþju Kozjanskega parka, kjer je leta 2012 živelo 10.716 prebivalcev, skupno število prebivalcev še vedno upada, þeprav se je v zadnjem desetletju to precej upoþasnilo. Izmed 78 naselij, kolikor jih leži na obmoþju parka, šteje najveþ prebivalcev Bizeljsko (681), najmanj pa Rudnica (27) (Prebivalstvo …, 2012). Do popisa 2002 je v Kozjem, ki je bilo do takrat najveþje naselje in osrednje zaposlitveno središþe na obmoþju, število prebivalcev narašþalo, vendar je v zadnjih desetih letih upadlo. Eden izmed razlogov je verjetno tudi propad podjetja Mont Kozje. Gostota prebivalstva je v primerjavi s Slovenijo dokaj majhna, saj znaša 52 prebivalcev/km². Slika 6: Primerjava starostne strukture prebivalstva Kozjanskega parka in Slovenije v letu 2012. Slovenija. Kozjanski park 8%. 9%. 14%. 15%. 14%. 18%. 16%. 0-14 15-29 30-44 45-59 60-74 75+. 17% 23% 22%. 0-14 15-29 30-44 45-59 60-74 75+. 22% 22%. Vir podatkov: Prebivalstvo …, 2013. Pri primerjavi starostne strukture Kozjanskega parka in Slovenije (Slika 6) opazimo, da sta zelo podobni. Moramo pa upoštevati, da ima velik delež študentov še vedno tu prijavljeno stalno bivališþe, þeprav živijo v kraju študija, po zakljuþenem šolanju pa se jih zaradi slabih zaposlitvenih možnosti veliko ne vrne domov. Zato nam ti podatki ne kažejo povsem realne slike, saj se prebivalstvo še vedno hitreje stara kot v veþini krajev po Sloveniji. Slika 7: Primerjava izobrazbene strukture prebivalstva Kozjanskega parka in Slovenije v letu 2011. Slovenija. Kozjanski park. 17% 29%. 10%. Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska. 42%. 54%. 48%. Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska. Vir podatkov: Prebivalstvo …, 2013. ýe primerjamo izobrazbeno sestavo s Slovenijo (Slika 7), vidimo, da je ta v Kozjanskem parku dokaj neugodna. Kar 42 % ljudi ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, delež tistih z višje- ali visokošolsko pa je za 7 % nižji v primerjavi s Slovenijo. Vzrok za takšno sestavo so predvsem migracije izobraženih mladih (beg možganov), ki se odseljujejo v veþja mesta, kjer imajo boljše zaposlitvene možnosti oziroma ostajajo v kraju šolanja. 12.

Upadanje števila prebivalcev ter s tem povezano staranje prebivalstva in dokaj neugodna izobrazbena struktura, nam nakaže glavno problematiko tega obmoþja, ki je pomanjkanje delovnih mest. Tu bi lahko ljudje bolj izkoristili prednost življenja v zavarovanem obmoþju in poskušali najti nove možnosti zaposlitev, kar seveda ni lahka naloga, a mislim, da bo s pravilnim informiranjem in motiviranjem ljudi ter predvsem z vztrajnostjo, sþasoma to Kozjanskemu parku še bolj uspevalo kot danes.. 3.2. Gospodarstvo Veþstoletna obmejnost in prometna odrezanost je imela negativen uþinek na gospodarski razvoj. Industrijsko-železniška revolucija je to pokrajino pustila ob strani, njena odroþnost pa se je najbolj pokazala v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Slika 8: Primerjava delovno aktivnega prebivalstva po skupinah dejavnosti med Kozjanskim parkom in Slovenijo v letu 2002. Slovenija. Kozjanski park 3%. 5%. 4%. 38%. 8%. kmetijske nekmetijske storitvene neznano. 53%. 47% 42%. kmetijske nekmetijske storitvene neznano. Vir: Popis prebivalstva 2002; Interno gradivo …, 2013. Iz grafa je razvidno, da na obmoþju Kozjanskega parka prevladujejo storitvene dejavnosti s 47 %, sledijo nekmetijske dejavnosti (brez storitvenih dejavnosti) z 42 %, s kmetijstvom pa se ukvarja le 8 % prebivalcev, kar je 4 % veþ kot v celotni Sloveniji. Pri primerjavi podatkov s Slovenijo opazimo, da je na obmoþju Kozjanskega parka za 6 % manj storitvenih dejavnosti, kar z vidika turizma ni najboljše, vendar moramo upoštevati, da to ti podatki stari deset let, saj novejših podatkov na obþinski ravni ni na voljo. Menim, da je danes prisotnih nekaj veþ storitvenih dejavnosti, ki so se verjetno poveþale na raþun nekmetijskih dejavnosti, saj je v zadnjih letih propadlo nekaj veþjih industrijskih podjetij. 3.2.1. Kmetijstvo Gospodarski razvoj je že od nekdaj temeljil na kmetijstvu in z njim povezanimi dejavnostmi. Drobna posest in razgiban, za poljedelstvo ne preveþ ugoden svet povzroþata samooskrbnost in polikulturnost, kar poleg nizkih donosov kaže na zaostalost kmetijstva. Ker ima pokrajina izredno zaostalo socialno posestno sestavo, prihaja do naglega opušþanja obdelovalnih zemljišþ (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Nekatere kmetije so se v želji za boljšim zaslužkom preusmerile v ekološko kmetovanje in tako dobile tudi subvencijo, svoj dohodkovni položaj pa si želijo izboljšati tudi z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, kot so vinotoþi, turizem na kmetiji in predelava kmetijskih pridelkov, ki jih lahko prodajajo neposredno na domu.. 13.

Velik pomen v tej pokrajini ima vinogradništvo, saj pokrajino ob srednji Sotli uvršþamo med najboljša vinorodna obmoþja. ýeprav je pridelek kakovosten, ima še vedno veliko pridelovalcev težave tako s prodajo grozdja kot tudi vina, ki zaradi neustreznega trženja ostaja v kleteh. Tudi sadjarstvo je bilo v preteklosti pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga, danes pa je precej sadovnjakov propadlo. Namesto njih ponekod postopoma uvajajo nasade s tržno zanimivimi kmetijskimi pridelki (ribez, jagode), kljub temu pa je delež prodanega sadja pod slovenskim povpreþjem. Znaþilni za obmoþje Kozjanskega parka so travniški sadovnjaki, kjer najdemo predvsem stare sorte jabolk in hrušk, zasajeni pa so predvsem na strmih in manj ugodnih zemljišþih (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999, str. 650; ýernelþ in sod., 2010). Živinoreja je pomembna in razmeroma dobro zastopana dejavnost predvsem v osrednjem in zahodnem delu Kozjanskega. Najbolje sta se razvili govedoreja, prašiþereja, manj pa reja drobnice. Slednja ima na tem obmoþju še precej možnosti, saj prevladujejo travne površine, vendar je pomembno razviti uspešen marketing in poveþati þredo. Še vedno pa je živinoreja veþinoma pomembna za zadovoljevanje domaþih potreb, nekoliko moþneje se je razvilo le perutninarstvo (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999; Obþina Kozje, 2013). 3.2.2. Industrija, obrt in storitve Kljub obrtni tradiciji, ki je sicer zaþela zamirati proti koncu 19. stoletja, se je šele pred kratkim zaþel skromnejši razvoj industrije. V Olimju so nekoþ kopali železovo rudo in tako se je razvilo fužinarstvo, v bližini pa je bilo tudi nekaj glažut (Polšak, 2003). Industrija se je razvila v veþjih naseljih, kot so Kozje, ki je imelo dokaj razvito industrijo, vendar je do danes že veþinoma propadla (PVC okna in vrata Rajmax poslujejo še danes, obrat steklarne Rogaška Slatina (Dekor) je bil ukinjen, proizvodnja embalaže in stekla Estet ter Mont Kozje pa so v steþaju), Bistrica ob Sotli (Biterm, obrat Gorenja) in Imeno (kovinoplastika Deplast). Ker je v zadnjih letih veþina veþjih industrijskih podjetij že šla v steþaj, je potrebno iskati nove možnosti za zaposlitev. Vse veþjo vlogo imajo manjša obrtna podjetja in storitvene dejavnosti. Med samostojnimi podjetniki prevladujejo avtoprevozništvo, trgovina, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter druge storitve (frizerstvo, posredništvo, kozmetiþarstvo). Za prihodnost je pomemben predvsem razvoj storitvenih dejavnosti, ki se navezujejo na turizem in nudijo storitve obiskovalcem (gostišþa, prenoþišþa, ponudba turistiþnih kmetij …), saj ima to obmoþje veliko neokrnjene narave in zanimivosti, ki predstavljajo razvojno prednost. 3.2.3. Turizem Zavarovana obmoþja postajajo vse bolj zanimiva za razliþne oblike turizma (iskanje izgubljenega stika z naravo, pohodništvo …). V Kozjanskem parku glede na potrebe in želje pripravijo razliþne programe za ogled parka, ki lahko vkljuþujejo pešpoti, oglede travniških sadovnjakov, suhih travnikov, srednjeveških trgov, gradov (najbolj obiskan je grad Podsreda), romarskih cerkev in še mnogo drugega. Tja se lahko turisti odpravijo na krajše enodnevne ali pa veþdnevne pohode, saj imajo veþ kot 50 km oznaþenih in urejenih pešpoti (ýernelþ in sod., 2010). Zaradi bogate sakralne dedišþine je razvit romarski turizem, ki je moþno povezan s samim pohodništvom, zato na nek naþin združuje naravno in kulturno dedišþino. Romarski poti (Emina in Marijina) povezujeta Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo in tako predstavljata temelje sodelovanja na podroþju turizma in mednarodnega sodelovanja, s tem pa se spodbuja turistiþni razvoj še neprepoznavnih krajev in lokalno prebivalstvo k aktivni vkljuþitvi v turistiþno ponudbo parka (ýernelþ in sod., 2010).. 14.

V Kozjanskem parku prevladuje turizem na kmetijah, romarski in izletniški turizem, saj je obmoþju veliko turistiþnih in izletniških kmetij, gostišþ, vinskih kleti in vinotoþev ter urejenih pešpoti. Slika 9: Samostan Olimje kot del geološke uþne poti.. Vir: Interno gradivo …, 2013. Slika 10: Grad Podsreda (ena od toþk Emine romarske poti).. Avtorica: Ines Zidariþ, 2013.. 15.

Zavarovana obmoþja in gospodarski razvoj, kakršnega si predstavljajo lokalni prebivalci, so pogosto v konfliktnem odnosu. Menim, da preveþ ljudi (takšen vtis izhaja iz pogovorov z domaþini) pogreša odprtje kakšnega industrijskega obrata z veliko delovnimi mesti, kar bi vsaj deloma nadomestilo propadla podjetja in zajezilo odseljevanje. To pa se ne ujema z varstvenimi pogoji zavarovanih obmoþij, saj Zakon o ohranjanju narave (1999) na teh obmoþjih prepoveduje in omejuje izvajanje posegov in dejavnosti, s katerimi se ogroža prvobitnost narave. Po raziskavi Zurþeve (2010) si veþina prebivalcev Kozjanskega parka želi usmeritev obmoþja v kmetijstvo ter razvoj malega podjetništva in obrti, prihodnost pa vidijo tudi v turizmu, þeprav so mnenja o uspešnosti delovanja parka na tem podroþju deljena. Po anketi Rodele (2007), ki jo je Zurþeva uporabila v svoji raziskavi, namreþ kar 42 % prebivalcev meni, da so bile dotedanje strategije razvoja turizma na obmoþju parka neuspešne, 36 % pa jih meni, da so uspešne. Menim, da je dober gospodarski razvoj na zavarovanih obmoþjih v veliki meri odvisen od miselnosti in motiviranosti njegovih prebivalcev, ki morajo prepoznati razvojne prednosti in priložnosti, saj sama uprava parka ne more narediti þudeža. Na tem podroþju je uprava parka že veliko naredila, veliko pa še mora, saj je to dolgotrajen proces, zato je potrebno še naprej motivirati ljudi, jim predstaviti možnosti pridobitve finanþnih sredstev in jih usmerjati. Še vedno pa ostaja velik problem, kateremu bo v prihodnosti treba nameniti še veliko pozornosti, pomanjkanje delovnih mest za visoko izobražene.. 16.

4. VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠýINE V KOZJANSKEM PARKU Slovenija je ena od držav z najveþjo biotsko raznovrstnostjo v Evropi, tako stanje pa je posledica posebnih naravnih okolišþin, kot so raznovrstnost geografskih, klimatskih, geoloških in drugih dejavnikov, ter zasluga razliþnih zgodovinskih okolišþin. Z upravljanjem zavarovanih obmoþij skrbimo za ohranjanje narave in temu prilagojen razvoj lokalnega prebivalstva in tako so ta obmoþja tudi sestavni del ukrepov politike trajnostnega razvoja. Ohranjanje tradicionalnih naþinov življenja in rab naravnih virov z novimi razvojnimi oblikami prispevajo k sožitju med þlovekom in naravo. Zato je sodelovanje lokalnega prebivalstva temeljni pogoj za njihov obstoj in uspešen razvoj (Bizjak, 2008). Danes zavarovana obmoþja obsegajo slabih 13 % površine Slovenije (Turk, Mežan, 2011). V okviru Nature 2000 je varovanega 35,5 % površja, ta obmoþja pa so sestavni del ekološko pomembnih obmoþij, ki pokrivajo 52,2 % površine Slovenije (Turk, Mežan, 2010). Status naravne vrednote je podeljen 14.970 vrednim delom narave (Mežan, 2013). Najpomembnejša zakona, ki se nanašata na zavarovana obmoþja in s tem na varovanje okolja sta Zakon o ohranjanju narave – ZON-UPB2 (2004) in Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (2004). Zakon o varstvu okolja ureja varovanje okolja pred obremenjevanjem, doloþa ukrepe varstva okolja in spremljanja stanja okolja ter doloþa ekonomske in finanþne instrumente varstva okolja (Zakon o varstvu okolja, 2004). Z Zakonom o ohranjanju narave (2004) smo Slovenci dobili podlago za celovito ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter tudi dedišþine. Z razliþnimi ukrepi doloþa varstvo prostoživeþih rastlinskih in živalskih vrst in omogoþa trajnostno rabo vseh sestavin biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnega ravnovesja. Doloþa tudi postopke in naþine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje njihovega varstva. ZON je za Kozjanski park še posebej pomemben, saj je leta 1999 definiral ime, status in upravljavca zavarovanega obmoþja, ki postane regijski park z imenom Kozjanski park, katerega upravljavec je javni zavod. Ta zakon deli zavarovana obmoþja na ožja in širša zavarovana obmoþja, glede na velikost, stopnjo zavarovanja, naþin upravljanja in posege v prostor (Narava …, 2013). Regijski park, ki poleg narodnega in krajinskega parka spada med širša zavarovana obmoþja, je obsežno obmoþje regijsko znaþilnih ekosistemov in krajine z veþjimi deli prvobitne narave in obmoþji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je þlovekov vpliv veþji, vendarle pa z naravo uravnotežen. V regijskem parku morata biti opredeljeni najmanj dve varstveni obmoþji tako, da je varstveno obmoþje s strožjim varstvenim režimom opredeljeno v manjšem obsegu in toþkovno. Med ožja zavarovana obmoþja pa spadajo naravni rezervat, strogi naravni rezerva in naravni spomenik (Zakon o ohranjanju narave, 2004). Kozjanski park je bil najprej zavarovan z Zakonom o spominskem parku Trebþe (1981), ki je sicer predpisal varstveni režim za doloþene dejavnosti, vendar še zdaleþ ne tako podrobno kot ga je pozneje doloþil Zakon o ohranjanju narave (2004). Zakon o spominskem parku Trebþe je prenehal delovati 14. 1. 2003, z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave (2002), se pa smiselno uporablja do uveljavitve izvršilnih predpisov na podlagi ZON-a (176. þlen ZON) (Strokovne podlage za posodobitev …, 2011).. 17.

Slika 11: Zavarovana obmoþja narave v Sloveniji.. Vir: Zavarovana obmoþja …, 2011. Trenutno imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, kamor uvršþamo tudi Kozjanski park, 44 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1276 naravnih spomenikov (Narava …, 2013). Obsežne naravoslovne raziskave so prinesle in še prinašajo bogate rezultate, ki dokazujejo izredno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, kar je pogojevalo uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena obmoþja v Sloveniji in Evropi. Številne rastlinske in živalske vrste so zašþitene in pripadajo manjšim zavarovanim obmoþjem. Tako najdemo v Kozjanskem regijskem parku obmoþja Nature 2000, ekološko pomembna obmoþja in sistem naravnih vrednot. Od leta 2010 pa se obmoþje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša tudi s statusom biosfernega rezervata pod zašþito UNESCA, kateri krije stroške programov UNESCA (npr. monitoring metuljev v parku …) (Program dela …, 2011).. 4.1. Natura 2000 v Kozjanskem regijskem parku Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih obmoþij, doloþenih s strani držav þlanic Evropske unije, razglašena pa so bila aprila 2004 z Uredbo o posebnih varstvenih obmoþjih (2004). Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove, zato želi na varstvenih obmoþjih ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Obmoþja Natura 2000 so doloþena po dveh direktivah (Natura 2000 …, 2013; Natura 2000, 2013): – Direktiva o pticah, ki varuje ptice in njihove življenjske prostore (SPA obmoþja) ter – Direktiva o habitatih, s katero se varuje ostale rastlinske in živalske vrste ter njihove življenjske prostore (pSCI obmoþja). 18.

Direktivi predstavljata temelje za enotno strategijo varstva narave na obmoþju Evropske unije, v njima pa so zapisane vse tiste rastlinske in živalske vrste ter vrste življenjskih prostorov, za katere mora vsaka þlanica EU poskrbeti v okviru lastnega pravnega reda. Na varstvenih obmoþjih Natura 2000 direktivi ne izkljuþujeta þloveške dejavnosti, vendar pa se mora zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveþ bodo, kadar bo to mogoþe, njeno ohranjanje podpirale (Natura 2000 …, 2013; Natura 2000, 2013). Obmoþja Nature 2000 zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije. Kar 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 obmoþij je znotraj zavarovanih obmoþij. Doloþenih je 286 obmoþij, od tega jih je 260 doloþenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah (Natura 2000, 2013). Med obmoþja Nature 2000 spada skoraj 70 % zavarovanega obmoþja, zato v Kozjanskem parku velik del dejavnosti posveþajo spremljanju stanja na teh obmoþjih. Sem spadajo habitatni tipi obmoþja Orlice in Bohorja zaradi treh vrst hrošþev, dveh vrst metuljev, suhih travišþ z orhidejami in ilirskih bukovih gozdov, jama Pustišekova polšna, ki ni odprta za javnost in obmoþje Jovsov (zaradi gnezdenja kosca), ki delno sega v Kozjanski park. Med obmoþja Nature 2000 spada tudi SPA Kozjansko-Dobrava-Jovsi zaradi travniških sadovnjakov, kjer v deblih starih dreves gnezdijo nekatere redke vrste ptic (vijeglavka, rjavi srakoper …). To obmoþje, ki je zavarovano po ptiþji direktivi, zavzema najveþji delež v parku, in sicer kar 37,1 odstotka (Kozjanski park, 2013). Slika 12: Suho travišþe.. Vir: Interno gradivo …, 2013. Tabela 3: Natura 2000 v Kozjanskem parku.. Obmoþje. Direktiva. Kozjansko-Dobrava-Jovsi Bohor Orlica Pustišekova polšna Dobrava-Jovsi SKUPAJ. pSPA pSCI pSCI pSCI pSCI. Velikost (km²). Velikost (ha). 76,5 24 39,8 0,4 0,8 141,5. 7650 2400 3980 40 80 14150. Delež obmoþja v KP (%) 37,1 11,6 19,3 0,2 0,4 68,7. Vir: Interno gradivo …, 2013.. 19.

Kozjanski park poskuša s svojim delovanjem dosegati cilje na obmoþjih Nature 2000, ki je bila podlaga za številne projekte, in sicer z ohranjanjem visokodebelnih sadovnjakov na obmoþju Kozjansko-Dobrava-Jovsi, ki je najpomembnejše obmoþje za vijeglavko, skrbijo za ohranjanje nekaterih redkih vrst ptic, njihovo ohranjanje pa je pomembno tudi zaradi prepreþevanja erozije zemlje. Ribiške družine in gozdarske službe bodo spremljale pojavnost vidre na obmoþju Orlice in tako bodo na podlagi veþletnega opazovanja pripravili poroþilo o njenem stanju in ukrepe za ohranitev. Da bi ohranili suha travišþa, izvajajo na Vetrniku pozno košnjo, saj je s tem omogoþeno semenjenje redkih rastlinskih vrst (kukaviþevke, kranjska lilija …), razvojni cikel metuljev in prepreþeno zarašþanje. Tu je naštetih le nekaj ukrepov ohranjanja narave na obmoþju Nature 2000, ki pa bodo v prihodnosti še obsežnejši (Program dela …, 2013). Slika 13: Natura 2000 v Kozjanskem parku.. Vir: Interno gradivo …, 2013.. 4.2. Ekološko pomembna obmoþja v Kozjanskem regijskem parku Vlada je leta 2004 skupaj z Uredbo o posebnih varstvenih obmoþjih (Natura 2000) sprejela tudi Uredbo o ekološko pomembnih obmoþjih – EPO (2004). To je "obmoþje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali veþje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti" (Uredba o ekološko …, 2004). Ta obmoþja so eno izmed izhodišþ za izdelavo naravovarstvenih smernic in so obvezno izhodišþe pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. S tem je urejena skrb za ohranjanje vseh vrst ptic, habitatov drugih vrst in habitatnih tipov tudi zunaj obmoþij Natura 2000 (Ekološko pomembna …, 2013; Natura 2000, 2013).. 20.

Velik del obmoþja Kozjanskega parka spada med ekološko pomembna obmoþja, ki skupaj pokrivajo površino okoli 9000 ha oziroma 44 % površine parka, in se veþinoma prekrivajo z obmoþjem Nature 2000. Ekološko pomembna obmoþja tu spadajo v obmoþje ohranjanja posebnih travišþnih habitatov, opredeljenih pa je pet takšnih obmoþij (Seznam ekološko pomembnih obmoþij, 2013; Žalik, 2008): 1. širše obmoþje Bohorja (v park sega samo vzhodni del), 2. Kozjanska krajina (osrednji in severni griþevnat svet parka), 3. Obsoteljska mokrišþa (jugovzhodni del parka, Bizeljsko), 4. Orlica, 5. vrhovi Vetrnika in Oslice. Javni zavod kot upravljavec Kozjanskega parka znotraj obmoþij Natura 2000 skrbi za ugodno stanje evropsko pomembnih vrst, podobno nalogo pa ima tudi znotraj ekološko pomembnih obmoþij, kjer skrbijo še za lokalno pomembne vrste (na državni ravni). Meje obojih obmoþij se pogosto prekrivajo, varstveni režimi pa so podobni. V praksi za upravljavce parka to pomeni uveljavljanje varstvenih režimov tako v obmoþjih Nature 2000, kot EPO. Varstveni režimi praviloma omogoþajo tradicionalno rabo prostora (s tem ni težav), težave nastopijo, ko država, lokalna skupnost ali kak investitor želijo v to obmoþje postaviti kak (veþji ali velik) objekt. V tem primeru je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti nameravanega posega s stališþa ohranjanja narave (naravnih vrednot), kar zna biti zelo zahtevno, kot se je v slovenskem merilu pokazalo denimo pri obvoznici Škofljica (Oršaniþ, 2013). Uveljavljanje varstvenih režimov na obmoþju Kozjanskega parka je v bistvu osnovna dejavnost vseh akterjev, vpetih v ohranjanje narave – upravljavcev zavarovanih obmoþij, kot tudi Zavoda za varstvo narave (ZRSVN). V Kozjanskem parku kakšnih veþjih težav s tem zaenkrat ni, ker zelo intenzivno komunicirajo z lokalnimi skupnostmi glede razvojnih naþrtov. Pomembno je tudi dejstvo, da ima park že tridesetletno zgodovino in so se krajani parka na parkovne režime že navadili, upravljavec parka pa je krajanom naþin delovanja približal kolikor se le da (Oršaniþ, 2013).. 4.3. Naravne vrednote v Kozjanskem regijskem parku Naravne vrednote obsegajo vso naravno dedišþino na obmoþju Republike Slovenije. Naravna vrednota je redek, dragocen ali znamenit naravni pojav, lahko pa je tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno obmoþje, ekosistem, krajina ali oblikovana narava (geološki pojavi, površinski in podzemski kraški pojavi, soteske, ledeniki, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja …). Naravnih vrednot je v Sloveniji 14.970, doloþene pa so bile s Pravilnikom o doloþitvi in varstvu naravnih vrednot, ki jih deli na vrednote državnega (velik mednarodni ali narodni pomen) in lokalnega pomena (varuje jih lokalna skupnost). Vse naravne vrednote v zavarovanih obmoþjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, kadar ni drugih možnosti, v tem primeru pa jih je treba opravljati tako, da se ne uniþijo (Naravne vrednote …, 2013; Kozjanski park, 2013). V Kozjanskem parku je 88 naravnih vrednot (4,5 enot na 10 km2), ki so statusno razliþno opredeljene (površinska in podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botaniþna, zoološka …) (Strokovne podlage za posodobitev …, 2011; Kozjanski park, 2013). Park ima pomembno vlogo pri ohranjanju ugodnega stanja naravnih vrednot, saj spremlja naravne vrednote na terenu in opravi osnovna ureditvena oziroma vzdrževalna dela, kjer je to potrebno. Kosijo okolico in vzdržujejo informativne table in druge objekte v bližini naravnih. 21.

vrednot (most, klopi …). V sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave pripravijo tudi predloge za nove naravne vrednote državnega pomena (Program dela …, 2011).. 4.4. Kulturna dedišþina v Kozjanskem regijskem parku Kulturna dedišþina so viri in dokazi þloveške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost, ter s tem povezane kulturne dobrine. V grobem jo loþimo na snovno (materialno) dedišþino, ki predstavlja stavbe, skupine stavb, obmoþja, predmeti in zbirke predmetov, ter na nesnovno (nematerialno) dedišþino, kamor uvršþamo znanja, spretnosti, šege in navade, prepriþanja in vrednote. Obmoþja in objekti kulturne dedišþine so vpisani v Register nepremiþne kulturne dedišþine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, ohranjajo pa se z ukrepi in dejanji, ki vodijo k zavarovanju, ohranjanju in skupnemu uživanju dedišþine (Zavod za varstvo …, 2013). V Kozjanskem parku je 396 enot kulturne dedišþine. Najveþ je stavbne dedišþine, katere velik del predstavlja etnološka dedišþina, kamor spadajo tudi veþ stoletij stare hiše in mlini (Nežina hiša, Slovensko-bavarska hiša, Levstikov mlin …). Kar nekaj je tudi arheološke dedišþine (kamnite sekire, kopaþe …). Obmoþje Kozjanskega se je namreþ po drugi svetovni vojni uvrstilo med pomembnejše arheološke regije. Številne takšne najdbe so pomembne, saj nam dobro pokažejo naselbinsko sliko. Pomemben peþat tej pokrajini daje umetnostnozgodovinska dedišþina, kamor se uvršþajo gradovi (Pišece, Bizeljsko, Olimje in Podsreda) in objekti sakralne dedišþine (cerkve), med katere sodi tudi eno najstarejših kultnih središþ na Slovenskem, Svete gore nad Bistrico ob Sotli z romarsko Marijino cerkvijo. Pomembna je tudi naselbinska dedišþina, saj veþino današnjih centralnih naselij predstavljajo srednjeveški trgi in vasi, ki so po veþni nastali na znaþilnih lokacijah križišþ prometnih poti ali pod gradovi. Pod zgodovinsko dedišþino uvršþamo številne zgodovinske in memorialne spomenike, ki so povezani s þasom druge svetovne vojne (partizanski grobovi), del spomenikov pa je povezan s posamezniki, ki so zaznamovali kulturno zgodovino (Maks Pleteršnik, Josip Broz Tito) (Kozjanski park, 2013). Glede varstva kulturne dedišþine ima Kozjanski regijski park pomembno vlogo, saj upravlja kulturne spomenike, skrbi za urejanje in dopolnjevanje muzejskih zbirk, organizira kulturne dogodke namenjene širši javnosti, upravlja in redno vzdržuje nekatere nepremiþnine (grad Podsreda, trg Podsreda, Slovensko-bavarska hiša …), nekaterim pa tudi poskuša najti primernega kupca. Ob posameznih nalogah na konkretnih lokacijah objektov kulturne dedišþine aktivno sodelujejo s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dedišþine (Program dela …, 2011). Slika 14: Svete gore z Marijino cerkvijo v daljavi.. Avtorica: Ines Zidariþ, 2013. 22.

Slika 15: Spomenik NOB.. Slika 16: Srednjeveški trg Podsreda.. Avtorica: Ines Zidariþ, 2013.. Avtorica: Ines Zidariþ, 2013.. Tako kot vsa zavarovana obmoþja v Sloveniji, je tudi Kozjanski park pomemben dejavnik varstva biotske raznovrstnosti. Na zaþetku svojega delovanja se ni toliko ukvarjal z varstvom narave kot danes, saj je bilo v ospredju varstvo kulturne dedišþine. Prelomnico na tem podroþju je konec devetdesetih let 20. stoletja predstavljalo sprejetje Zakona o ohranjanju narave (1999) in pozneje še uvrstitev veþjega dela parka med obmoþja Nature 2000. ýeprav nov ustanovitveni akt, ki podrobno doloþa varstveni režim na celotnem obmoþju parka, še ni potrjen in za ohranitev delov narave (opredeljenih kot naravne vrednote, obmoþja Natura 2000 in ekološko pomembna obmoþja) upravljavec še nima popolne pravne moþi, se Kozjanski park že leta trudi slediti sodobnim naravovarstvenim trendom. Uprava parka se je v razmeroma kratkem þasu zelo dobro prilagodila sodobnim naravovarstvenim smernicam, ki so doloþene v ZON-u (1999). Aktivno delovanje na tem podroþju nam dokazuje izvedba mnogih raziskav, ki so planirane tudi za prihodnost, doseganje ciljev na obmoþjih Nature 2000, skrb za okolico naravnih vrednot ipd. Uþinkovito upravlja tudi z veþino kulturne dedišþine, saj redno vzdržuje objekte, spomenike itd., þeprav ima tu nekoliko veþ problemov kot pri varstvu narave, saj je potrebnih veþ finanþnih sredstev, katerih predvsem zadnja leta vse bolj primanjkuje. Zato nekateri objekti še vedno þakajo na obnovo (npr. letos, 2013, želijo konþati spodnje grajsko poslopje, ki bi bilo primerno za bivanje, vendar skušajo zaradi visokih stroškov pridobiti evropska sredstva (Oršaniþ, 2013)). Uprava parka se zato vseskozi trudi iz razliþnih virov (evropskih, državnih, obþinskih …) pridobivati finanþna sredstva, tako za obnavljanje objektov kulturne dedišþine kot za ohranjanje biotske pestrosti.. 23.

5. DELOVANJE KOZJANSKEGA PARKA Kozjanski park se je v dobrih tridesetih letih razvil v sodobno vodeno zavarovano obmoþje, prepoznavno po edinstvenem sožitju narave in þloveka, ohranjeni naravi, bogastvu kulturne dedišþine in konkretnem uresniþevanju trajnostnega razvoja, ki povezuje þloveka z naravo in tradicijo s sodobnostjo (Program dela …, 2013). Da je prišel do te stopnje razvoja, je moralo preteþi kar nekaj þasa, saj so se od ustanovitve parka pa do danes njegove prioritetne naloge spremenile.. 5.1. Zgodovina parka in njegove naloge skozi þas Kozjanski park je bil ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Trebþe in je tako eno najstarejših in tudi najveþjih zavarovanih obmoþij v Sloveniji. Poglavitni vzrok njegovega nastanka tiþi v za takratne þase pomembni zgodovinski dedišþini, saj iz Podsrede in Trebþ izvirajo slovenske korenine Josipa Broza Tita. V Podsredi se je rodila njegova mati in tako je tudi Josip Broz tu preživel del svojega otroštva. Z Zakonom o Spominskem parku Trebþe so bile doloþene meje, varstveni režim, razvojne usmeritve in upravljanje parka. Na zaþetku delovanja Kozjanskega parka, katerega ustanovitelj je bila država, so bile v ospredju predvsem obnove nekaterih kulturnih spomenikov, ki so bili v propadajoþem stanju. Takrat je bilo obnovljenih kar nekaj danes zelo zanimivih turistiþnih objektov, in sicer grad in trg Podsreda, Levstikov mlin, Slovensko-bavarska hiša ter številni drugi etnološko pomembni spomeniki (Žalik, 2008; ýernelþ in sod., 2010). Obmoþje se je po osamosvojitvi Slovenije zaradi strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov vse bolj uveljavljalo kot Kozjanski park, ki je imel vedno veþji poudarek pri ohranjanju narave. Leta 1999 se z Zakonom o ohranjanju narave dotedanji Spominski park Trebþe preimenuje v Kozjanski park, ki postane regijski park, katerega upravljavec je javni zavod. Zanj je znaþilno prepletanje naravnih vrednot in ekosistemov, kjer so naravni procesi še ohranjeni, na delih narave pa je þlovekov vpliv veþji (ýernelþ in sod., 2010; Kozjanski park, 2013). Konec devetdesetih let 20. stoletja je Javni zavod Kozjanski park zaþel intenzivneje izvajati naravoslovne raziskave, ki so dokazale izredno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in to je bila podlaga za uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena obmoþja v Sloveniji in Evropi, saj od leta 2004 veþji del parka spada v Naturo 2000. Od leta 2010 ima obmoþje Kozjanskega z Obsoteljem tudi status biosfernega obmoþja MAB (Man and Biosphere) pod zašþito Unesca (ýernelþ in sod., 2010), od leta 2013 pa si ob pomoþi WWF (World Wildlife Foundation) prizadevajo za pridobitev certifikata »Charter for sustainable tourism« (Oršaniþ, 2013).. 5.2. Osnovne znaþilnosti upravljavca zavarovanega obmoþja V letu 2013 je v Kozjanskem parku redno zaposlenih 17 oseb, kar je en sodelavec manj kot v letu 2012, ena oseba je zaposlena na veþletnem projektu (Pilgrimage Europe), vsako leto pa izvajajo tudi program javnih del. Število zaposlenih za doloþen þas v okviru projektov se spreminja ter je odvisno od uspešnosti prijav na projekte in zahtevnosti projektov. V letu 2012 so prijavili tri programe javnih del, v okviru katerih so zaposlili 8 oseb, in sicer (Poroþilo o delu …, 2013): – varstvo in ohranitev naravne in kulturne dedišþine (pomoþ pri odstranjevanju alergenih rastlinskih plevelov, invazivnih tujerodnih rastlin …); – pomoþ v muzejih, galerijah in arhivih (pomoþ pri vzdrževalnih in gradbenih delih na 24.

kulturnih spomenikih, sanacijska dela na gradu Podsreda, pomoþ pri popisu naravne in kulturne dedišþine …); – ukrepi proti zarašþanju in degradiranosti kulturne pokrajine (pomoþ pri þišþenju, nadzorovanju gibanja obiskovalcev v razstavnih prostorih …). Delovanje javnega zavoda je v veþini financirano iz državnega proraþuna, ostalo pa iz sredstev lokalnih skupnosti (obþin), sponzorjev in donatorjev in iz lastnih prihodkov (prihodki od vstopnin, sodelovanja zaposlenih pri raznih predstavitvah in predavanjih s podroþja ohranjanja narave in parkovnega varstva, sodelovanja zaposlenih pri vodenju skupin obiskovalcev, sodelovanja zaposlenih pri izobraževanju šolske mladine in odraslih s podroþja ohranjanja okolja in parkovnega varstva, prodaje propagandnega materiala, najema gradu Podsreda, kotizacij za seminarje, prodaje sadik starih sort jablan …). Za delovanje zavoda se višina sredstev iz leta v leto znižuje, sredi leta 2012 se je v skladu s sprejetim rebalansom državnega proraþuna zmanjšal tudi obseg proraþunskih sredstev za delo zavoda. Prav tako krizne razmere vplivajo na omejene možnosti ustvarjanja lastnih sredstev. Sredstva državnega proraþuna znašajo skoraj 90 % vseh prihodkov, ki se porabijo za plaþe in materialne stroške poslovanja zavoda. Sredstva za izvajanje projektov, s katerimi uresniþujejo glavne namene in cilje, pa v veþini pridobivajo iz skladov Evropske unije (Interno gradivo KP, 2013), lastna sredstva za udeležbo pri mednarodnih projektih pa morajo sami ustvariti, kar predstavlja vsako leto veþjo težavo (Oršaniþ, 2013; Poroþilo o delu …, 2013; Program dela …, 2013). Razen pomanjkanja sredstev je velika težava pri zagotavljanju dobrih rezultatov pomanjkanje konkretnih pravno-sistemskih vzvodov, ki omogoþajo veþji vpliv upravljavca zavarovanega obmoþja na razvoj v obmoþju parka, zato lahko ta negativno vpliva na ohranjanje biodiverzitete. Park lahko trenutno le svetuje pri posegih v prostor, kar pomeni, da nima pomembnejšega vpliva v tem segmentu. S predstavniki Agencije RS za okolje, ki izdaja naravovarstvena soglasja, sodelujejo v upravnih postopkih izdaje le teh za vse naþrtovane posege v prostor tako, da na podlagi prejete dokumentacije in terenskega ogleda lokacije podajo strokovna mnenja, od nedavnega pa zaradi varþevanja dobivajo samo v vednost odloþbe o posegih v prostor parka. Omenjeno pomanjkljivost poskušajo reševati tudi z delavnicami z razliþnih podroþij (gozdarstvo, kmetijstvo, turizem …), kjer skušajo dosegati znosne kompromise, ter na razgrnitvah naþrtov upravljanja (z gozdovi, prostorom …) (Sajovic, 2005; Oršaniþ, 2013; Program dela …, 2013). Najpomembnejši upraviteljski dokumenti so: – naþrt upravljanja, – program dela, – poroþila. Naþrt upravljanja je najpomembnejši instrument upravljanja zavarovanih obmoþij, s katerim se na podlagi ocene stanja varstva narave in z njim povezanim razvojem opredeli prioritetne merljive cilje ter aktivnosti za doseganje le teh za obdobje od 5 do 10 let. Doloþijo se torej razvojne usmeritve, naþin izvajanja varstva okolja, rabe in upravljanja na zavarovanem obmoþju, v skladu s potrebami razvoja lokalnega prebivalstva. Ti naþrti vsebujejo tudi vizijo, ki služi kot motivacija nosilcem razvoja, saj na kratko opiše dolgoroþno želeno stanje. Kozjanski park naþrta upravljanja še nima, vendar so s strokovnimi podlagami v sklepni fazi. Zakon o ohranjanju narave (1999) v 53. þlenu namreþ pravi, da mora imeti zavarovano obmoþje s statusom regijskega parka upravljavski naþrt, ki ga potrdi ustanovitelj. Zato bodo v letu 2013 v skladu z usmeritvami Ministrstva za kmetijstvo in okolje nadaljevali s pripravo osnutka naþrta upravljanja vzporedno s pripravo novelacije ustanovitvenega akta. Upravljavec zavarovanega obmoþja mora poleg naþrta upravljanja pripraviti tudi letni program dela, ki ga mora sprejeti Svet zavoda in na podlagi le tega tudi poroþilo o izvedenih nalogah (Žalik, 2008; Groznik Zeiler, 2011; Program dela …, 2013).. 25.