Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. SOCIALNI VIDIKI VZTRAJANJA NA DELOVNEM MESTU. Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kranj, marec 2006. Kandidat: Irma Oblak.

ZAHVALA Zahvaljujem se profesorici dr. Mariji Ovsenik, da je z veseljem sprejela vlogo mentorice in me spretno vodila v pravo smer..

Človek v balonu na vroči zrak je opazil, da se je izgubil. Spustil se je nižje k tlom in pod seboj zagledal žensko. Spustil se je še malo in zavpil: ″Ali mi lahko pomagate, prosim? Čez eno uro se moram sestati s prijateljem, pa ne vem, kje se trenutno nahajam.″ Ženska, ki je stala spodaj, mu je odgovorila: ″Nahajate se v balonu na vroč zrak. Lebdite v zraku približno deset metrov nad zemljo. Vaša pozicija je med štirideset in enainštirideset stopinj severne širine in med devetinpetdeset in šestdeset stopinj zahodne širine.″ ″Gotovo ste inženir,″ je rekel balonar. ″Seveda,″ je odgovorila ženska? ″Kako ste uganili?″ Balonar je nadaljeval: ″Vse, kar ste mi povedali, je tehnično pravilno, vendar se mi sploh ne sanja, kako bi si pomagal z informacijami, ki ste mi jih dali in še vedno je tu dejstvo, da ne vem, kje sem. Po pravici povedano mi niste veliko pomagali.″ Ženska je odgovorila: ″Vi pa morate biti menedžer.″ ″Seveda,″ je odgovoril balonar. ″Kako ste uganili?″ Ženska je rekla: ″Ne veste, kje ste bili, niti kam morate priti. To, da ste, kjer ste, je posledica velike količine vročega zraka. Dali ste obljubo, zdaj pa se vam niti ne sanja, kako je boste izpolnili, in od ljudi, ki so pod vami, pričakujete, da bodo rešili vaš problem. Dejstvo je, da ste natanko v istem položaju, kot ste bili, preden sva se srečala, s to razliko, da je zdaj to nekako postala moja krivda.″. (David Taylor: Razgaljeni voditelj).

Nekoč je bilo veliko gorovje in na tem gorovju je imel orel svoje gnezdo. V gnezdu so bila štiri velika jajca. Nekega dne je potres stresel goro in eno od jajc se je skotalilo v dolino in pristalo v piščančji farmi. Piščanci so vedeli, da morajo orlovo jajce zaščititi in skrbeti zanj. Tako je stara kokoš začela valiti in negovati veliko jajce. Nekega dne je jajce počilo in izvalil se je prelep orel. Na žalost so orla vzgajali kot piščanca, zato je bil kmalu prepričan, da ni nič drugega kot navaden piščanec. Orel je sicer ljubil svoj dom in svojo družino, a hkrati si je želel nekaj več. Ko se je nekega dne igral, je pogledal proti nebu in opazil skupino mogočnih orlov, ki so visoko letali. „Oh,“ je potožil orel, „želim si, da bi tudi sam lahko letal tako visoko kot te ptice.“ Piščanci so se krohotali: „Ti ne moreš letati s temi pticami, saj si vendar piščanec in piščanci ne letajo.” Orel pa je naprej opazoval svojo resnično družino visoko na nebu in si želel, da bi bil z njimi. Vsakokrat, ko je komu zaupal svoje sanje, so ga prepričevali, da je to nemogoče. In tako je začel tudi sam verjeti, da se mu sanje ne morejo uresničiti. Čez nekaj časa je orel prenehal sanjati in še naprej živel kot piščanec. Po dolgem piščančjem življenju je orel preminil.. (David Taylor: Razgaljeni voditelj).

POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem je predstavljen problem, na katerega se navezuje diplomsko delo in okolje, na katerega se problem navezuje. Obdobje po letu 1990 je obdobje gospodarskih sprememb. Na področju Poljanske doline so propadala podjetja, prihajalo je do stečajev, zapiranja obratov, prodaje delov tovarn, itd. Višek delovne sile se je reševal z upokojevanjem, z iskanjem zaposlitev v preživelih podjetjih v dolini, nekateri so ostali doma na kmetijah, nekaj jih je poiskalo zaposlitev v mestih, nekaj pa jih je ostalo brez dela, brez zaposlitve in ostajajo na robu ekonomskega socialnega položaja. Vizija gospodarsko uspešne, socialno pravične države se je počasi razblinila in v ljudeh se je pojavil strah pred izgubo delovnega mesta. Novih delovnih mest je zelo malo. Dejstvo je, da je človek omejen na en delovni prostor iz čisto življenjskih vzrokov. Tukaj na podeželju ljudje "morajo" ostati, tudi če niso zadovoljni s svojim delom oziroma so lahko celo veseli, da so ohranili delo. Gre za čisto življenjske omejitve: prevoz po slabih in prenatrpanih cestah v mesto ti vzame dnevno preveč časa, časovne omejitve pri obratovanju vrtcev, itd. Enostavno povedano: obstajajo nenapisani zakoni za izbiro službe v mestu. Drugi del je namenjen teoretičnemu delu. Vsebuje predstavitev pojma delo, delovne sile, zadovoljstvo pri delu, motivacijske teorije, vpliv okolja na razvoj posameznika in strategije Evropskega socialnega sklada. Tretji, empirični del je namenjen raziskovalnemu delu. Vsebuje potrditev zastavljenih hipotez, ki jih iščemo z metodo anketiranja delavcev, ki živijo na območju Poljanske doline, predstavitev in analizo rezultatov omenjene ankete ter razmišljanje in možnosti nadaljnjega razvoja podeželja.. KLJUČNE BESEDE -. podeželje gospodarstvo zaposlovanje vztrajanje na delovnem mestu stanje vizija – prihodnost podeželja.

ABSTRACT The degree consists of three chapters. The first chapter presents the problem discussed in the degree and the environment that the problem touches. The period after 1990 is the period of economic changes. In the area of Poljanska dolina, companies declared bankruptcy, they closed down their production, they sold some parts of the factories etc. One part of the labour force which was not needed anymore was retired, the other part was looking for jobs in other companies in the valley or in the city, or they stayed on farms. However, some of them were left without work and employment and they are now on the bottom of the economic social situation. The vision of economically successful and socially equitable country slowly disappeared and nowadays people are afraid of loosing their work. There are not many new posts. The fact is that people are limited to only one working environment due to many reasons. In the countryside, people »have to« stay; even if they are not satisfied with their work. They can actually be happy for keeping their jobs. It is all about some totally vital restrictions: the transport takes too much time since the streets are bad; furthermore there are some other time limits such as closing time in nursery schools etc. There are some unwritten laws on choosing your job in the city. The second part is theoretical. It includes the presentation of the concept of work, labour force, satisfaction at work and motivation theory. Furthermore, it presents the influence of environment on development of each individual and the strategy of the European social fund. The third, empirical part is dedicated to the research work. To get the confirmation of the hypothesis, I interviewed some workers living in the area of Poljanska dolina. Furthermore I presented and analysed the results. There are also some possibilities for the further countryside development given. KEY WORDS -. Countryside Economy Employment Persistence at work Situation Vision – the countryside future.

KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................... 2 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 2. I.. OKOLJE ........................................................................................................... 4. 2. PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................................... 5 2.1 2.2. 3. POLJANSKA DOLINA................................................................................ 5 OBČINA GORENJA VAS - POLJANE........................................................ 6. GOSPODARSTVO V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE............................ 8 3.1 3.2 3.3 3.4. 4. KMETIJSTVO ............................................................................................ 8 PODJETNIŠTVO IN OBRT ........................................................................ 8 NAJVEČJA PODJETJA V OBČINI ............................................................. 9 GOSPODARSKA PRIHODNOST OBČINE .............................................. 10. PREBIVALSTVO ............................................................................................ 12 4.1 4.2 4.3 4.4. 5. DEFINICIJA PREBIVALSTVA .................................................................. 12 POPIS PREBIVALSTVA .......................................................................... 12 SESTAVA PREBIVALSTVA V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE ...... 12 SESTAVA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA................................................ 14. SELITVE ......................................................................................................... 15 5.1 SPLOŠNO................................................................................................ 15 5.2 NOTRANJE SELITVE – DELOVNE MIGRACIJE V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE ................................................................................................. 15. 6. BREZPOSELNOST ........................................................................................ 17 6.1 DEFINICIJA BREZPOSELNE OSEBE ..................................................... 17 6.2 POMEN ZAPOSLENOSTI IN NEZAPOSLENOSTI .................................. 17 6.3 STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE ................................................................................................ 17 6.4 ANKETNA BREZPOSELNOST ................................................................ 19. 7. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA ......................................................... 20 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5. 8. DEMOGRAFSKI DEJAVNIKI ................................................................... 20 RODNOST ............................................................................................... 20 UMRLJIVOST .......................................................................................... 20 NARAVNI PRIRAST................................................................................. 20 NARAVNI PRIRAST V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE ................... 20. BRUTO DOHODEK ....................................................................................... 22 8.1. 9.. POVPREČNI BRUTO DOHODEK............................................................ 22. IZOBRAZBA................................................................................................... 24 9.1. 9.2. POMEN ZNANJA ..................................................................................... 24 IZOBRAZBENA STRUKTURA V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE ... 24. II.. TEORETIČNI DEL....................................................................................... 26. 10. DELO .......................................................................................................... 27.

10.1 10.2 10.3 10.4 11 11.1 11.2 11.3 12 12.1 12.2 13 13.1 13.2 13.3 13.4 13.5 13.6 13.7 13.8 14. POJEM DELO .......................................................................................... 27 DEFINICIJA DELA ................................................................................... 27 POMEN DELA Z OSEBNEGA VIDIKA ..................................................... 27 POMEN DELA Z DRUŽBENEGA VIDIKA ................................................ 28 DELOVNA SILA.......................................................................................... 29 POJEM DELOVNA SILA .......................................................................... 29 RELATIVNA TOGOST NA TRGU DELOVNE SILE.................................. 29 POMANJKANJE DELA ............................................................................ 29 ZADOVOLJSTVO PRI DELU ..................................................................... 30 POMEN ZADOVOLJSTVA prI DELU ....................................................... 30 ZDRAVO DELOVNO OKOLJE................................................................. 30 MOTIVACIJA .............................................................................................. 32 SPLOŠNO O MOTIVACIJI ....................................................................... 32 MOTIVACIJA V POVEZAVI Z ORGANIZACIJO ....................................... 32 VRSTE MOTIVOV.................................................................................... 33 POMEN MOTIVACIJSKIH TEORIJ .......................................................... 34 VRSTE MOTIVACIJSKIH TEORIJ ........................................................... 34 VSEBINSKE MOTIVACIJSKE TEORIJE.................................................. 34 PROCESNE MOTIVACIJSKE TEORIJE .................................................. 37 ZMANJŠANJE MOTIVACIJE ................................................................... 39 RAZVOJ ZAPOSLENIH ............................................................................ 40. 14.1 NAMEN RAZVOJA ZAPOSLENIH ........................................................... 40 14.2 UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE KOT POTREBA SODOBNEGA .............. 40 SVETA................................................................................................................ 40 15 15.1 16. VPLIV OKOLJA NA USPEH POSAMEZNIKA ............................................ 42 USPEH POSAMEZNIKA .......................................................................... 42 EVROPSKE SOCIALNI SKLAD – ESS...................................................... 44. 16.1 STRATEGIJA EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA........................... 44 16.2 NAMEN SOCIALNEGA SKLADA ............................................................. 44 16.3 PODROČJA SOCIALNEGA SKLADA ...................................................... 44 16.4 SMERNICE EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA............................. 45 16.6 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH V RS.............................................................. 46 III.. EMPIRIČNI DEL......................................................................................... 47. 17. RAZISKAVA................................................................................................ 48. 17.1 17.2 18 18.1 18.2 19 19.1 19.2. KRITIČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA................. 48 PROBLEM, PREDMET IN CILJI RAZISKAVE.......................................... 49 HIPOTEZA .................................................................................................. 50 OSNOVNA HIPOTEZA ............................................................................ 50 DELNE HIPOTEZE .................................................................................. 50 METODE RAZISKOVANJA ........................................................................ 51 METODA PRIDOBIVANJA PODATKOV .................................................. 51 OBDELAVA PODATKOV ........................................................................ 51.

20 20.1 21. ANKETA ..................................................................................................... 52 SPLOŠNA POJASNILA K ANKETNEMU VPRAŠALNIKU ....................... 52 OPIS VZORCA............................................................................................ 53. 21.1 OMEJITVE RAZISKAVE .......................................................................... 53 21.2 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU ........................................................ 53 21.3 STRUKTURA ANKETIRANCEV PO STAROSTI ..................................... 53 21.4 STRUKTURA ANKETIRANCEV MOŠKEGA SPOLA PO STAROSTNIH SKUPINAH ......................................................................................................... 54 21.5 STRUKTURA ANKETIRANK PO STAROSTNIH SKUPINAH................... 55 21.6 IZOBRAZBENA STRUKTURA ................................................................. 56 21.7 IZOBRAZBENA STRUKTURA MED ŽENSKAMI ..................................... 57 21.8 IZOBRAZBENA STRUKTURA MED MOŠKIMI ........................................ 58 22 22.1 22.2 22.3 22.4 22.5 22.6 22.7 22.8 22.9 23 23.1 24. REZULTATI ANKETE ................................................................................. 59 DELO: VESELJE ALI NUJNO ZLO? ........................................................ 59 STRAH PRED IZGUBO DELOVNEGA MESTA ....................................... 60 POMEN DELA ZA ZAPOSLENE.............................................................. 61 PREDNOSTNI ELEMENTI PRI DELU...................................................... 62 STROKOVNO NAPREDOVANJE ............................................................ 64 SPOŠTOVANJE DELA ............................................................................ 65 MENJAVA DELOVNEGA MESTA V POLJANSKI DOLINI ....................... 66 MENJAVA DELOVNEGA MESTA IZVEN POLJANSKE DOLINE............. 67 SOCIALNI VIDIKI VZTRAJANJA NA DELOVNEM MESTU...................... 68 UGOTOVITVE ............................................................................................. 70 REZULTATI PREVERJANJA HIPOTEZE................................................. 70 PRISPEVEK K UPORABNOSTI ................................................................. 72. LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 74.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 1. UVOD. 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Na temo vodenja in dela z ljudmi je napisanih ogromno knjig, vendar se kljub temu dnevno, na vsakem koraku srečujemo z ljudmi in pogovor steče na temo zadovoljstva pri delu, zadovoljstva v medsebojnih odnosih … redko srečamo človeka, da bi se izrazil in rekel: ″Zadovoljen sem!″ Ob tem se človeku poraja vprašanje, kaj je to res možno, ali to drži? Osnovne človeške vrednote so razvrednotene … seveda, če so sploh kdaj že živele? V naši družbi na delo večina gleda kot na sestavni del življenja. Razlogi, zakaj delamo, so lahko zelo različni: denar, status, prestiž, želja po druženju, želja po dokazovanju … Nesporno pa je dejstvo, da si človek z delom zagotavlja možnost preživetja tako samega sebe kot svojih družinskih članov. Življenje in delo na podeželju … ljudje s hribov so omejeni z dano službo, gospodarstvo na deželi propada, možnosti, da bi se vozili v službo v Ljubljano ali Kranj, ni. Tako so delojemalci dobesedno odvisni od delodajalcev, kajti zelo malo je možnosti druge zaposlitve. Zastavljam si vprašanje, kakšna je bodočnost, predvsem bodočnost otrok, tukaj v tem odmaknjenem delu države? Grozljive razprave o gospodarskih dogajanjih v svetu prenesem na nivo podeželja. Kljub zavedanju, kam pelje tok dogodkov, ljudje ostajajo tukaj in se borijo za boljši jutri. Ostajajo tukaj, ker druge možnosti ni? V obdobju po letu 1990, obdobju velik gospodarskih sprememb, se je na območju Poljanske doline zgodilo to, da je prišlo do zaprtja (stečaji, zapiranja obratov, prodaje delov tovarn) večjega števila podjetij, kot so: Rudnik urana Žirovski vrh, obrati Alpine, obrati Jelovice, Šešir ... Kaj se je zgodilo z odvečno delovno silo? Nekateri so imeli možnost in se upokojili, drugi so poiskali zaposlitev v še preživelih podjetjih v dolini, spet tretji so ostali doma na kmetijah, nekaj jih je poiskalo zaposlitev v mestih, nekateri pa so ostali brez dela, brez zaposlitve in ostajajo na robu ekonomskega socialnega položaja. Vizija gospodarsko uspešne, socialno pravične dežele se je počasi razblinila in počasi se je v ljudeh pojavil strah pred izgubo delovnega mesta … Dejstvo je, da je človek omejen na en delovni prostor iz čisto življenjskih vzrokov. Tukaj na podeželju ljudje ˝morajo˝ ostati, tudi če niso zadovoljni s svojim delom oziroma so lahko celo veseli, da so ohranili delo. Gre za čisto življenjske omejitve: prevoz po slabih in prenatrpanih cestah v mesto ti dnevno vzame preveč časa, časovne omejitve pri obratovanju vrtcev, itd. Enostavno povedano: obstajajo nenapisani zakoni za izbiro službe v mestu. Se za spremembe lažje odločajo mladi in bolj izobraženi? Odgovor na zastavljena razmišljanja in vprašanja bom poskušala najti v diplomskem delu. V njem poskušam odgovoriti na vprašanja, ali je možno, da je človek v trenutni situaciji zadovoljen z delom, ki ga opravlja oziroma ali svoje delo opravlja z veseljem, je lahko zadovoljen pri svojem delu v primeru, da čuti stalni pritisk, da je njegovo mesto ogroženo, ker je na trgu dovolj ponudbe delovne sile. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 2 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Se kaže relativna togost na trgu delovne sile, ljudje vztrajajo v podjetju zgolj zaradi preživetja, ker nimajo druge alternativne izbire in bodo kljub temu vztrajali na svojih delovnih mestih? Kje je osebni razvoj človeka? So njegove osebne želje, želje po osebnem razvoju pozabljene? Se prepustiš toku življenja in se sprijazniš?. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 3 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. I.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. OKOLJE. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 4 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2. PREDSTAVITEV OKOLJA. 2.1. POLJANSKA DOLINA. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 1: Poljanska dolina Poljanska dolina meri v dolžino približno 35 km in je na nekaterih mestih precej ozka, pomembneje se razširi le v srednjem delu pri Gorenji vasi in v zgornjem delu pri Žireh. Na reki Sori ali Poljanščici so prodišča in tolmuni, ki so bili v preteklosti primerni tudi za kopanje. Polhograjsko hribovje na južni strani, Škofjeloško na severni in Cerkljansko na zahodu obkrožajo Poljansko dolino. Sestavljajo jih različne vododržne kamnine, ki so jih deroče vode oblikovale v številne dolinice in grape. Doline povezuje več cest čez prevale. Hribovski zaselki in samotne kmetije ponekod segajo tudi nad 1000 m visoko, ostala naselja pa ležijo večinoma po dolini. Najmočneje so poseljena prisojna pobočja Škofjeloškega hribovja pod Starim in Mladim vrhom. Po Poljanski dolini je že v rimskih časih tekla tovorniška pot iz Ljubljane na Cerkljansko in naprej v Furlanijo. Večino doline je kralj Oton II. v 10. st. in kasneje postopoma daroval freisinškemu škofu. Načrtno poseljevanje s Slovenci s Koroške se je pričelo v hribovitih delih Selške doline, sledilo pa mu je poseljevanje hribov nad Poljansko dolino. V 16. stoletju sta se ob kmetijstvu za krajši čas pojavila rudarstvo in fužinarstvo. Posebnost Poljanske doline je bila in je še vedno nadpovprečno število umetnikov v Sloveniji. Naj omenim le splošno najbolj znane: pisatelja in politika Ivana Tavčarja, slikarja Antona Ažbeta ter znano slikarsko rodbino Šubicev.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 5 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2.2. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. OBČINA GORENJA VAS - POLJANE. Slika 2: Občina Gorenja vas - Poljane V osrednjem delu Poljanske doline je bila leta 1994 ustanovljena Občina Gorenja vas - Poljane. Občina danes obsega 153 km2 in ima 73 naselij, 1982 hiš in približno 6900 prebivalcev. Povprečna starost prebivalcev je 39 let. Najpomembnejše gospodarske panoge v občini so pridobivanje rud in kamnin, obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas, gostinstvo in gozdarstvo. V kmetijstvu je najpomembnejša reja goveda, manj pa reja prašičev, konj, koz. Infrastrukturno je občina zelo zahtevna, saj po njenem ozemlju poteka 31 km državnih cest, 116 km lokalnih cest, 253 km javnih poti in 369 km občinskih cest.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 6 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 3: Umestitev Občine Gorenja vas - Poljane (Vir: www.sl.wikipedia.org) Oskrba s pitno vodo je urejena, prav tako je zagotovljen odvoz odpadkov. Velik del prebivalstva, zlasti v dolinskem delu občine, je oziroma bo priključen na kanalizacijo in čistilne naprave. Pri razvoju obrti in podjetništva, turizma in celotnega podeželja občine se občina trudi po najboljših močeh. V sedemdesetih letih se je pričel razvijati tudi kmečki turizem. Najbolj je razvit na območju zimskošportnega središča na Starem vrhu, kjer je urejenih 50 ha smučišč. Številna kulturna, športna in turistična društva organizirajo vrsto že tradicionalnih prireditev (Dan šmarnic, Srečanje citrarjev, Spominski pohod na Blegoš, Cvetje na vasi, Praznik žetve, Oratorij). Foto muzej Vlastja vam razkaže skrivnosti starih fotografov in Galerija Krvina vam ponuja ogled umetniških slik. V Gorenji vasi domuje Osnovna šola Ivana Tavčarja, v Poljanah pa Osnovna šola Poljane.. Slika 4: Zemljevid Občine Gorenja vas - Poljane (Vir: www3.gov.si). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 7 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3 GOSPODARSTVO V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE 3.1. KMETIJSTVO. Slika 5: Kmetijstvo v občini (Vir: http://www.obcina-gvp.si/) Na območju občine je 797 kmečkih gospodinjstev, čistih kmetij je 158, kjer vsi aktivni člani družine delajo na kmetiji. Druge kmetije so mešane ali dopolnilne, na katerih je vsaj en član družine zaposlen izven kmetije. Na kmečkih gospodinjstvih pa živi 3.520 ljudi. Kmetje imajo 3.750 ha obdelovalnih površin, to je 4,7 ha na kmetijo. Njiv je malo, večinoma so travniki. Kmetije v hribovitem območju imajo tudi precej pašnikov. Glavna dejavnost je govedoreja. Kmetje redijo 5.050 glav goveje živine, to je 6,3 glave na eno kmetijo. Pridobivajo mleko in pitajo živino za meso. Mleko za prodajo prideluje 135 kmetij, ki so v dolini in srednjem hribovitem območju. Bolj oddaljene kmetije višje v hribih pa redijo več živine za meso. V enem letu prodajo v zadrugo 3.200.000 litrov mleka in 1.100 glav klavne živine v teži 650.000 kg. Vsaka kmetija ima tudi nekaj gozda. Višje ležeče kmetije v poljanskem hribovju imajo obsežnejše gozdove, ki predstavljajo pomemben vir dodatnega zaslužka. Nekatere kmetije imajo urejeno tudi dopolnilno dejavnost: predelava mleka v mlečne izdelke, predelava lesa v polizdelke za industrijo in kmečki turizem, s katerim se ukvarja 11 kmetij.. 3.2. PODJETNIŠTVO IN OBRT. Obrt ima na Poljanskem že večstoletno zgodovino. Med tradicionalne obrti tega območja se uvrščajo zlasti platnarstvo, žagarstvo, mlinarstvo, čevljarstvo (ki je bilo zametek kasnejše Alpine), krojaštvo, čipkarstvo, tesarstvo, sodarstvo, pa tudi kovaštvo in oglarstvo. Ko so bili leta 1988 postavljeni zakonski okviri za razvoj privatnega podjetniškega sektorja in odpravljene številne ovire za razvoj obrtniškega sektorja, se je začel pravi. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 8 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. razcvet obrtništva. V občini je bilo največ na novo registriranih samostojnih podjetij v l. 1991. Po zadnjih podatkih je v občini 93 podjetnikov in 8 podjetij. Močno prevladuje proizvodna obrt, ki jo opravlja 44 % obrtnikov in obsega zlasti predelavo lesa ter kovin in nekovin. Pomemben delež obrti predstavljajo tudi montažna in stavbna dela ter gradbeništvo. S storitvami, ki so sestavni del terciarnega sektorja (trgovina, gostinstvo, servisne dejavnosti), se ukvarja dobra tretjina obrtnikov. Značilen je zlasti razmah malih zasebnih trgovin, pomembnih za oskrbo lokalnih prebivalcev ter upadanje podjetij. 100. število. 80 60 40 20 0 1996. 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. leto podjetniki. podjetja. Slika 6: Gibanje rasti in padanja števila fizičnih in pravih oseb v Občini Gorenja vas - Poljane (Vir: www.stat.si). 3.3. NAJVEČJA PODJETJA V OBČINI. V splošnem se podjetja, podjetniki in obrtniki v občini ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi: • • • • • • • • • • • • • • •. avtokleparstvo, avtoprevozništvo, avtoservis, cementni izdelki, domača obrt, dopolnilne dejavnosti, elektoinštalacije in izdelki, fotografske usluge, frizerstvo, gostinstvo, gradbene storitve, male hidroelektrarne, mizarstvo, obdelava kovin, obdelava lesa,. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 9 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • • • • • • • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ostale dejavnosti, servis, slikopleskarstvo, steklarstvo, turistične kmetije, trgovine, vrtnarstvo, zidarstvo.. V tabeli so nanizana tri največja podjetja po številu zaposlenih v občini Gorenja vasPoljane.. podjetja. Jelovica, d.d.. Polycom, d.o.o.. Marmor Hotavlje, d.d. 0. 50. 100. 150. 200. število zaposlenih. Slika 7: Največja podjetja glede na število zaposlenih v občini. 3.4. GOSPODARSKA PRIHODNOST OBČINE. Marca 2005 je Občina Gorenja vas - Poljane objavila javni razpis, na katerem so prihodnjim naložbenikom na območju Todraža ponudili zemljišča po subvencionirani ceni. Gre za prostore nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh, kjer so lani dokončno zaprli vhod v jamo, na prostoru nekdanjega rudnika pa občina ureja gospodarsko cono Todraž. Izbrani so prvi najemniki zemljišč. Bodoči naložbeniki naj bi v prihodnjih treh, štirih letih zagotovili dvajset novih delovnih mest. Zasedli naj bi približno 13000 kvadratnih metrov zemljišč. Razpis je še vedno odprt, saj sta na voljo še skoraj dve tretjini zemljišč. Odpira se še ena gospodarska cona, imenovana Gospodarska cona Dobje. Občina pripravlja lokacijski načrt. Na približno 4 ha zazidljivih zemljišč bodo zagotovili prostor za različne proizvodne, storitvene in druge dejavnosti. Na ta način bi občina omogočila čimveč prebivalcem najti zaposlitev v bližini doma. Občina vlaga precej sredstev v posodobitev smučarskega središča Stari vrh.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 10 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Veliko sredstev se vlaga v obnavljanje cest, ki bodo pripomogle k večji povezanosti s širšim svetom. Pri razvoju turizma v občini v prihodnje veliko pričakujejo od toplih vrelcev v dolini Kopačnice. Marca 2005 so prvič poskusno zavrtali v globino 460 metrov, kjer se na podlagi hidrogeoloških raziskav predvidevali, da se nahaja termalna voda s temperaturo 22 stopinj celzija. Za omenjeni projekt je občina pridobila sredstva Javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja. Na podlagi natančnejših raziskav o temperaturi vira bodo v prihodnje preverili možnost gospodarskega izkoriščanja termalne vode. Občina se še posebej zavzema za oživitev Tavčarjevega dvorca na Visokem.. Slika 8: Visoški dvorec v svoji lepoti čaka na novega investitorja in s tem možnosti novih delovnih mest v občini (Vir: http://www.lto-blegos.si) Občine Gorenja vas - Poljane, Žiri in Škofja Loka iščejo investitorja, zainteresiranega za prevzem in oživitev Tavčarjevega dvorca na Visokem. Kompleks dvorca obsega: dvorec 451 m2, gospodarsko poslopje 430 m2, dvorišče 555 m2, park 1.086 m2 in kmetijske površine. Ponujajo možnost dolgoročnega najema dvorca za dobo najmanj 40 let ali več, pri čemer se namesto najemnine upoštevajo vlaganja v obnovo dvorca, predvidena je tudi možnost kasnejšega odkupa dvorca. Občina računa na nova delovna mesta in na razvoj turizma v dolini.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 11 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4. PREBIVALSTVO. 4.1. DEFINICIJA PREBIVALSTVA. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Prebivalstvo države v določenem trenutku sestavljajo vse osebe, državljani in tujci, ki so stalno naseljeni ne ekonomskem ozemlju države, četudi so začasno odsotni.. 4.2. POPIS PREBIVALSTVA. Popis prebivalstva po mednarodni definiciji je proces zbiranja, vrednotenja, analiziranja in publiciranja demografskih, ekonomskih in socialnih podatkov, ki se nanašajo na vse osebe, gospodinjstva in stanovanja v državi v določenem času. Značilnost popisov so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Zadnji popis prebivalstva v Republiki Sloveniji je potekal v začetku leta 2002. Popis prebivalstva je bil izveden v skladu z mednarodnimi priporočili, hkrati je Slovenija z izvedbo popisa izpolnila tudi obveznosti do posredovanja podatkov Statističnemu uradu Evropske unije, imenovanemu EUROSTAT.. 4.3 SESTAVA PREBIVALSTVA V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE V občini Gorenja vas-Poljane živi v povprečju 6900 prebivalcev. Stanje leta 2002: 6877 prebivalcev. Povprečna starost prebivalstva je 38,5 let: • ženske: 40,5 let, • moški: 36,4 let. Zaposlitveni potencial niso vsi prebivalci, temveč je to tako imenovano delovno sposobno prebivalstvo. To so osebe v starostnem intervalu od 15 do 64 let. Delovno sposobno prebivalstvo ni v celoti aktivno, saj se nekateri od njih v tem obdobju šolajo, drugi so lahko predčasno upokojeni in podobno. Aktivno prebivalstvo se glede na zaposlitveni status členi: • na delovno aktivno prebivalstvo in • brezposelne. Med neaktivno prebivalstvo štejemo otroke, dijake, študente in upokojence.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 12 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 1. 2.. KATEGORIJA Celotno prebivalstvo DELOVNO SPOSOBNO PREBIVALSTVO DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO. 3.. BREZPOSELNE OSEBE. 4. 5.. AKTIVNO PREBIVALSTVO NEAKTIVNO PREBIVALSTVO. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DEFINICIJA osebe od 15 do 64 let zaposlene osebe v podjetjih in organizacijah, samozaposlene osebe in zaposleni pri samozaposlenih osebah prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje seštevek 2 + 3 razlika 1 - 4. Leto 2002 6877 4396 2798. 164 2962 1434. Tabela 1: Sestava prebivalstva po formalnem statusu – registriranih virih (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002) v Občini Gorenja vas - Poljane Zanimiv je podatek o razmerju med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, 43 % je aktivnega prebivalstva in 57 % neaktivnega prebivalstva.. 43% 57%. neaktivno prebivalstvo aktivno prebivalstvo. Slika 9: Razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom v občini Gorenja vas - Poljane po formalnem statusu (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 13 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.4. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. SESTAVA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA. Seštevek delovno aktivnega prebivalstva in brezposelnih je aktivno prebivalstvo.. 6%. 6%. 6%. 82%. zaposleni samozaposleni, obrtniki kmetovalci brezposelni. Slika 10: Sestava aktivnega prebivalstva v občini Gorenja vas - Poljane (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 14 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5 SELITVE 5.1. SPLOŠNO. Selitve ali migracije prebivalstva so z vidika zaposlovanja zlasti pomembne zato, ker je večina selitev ekonomsko motivirana, kar pomeni, da se večina ljudi seli zato, da sploh dobi zaposlitev ali da svojo zaposlitev zamenja za boljšo, sebi ustreznejšo, bolje plačano, z večjimi možnostmi razvoja … Selitve potekajo: • znotraj države (med naselji, občinami, regijami), t.i. notranje selitve; • med državami, t.i. zunanje selitve.. 5.2 NOTRANJE SELITVE – DELOVNE MIGRACIJE V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE V tabeli 2 je prikazan izvleček medobčinskih delovnih migracij, in sicer oseb, ki imajo stalno bivališče v občini Gorenja vas - Poljane, delajo pa v drugi občini. Delovno aktivnih prebivalcev v občini je po podatkih Statističnega urada RS (popis prebivalstva leta 2002) 2798. Od tega je oseb, ki imajo stalno bivališče in tudi delajo v občini Gorenja vas Poljane, 656, vsi ostali se dnevno vozijo na delo v druge občine. Teh je 2142. OBČINA Cerklje na Gorenjskem Cerkno Polhov Gradec Gorenja vas Horjul Idrija Kamnik Kranj Ljubljana Logatec Maribor Medvode Naklo Poljane Postojna Preddvor Šenčur Škofja Loka Vrhnika Železniki Žiri. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 4 88 9 461 3 14 5 119 169 5 6 20 6 195 3 4 4 898 4 23 284. Tabela 2: Medobčinske delovne migracije v občini Gorenja vas - Poljane (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 15 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zaradi obsežnosti podatkov so predstavljene samo tiste občine, ki imajo dnevno migracijo 10 ali več oseb. Največ oseb se vozi na delo v občine: • Škofja Loka, • Žiri, • Ljubljana, • Kranj, • Cerkno, • Železniki, • Mevode, • Idrija. Dnevnih delovnih migracij je 76 %. Število dnevnih migracij v druge občine. 88. 284. 14. 23. 119 169 20. 898. Cerkno Idrija Kranj Ljubljana Medvode Škofja Loka Železniki Žiri. Slika 11: Dnevne delovne migracije iz občine Gorenja vas - Poljane v druge občine po številu migracij (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva leta 2002). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 16 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 6. BREZPOSELNOST. 6.1. DEFINICIJA BREZPOSELNE OSEBE. Brezposelna oseba je: • zmožna za delo, • prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, • pripravljena za delo, • aktivni iskalec zaposlitve. Opredelitev brezposelne osebe po anketi o delovni sili v skladu z navodili mednarodne organizacije za delo, ILO: • nekdo, ki aktivno išče delo, • takoj pripravljena sprejeti delo, • ne sme delati, • ni samozaposlena, • ni opravila nikakršnega dela za plačilo.. 6.2. POMEN ZAPOSLENOSTI IN NEZAPOSLENOSTI. Zaposlenost posameznika ima dvoje posledic, odkrite in prikrite. Odkrita posledica je nedvomno plača, med prikritimi pa posamezniku nudi status, uveljavitev, omogoča socialne stike izven družine, določa dnevno količino časa oziroma njegovo razporeditev, povezuje cilje posameznika s širšimi cilji. Prikrite posledice zaposlenosti postajajo sestavine življenja v družbah, kot je naša, saj brezposelnost prinaša socialne, psihične probleme. V družbah kot je slovenska, kjer je delo visoka vrednota, lahko nezaposleni doživljajo vrsto negativnih psiholoških posledic, od občutkov brezkoristnosti, občutkov slabše kvalitete življenja, do sprememb v samospoštovanju, depresij, tesnobe …Kar se seveda lahko odraža celo s posledicami na fizičnem zdravju. Nezaposlenost predstavlja grožnjo tako z osebnega kot tudi družbenega vidika.. 6.3 STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI V OBČINI GORENJA VAS – POLJANE Stopnja brezposelnosti je delež brezposelnega prebivalstva v aktivnem prebivalstvu. Na spodnji sliki je prikazana stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji. Stopnja registrirane brezposelnosti za mesec september 2005 v Sloveniji je bila 10 %, za občino Gorenja vas - Poljane pa 2,5 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je v zadnjih letih posledično s propadanjem podjetij naraščala. Na sliki 13 je prikazana stopnja registrirane brezposelnosti za obdobje med leti 2000 in 2005. V letih 2000 do 2003 je bila precej visoka, v zadnjih letih se umirja in upada. V primerjavi s slovenskim povprečjem je registrirana brezposelnost zelo nizka. Seveda se zastavlja vprašanje, kakšno je dejansko stanje. Je resnično tako? Zavedati se je potrebno, da marsikdo dela in preživi na svoji mali kmetiji in se niti ne prijavi na Zavod za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 17 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 12: Prikaz stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji za september 2005 po posameznih občinah (Vir: Zavod RS za zaposlovanje). Stopnja registrirane brezposelnosti 7 6 5 %. 4 3 2 1 0 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. leto. Slika 13: Stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Gorenja vas - Poljane v letih od 2000 do 2005 (Vir: Zavod RS za zaposlovanje). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 18 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 6.4. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ANKETNA BREZPOSELNOST. Anketa o delovni sili se izvaja skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo – ILO – in skladno z zahtevami Statističnega urada Evropske unije – EUROSTAT. Prednost ankete je, da omogoča mednarodno primerljivost, hkrati pa časovno primerljivost znotraj države. Slovenija v ta namen izvaja anketo o delovni sili od leta 1993. Členitev po formalnem statusu ali po registriranih virih se bolj ali manj razlikujejo od dejanskega stanja. Med upokojenci, študenti, brezposelnimi so tudi ljudje, ki so dejansko aktivni, prav zato se podatki v anketi o delovni sili do določene mere razlikujejo po členitvi formalnega stanja. Brezposelnost v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi ostalimi državami v Evropski skupnosti je dokaj nizka. Primerljivost naše države z ostalimi državami je razvidna iz slike 14.. 5,4 5,9 6,3 7,1. 4,8 5,1 4,8. 4,3. 17,6 15,4. 9,8 7,8. 8,1. 8,2. 9,5. 9,7. Poljska Slovaška Španija Francija Nemčija Finska Belgija Češka Portugalska Madžarska Slovenija Luksemburg Avstrija Nizozemska Danska Irska. Slika 14: Stopnja anketne brezposelnosti v nekaterih državah EU, junij 2005 (Vir: Eurostat) izraženo v %. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 19 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA. 7.1. DEMOGRAFSKI DEJAVNIKI. Demografijo splošno opredelimo kot družbeno znanost, ki proučuje prebivalstvo, njegov obseg, strukturo, razvoj in njegove splošne značilnosti ter vzročno povezanost z ekonomskimi, socialnimi, biološkimi ter drugimi dejavniki.. 7.2. RODNOST. Rodnost ali nataliteta je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu. Za Slovenijo je značilno upadanje rodnosti. Vzorec vedenja glede rodnosti se je v Sloveniji spreminjal podobno kot v ostalih evropskih državah. Poudariti je treba, da rodnost ne zagotavlja več enostavnega obnavljanja prebivalstva. Pokazatelji obnavljanja prebivalstva v Sloveniji niso rožnati, ne zagotavljajo namreč več enostavnega obnavljanja. Stopnja totalne (celotne) rodnosti, ki pomeni povprečno število otrok, ki jih rodi ena ženska v svoji rodni dobi, bi morala biti za zagotavljanje enostavnega obnavljanja prebivalstva 2,1. Ta raven je bila dosežena leta 1980, v naslednjih letih pa je že upadala, v letu 2001 pa je dosegla 1,26, kar je med najnižjimi v Evropi.. 7.3. UMRLJIVOST. Umrljivost ali mortaliteta je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu.. 7.4. NARAVNI PRIRAST. Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih.. 7.5. NARAVNI PRIRAST V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE. Slika 15 prikazuje naravni prirast v Občini Gorenja vas - Poljane. Zanimivo je, da je naravni prirast v občini zelo visok v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji. Naravni prirast je bil do nedavnega presenetljivo visok, od leta 2003 pa je viden močan upad.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 20 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 60. število oseb. 50 40 30 20 10 0 -10. 1996. 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. leto naravni prirast. Slika 15: Naravni prirast v Občini Gorenja vas - Poljane v letih od 1996 do 2004 (Vir: Statistični urad RS). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 21 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 8. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. BRUTO DOHODEK. 8.1. POVPREČNI BRUTO DOHODEK. V sliki je prikazan povprečni mesečni bruto dohodek na zaposlenega v Občini Gorenja vas - Poljane primerjalno s povprečjem v Sloveniji.. 300000 250000. SIT. 200000 150000 100000 50000 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto. Občina Gorenja vas-Poljne. Slovenija. Slika 16: Povprečne bruto plače na zaposleno osebo v Občini Gorenja vas Poljane in v Sloveniji v letih od 1997 do 2004 (Vir: Statistični urad RS). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 22 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 17: Povprečne bruto plače v Sloveniji in Občini Gorenja vas - Poljane za december 2004 (Vir: Statistični urad RS) Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je za december 2004 znašala 290.675 SIT, v občini Gorenja vas - Poljane pa 250.028 SIT. (Vir: Statistični urad RS). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 23 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 9. IZOBRAZBA. 9.1.. POMEN ZNANJA. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Dobro strokovno izobraženi in usposobljeni kadri so eden temeljnih dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja. Sodobna družba zahteva nova znanja, sposobnosti in spretnosti. Znanje in tehnologija zavzemata pomembno mesto v sodobnem gospodarstvu in opredeljujeta pojem na znanju temelječega gospodarstva. Pomena znanja se zavedajo povsod po svetu. Evropa si je z Lizbonsko deklaracijo, ki jo je sprejela marca 2000, zastavila ambiciozen cilj: v naslednjih desetih letih postati najkonkurenčnejše in najdinamičnejše gospodarstvo, temelječe na znanju. Zastavljen cilj Evropske unije odseva spoznanje o pomembnosti pridobivanja in uporabe znanja, ki lahko predstavlja tudi razlike med blaginjo in revščino, tako na nacionalni kot regionalni ravni.. 9.2 IZOBRAZBENA STRUKTURA V OBČINI GORENJA VAS POLJANE. 4% 4% 1%. 13%. 22% 27% 29%. brez izobrazbe nepopolna osnovna osnovna nižja in srednja poklicna strokovna in splošna višja visoka in več. Slika 18: Prebivalstvo, staro 15 let ali več po izobrazbi v občini Gorenja vas Poljane (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002). Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 24 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5%. 8%. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1% 6% 26%. 27% 27%. brez izobrazbe nepopolna osnovna osnovna nižja in srednja poklicna strokovna in splošna višja visoka in več. Slika 19: Prebivalstvo, staro 15 let ali več po izobrazbi v Sloveniji (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002) V Občini Gorenja vas - Poljane sta dve snovni šoli, v Gorenji vasi in Poljanah. To je tudi vse; srednje šole, fakultete, glasbene šole, jezikovne šole ter druge institucije, ki učijo funkcionalna in specialna znanja, so v večjih mestih: Škofja Loka, Kranj, Ljubljana … Mladi po osnovni šoli zapuščajo domači kraj in odhajajo na šolanje v večja mesta, prve šole so v približno 20 km oddaljeni Škofji Loki. Če pa se dijaki in študentje izobražujejo v Kranju ali Ljubljani, to največkrat pomeni, da se tja tudi preselijo. Slika 18 prikazuje izobrazbeno struktura v Občini Gorenja vas - Poljane. V primerjavi s slovenskim povprečjem je največja razlika prav pri visoko izobraženemu kadru. Po končanem študiju mladi največkrat ostanejo v mestu in se tam tudi zaposlijo. Dejstvo je, da v občini ni večjih podjetij, velikost podjetja pa pomembno vpliva na določene vidike pri zaposlovanju kadrov. Prednost velikega podjetja pred majhnim pomembno vpliva na zaposlitev in razvoj posameznika. Prednosti zaposlitve v večjem podjetju so: • večja možnost napredovanja, • večje možnosti nadomestne zaposlitve na račun upokojevanja, • možnost vertikalnega in horizontalnega napredovanja na račun fluktuacije, • večja možnost specializacije. V občini je največje podjetje, ki se ukvarja s predelavo naravnega kamna; le-to ima povprečno število zaposlenih 150.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 25 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. II.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. TEORETIČNI DEL. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 26 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 10. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DELO. 10.1 POJEM DELO Delo je zavestna telesna in umska dejavnost človeka, v kateri uporablja svojo usposobljenost z namenom, da ustvari dobrino v obliki proizvoda ali storitve. Delo ni samo glavni vir vseh dobrin, ampak postaja tudi glavni vir vseh pravic. Na delovnem mestu preživimo kar tretjino časa, zato predstavlja služba oziroma zaposlitev mnogo več kot zgolj način služenja denarja. Delo nam poleg materialnih ugodnosti med drugim v življenje prinaša tudi socialne stike, zato je primerna zaposlitev tako bistvenega pomena.. 10.2 DEFINICIJA DELA Delo različni strokovnjaki obravnavajo različno. Definicij pojma delo je veliko, deloma zaradi tega, ker posamezne definicije vključujejo le nekatere vidike dela, deloma pa zato, ker različne znanosti delo različno definirajo, vsako v skladu s svojim predmetom. Sociologi menijo, da je pojem dela vse tisto, kar štejemo kot aktivnosti, ki prispevajo k oblikovanju, vzdrževanju in spreminjanju družbenih institucij. Ekonomisti razlagajo delo kot aktivnost, ki se prodaja na trgu po določeni ceni, to je plačana aktivnost. Mednarodna organizacija za delo, ILO, delo takole definira: Delo je vsaka človekova aktivnost, katere namen je produkcija blaga ali uslug, ki jih znaten del skupnosti ali družbe ocenjuje kot: • potrebne, • koristne, • dobre. Upoštevajo se plačane in neplačane aktivnosti, plačano ali formalno in neplačano ali neformalno delo, kot je delo v gospodinjstvu, pomoč pri dobrodelnih akcijah .... 10.3 POMEN DELA Z OSEBNEGA VIDIKA Delo vrednotimo kot prvi in temeljni pogoj človekovega življenja in je osnovna oblika za preživetje in obstoj posameznika. Z delom človek: • sam sebi zagotavlja materialne dobrine za obstoj sebe in svoje družine, • razvija svoje sposobnosti in dokazuje lastnosti, • vpliva na telesni in duševni razvoj, • razvija osebnostno strukturo, ki se odraža v odnosih do družbe, dela in samega sebe, • omogoča doseganje osebnih uspehov in bogatenje motivacij in interesov v določenih družbenih skupinah.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 27 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 10.4 POMEN DELA Z DRUŽBENEGA VIDIKA Pomen dela z družbenega vidika je isti kot pri osebnem, omogoča preživetje, ker zagotavlja biološki obstoj, omogoča pa tudi vsestranski družbeni razvoj. Delo in poklic predstavljata osnovni življenjski temi. Človek je predvsem delovno bitje in delo ne sme predstavljati samo možnosti za zaslužek, ampak tudi razvoj ustvarjalnih sil in uveljavljanje človekove osebnosti. Ko se človekovo delo realizira v nekem poklicu, pomeni poklic tudi največjo možnost izražanja človekovih osebnih zmogljivosti.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 28 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 11. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DELOVNA SILA. 11.1 POJEM DELOVNA SILA Delovna sila je vsota fizičnih in duševnih sposobnosti ter podlaga za zadovoljevanje svojih potreb. V procesu produkcije človek reproducira svojo delovno silo: • Neposredno, ko dela, • posredno, ko proizvaja in si prisvaja uporabne vrednosti. Z vidika delovne sile je brezposelnost negacija delovne sile. Je nemožnost produciranja in posledično omejen dostop do narave. Namesto da bi človek delal, je prepuščen dolgočasju in brezdelju, je izoliran. Namesto da bi se razvijal, krni, je na robu ekonomsko-socialnega položaja (Sedej, 1997).. 11.2 RELATIVNA TOGOST NA TRGU DELOVNE SILE Če se v podjetju pokažejo večji problemi (zapoznelo izplačevanje plač, zniževanje le-teh), je zelo verjetno, da bo nekaj delavcev prekinilo zaposlitev, toda večina, ki nima alternativnih virov za preživetje, bo tudi pri nizkih osebnih dohodkih vztrajala na svojih delovnih mestih. Ponudba delovne sile se ne bo zmanjšala (Sedej, 1997). Najbolj znan primer relativne togosti je, ko delavci kljub temu, da že več mesecev niso prejeli plače za svoje opravljeno delo, vztrajajo na svojih delovnih mestih in upajo, da podjetje ne bo šlo v stečaj in čakajo na zamujene – še neizplačane plače.. 11.3 POMANJKANJE DELA Brezposelnost predstavlja grožnjo tako z osebnega kot tudi z družbenega vidika, čeprav v zdravi meri pogojno tudi pozitivno deluje v smislu zagotovitve optimalne izbire na trgu delovne sile (Sedej, 1997). Sedanji nivo brezposelnosti in še naraščanje števila brezposelnih ne vzbuja pretiranega optimizma. Za naš čas velja, da je delo postala dobrina, ki jo vse bolj primanjkuje. Zaradi vse večje nezaposlenosti mladine, ki presega že 40 % vseh nezaposlenih v industrijsko razvitih državah, se odpirajo generacijski vidiki zaposlovanja. Iz sveta dela pa niso izločeni samo mladi, ampak tudi starejši ljudje, nekvalificirani, invalidi, tuji delavci.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 29 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 12. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZADOVOLJSTVO PRI DELU. 12.1 POMEN ZADOVOLJSTVA PRI DELU Vsak zaposleni je osebek z mnogimi željami in potrebami, ki jih poskuša nenehno zadovoljevati. Kako je pri tem uspešen, pa bistveno vpliva na njegovo sposobnost in pripravljenost na delo. Zadovoljstvo na delovnem mestu je ključnega pomena tako za delodajalca kot delojemalca. Zadovoljen delavec je bolj produktiven in ustvarjalen, ustvarja boljšo klimo, boljše odnose, je pozitivno naravnan, posledično pa ustvarja uspešnejše podjetje. Uspeh in zadovoljstvo zaposlenih sta danes vse bolj individualni kategoriji in mnogi zaposleni si jih predstavljajo na različne načine: nekateri iščejo boljše ravnotežje z zasebnim življenjem in več prostega časa, nekaterim je pomemben strokovni razvoj in možnost napredovanja, želijo biti upoštevani … Vsak zaposleni je individualni primer z mnogimi željami in potrebami, ki jih poskuša nenehno zadovoljevati. Zaradi nezadovoljstva zaposlenih pri opravljanju njihovega dela lahko v podjetjih prihaja do neželenih posledic, kot so odpoved delovnega razmerja, odsotnost z dela, manjše prizadevanje pri delu, tatvine in celo nasilje (Treven, 1998). Prav zaradi tega je potrebno stalno vzdrževati visoko stopnjo zadovoljstva zaposlenih pri delu. Hollenbeck in Wright opredeljujeta zadovoljstvo pri delu kot prijeten občutek, ki ga posameznik zaznava na temelju izpolnitve njegovih pričakovanj, ki so povezane z delom (Hollenbeck, Wright, 1994). Pomemben vidik zadovoljstva pri delu so: • vrednost, • pomembnost, • zaznavanje. Vrednost pomeni, kar si posameznik podzavestno ali zavestno prizadeva doseči. Pomembnost pomeni, da imajo delavci različna mnenja o pomenu posameznih vrednosti (nekomu je najpomembnejša plača, drugemu dobri medsebojni odnosi, tretjemu možnost izobraževanja). V glavnem pa zaposleni štejejo svoje delo kot pomembno takrat, kadar vključuje uporabo njihovih spretnosti in sposobnosti, vpliva na življenje in delo drugih ljudi, omogoča samostojnost pri opravljanju nalog, zagotavlja povratne informacije. Zaznavanje pomeni, kako posameznik zaznava trenutne razmere in jih primerja s svojimi vrednostmi.. 12.2 ZDRAVO DELOVNO OKOLJE Delo, delovno mesto oziroma podjetje, ustanova, organizacija so izjemno pomembni za zdravje zaposlenih. Strokovnjaki zagotavljajo, da bi lahko podjetja povečala dobiček, če bi intenzivno vlagala v oblikovanje zdravju naklonjenih delovnih razmer in ozaveščanje delovne populacije. Podatki iz zdravstvene statistike prebivalcev Slovenije v primerjavi s podatki za prebivalce drugih držav članic Evropske unije kažejo odstopanje v negativno smer (npr. pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 30 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. poškodb …). Ljudje niso tako zdravi, kot bi lahko bili, mnogi umrejo prezgodaj ter zaradi vzrokov, ki bi se jih dalo preprečiti. Mnogi zaradi bolezni živijo manj kakovostno in manj produktivno življenje. EUROSTAT v svojem poročilu za leto 2004 navaja, da postaja stres v delovnem okolju drugi najpomembnejši zdravstveni problem in drugi najpomembnejši vzrok za odsotnost z dela zaradi bolezni. Rezultati različnih evropskih raziskav kažejo, da je stres zelo pogosta posledica psihosocialnih odnosov v delovnem okolju. Psihosocialni odnosi so dejavniki v okolju, ki povzročajo preobremenjenost zaradi socialnih in organizacijskih pogojev dela. Po podatkih EUROSTATA približno 9 % delavcev poroča o šikaniranju in 4 % o pojavljanju psihičnega mučenja in izživljanja. V resnici pa domnevajo, da je tega še več, vendar so ti le redko spoznani kot takšni. Pogosto so skriti v nezadovoljstvu z vsebino, načinom in organizacijo dela. Klinični inštitut za medicino dela in športa v svojem projektu oglaševanja, kjer poskuša vplivati na delodajalce in delavce, da bodo v okviru vseživljenjskega učenja osvajali znanje in veščine za zdrav delovni in življenjski slog ter uvajali v delovno okolje spremembe, ki koristjo zdravju, navaja: "Delavec pričakuje v delovnem okolju dobre medsebojne odnose, jasno hierarhijo ter prijazno komunikacijo. Delavec se je pripravljen prilagajati in biti predan svojemu delovnemu okolju. Interes delodajalcev in delojemalcev je, da ustvarita prijazno delovno okolje, psihosocialno okolje, v katerem je mogoče vztrajati brez preobremenjenosti in stresa, o katerem v zadnjem času slišimo na vsakem koraku. To sodelovanje se mora ves čas dopolnjevati. Rezultati uspešnih podjetij kažejo, da se uspešno podjetje razlikuje od neuspešnega po visoki stopnji lojalnosti, pripadnosti zaposlenih. Visoka stopnja lojalnosti se kaže v nizki fluktuaciji in pripravljenosti za prilagajanje spremenjenim razmeram. Ustrezni medsebojni odnosi so lahko pomemben motivator v delovnem okolju. S spodbujanjem nezdrave konkurenčnosti, z grožnjami, z odpuščanjem in s spodbujanjem nezdrave tekmovalnosti se medsebojni odnosi hitro porušijo in se spremenijo iz motivatorja za delo v vzrok nezadovoljstva in apatije.". Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 31 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 13. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. MOTIVACIJA. 13.1 SPLOŠNO O MOTIVACIJI Motivacija odgovarja na vprašanje, kaj človek hoče, kaj si želi, k čemu teži, kakšna je njegova volja, hotenje, ambicija … Zelo nazoren je primer zelo nadarjenega študenta, ki ga odlikujejo izjemne sposobnosti, njegov sošolec je povprečen študent. Oba sta se zaposlila v istem podjetju, pa vendar je pri svojem delu bistveno bolj uspešen delavec, ki je bil povprečen študent. Primer kaže na dejstvo, da je za uspeh zelo pomembna vztrajnost pri delu. Nekateri so pri svojem delu vztrajni, vložijo veliko več energije kot drugi. Zato so lahko posamezniki, ki so manj sposobni, uspešnejši kot sodelavci, ki so sicer bolj nadarjeni, ampak manj prizadevni pri svojem delu. Vsi ljudje niso motivirani v določenih okoliščinah. Ljudje se razlikujemo tudi po temeljnih motivih, ki vplivajo na našo dejavnost. Motivacija je kratko rečeno usmerjanje človekove aktivnosti k želenim ciljem s pomočjo njegovih motivov (Černetič, 2004).. 13.2 MOTIVACIJA V POVEZAVI Z ORGANIZACIJO Motivacija s stališča preučevanja v povezavi z organizacijo ima dva pomena kot navaja Treven (1998): • motivacijo označimo kot eno izmed strategij managementa, • drugi pomen motivacije izhaja iz psihološkega koncepta in se nanaša na notranje, mentalno stanje posameznika. Motivacijo označimo kot eno izmed strategij managementa. Managerji poskušajo prepričati zaposlene, da bi s svojim delom dosegali rezultate, pomembne za njihovo organizacijo. Samo v podjetjih s fleksibilnim načinom organiziranosti lahko motivirajo zaposlene in spodbudijo njihovo sodelovanje pri pridobivanju konkurenčne prednosti. Delo v takih podjetjih je oblikovano tako, da pomeni izziv in pomemben motivacijski dejavnik za zaposlene, delo je raznoliko in zanimivo. Od delavcev se pričakuje inovativnost in samoiniciativnost, ki sta pomembni za doseganje ciljev celega podjetja. Za delo so delavci nagrajeni s plačo ter drugimi nagradami, ki pomenijo izkaz pozornosti do posameznikovih uspehov. Za fleksibilno podjetje je značilno to, da je usmerjeno v uspešnost, temelji na zaupanju ljudi, torej na avtonomiji in kulturi organizacije. Cilji organizacije so rezultat dogovora in niso vsiljeni od zgoraj. Delavci se identificirajo z delom, izdelkom in rezultatom. Drugi pomen motivacije izhaja iz psihološkega koncepta in se nanaša na notranje, mentalno stanje posameznika. S tega vidika različni avtorji opredeljujejo motivacijo: • Motivacija je pripravljenost na akcijo, da bi zadovoljili potrebo posameznika (Robbins, 1992). • Motivacija je povezana s posameznikovim duševnim stanjem in se nanaša na sprejem, usmeritev, vztrajnost, intenzivnost in konec določene oblike vedenja (Landy, Becker, 1987).. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 32 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Motivacija vključuje dejavnike, ki usmerjajo in uravnavajo vedenje ljudi in drugih organizmov (Feldman, 1996). Problem motivacije je v bistvu problem mobilizacije in usmerjanje energije k postavljenemu cilju (Možina, 1994). Motivacijski proces, ki izhaja iz nezadovoljene potrebe in se nadaljuje z določenim vedenjem, da bi dosegli želeni cilj ter s tem zmanjšali ali v celoti zadovoljili potrebo (Luthans, 1995).. 13.3 VRSTE MOTIVOV Motivi so lahko primarni ali sekundarni. PRIMARNI MOTIVI so motivi, ki usmerjajo človeka k tistim ciljem, da lahko preživi (Lipičnik, 1994). Med primarne motive uvrščamo: • lakoto, • žejo, • spanje, • materinstvo in • drugo. Ti motivi so podedovani motivi in so v človeku že od rojstva, značilni so za vse ljudi. SEKUNDARNI MOTIVI so motivi, ki jih človek ne pridobi, temveč se jih nauči skozi življenje (Treven, 1998). Uvrstitev posameznih motivov med sekundarne motive pomeni, da ne smejo biti biološki. Naučeni motivi so v veliki meri odvisni od razvitosti družbe, v kateri posameznik živi. Med pomembnejše sekundarne motive spadajo: • uveljavitev, • moč, • pripadnost, • varnost, • status. Motiv moči je težnja človeka po superiornosti. Motiv uveljavitve se pri človeku izraža kot želja po doseganju uspehov v tekmovalnih okoliščinah ali kot želja po popolni izvedbi opravljene dodeljene naloge. Ljudje tekmujejo za denar, položaj …, da bi sami sebi lahko dokazali svojo lastno uspešnost. Zanimivo je, da se, če je le mogoče, ti ljudje izognejo okoliščinam, v katerih bi uspeh dosegli s preveliko lahkoto ali okoliščinam, v katerih ni povsem zanesljivo, da bodo uspešni. Motiv pripadnosti je značilen za večino ljudi, ker si vsak človek prizadeva in želi navezati in vzdrževati odnose z drugimi. Posamezniki, v katerih je velika potreba po pripadnosti, so občutljivi za odnose z drugimi, s člani družine, sodelavci, prijatelji. Želijo biti čim več časa v družbi z njimi. Nezadovoljena potreba po pripadnosti lahko povzroči občutek osamljenosti. Motiv varnosti je zlasti značilen za ljudi v sodobni, tehnološko visoko razviti družbi.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 33 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Značilen predstavnik te družbe je človek, ki se vsak dan srečuje z negotovostjo na številnih življenjskih področjih. Svojo negotovost omili s tem, da se vključuje v različne programe zavarovanja. Motiv statusa je poleg motiva varnosti še bolj značilen za razvito sodobno družbo. Človek si prizadeva pridobiti čim več statusnih simbolov, ki se kažejo v materialnih oblikah, kot npr. dober avto, hiša, prava oblačila … Manj ga zanimajo temeljne človekove vrednote življenja.. 13.4 POMEN MOTIVACIJSKIH TEORIJ Vprašanje motivacije se nanaša na razlage človeškega delovanja in na faktorje, ki ga usmerjajo in mu določajo trajanje. Motivacijske teorije razlagajo človekov odnos do dela, hkrati pa poskušajo razumeti mehanizme človekovega obnašanja in iščejo odgovore na vprašanja, zakaj človek dela in od katerih dejavnikov je njegovo delo odvisno, saj ni človeške dejavnosti, ki ne bi bila motivirana. Glavni cilj vsake teorije je razložiti odločitve posameznikov, ki jih napravijo na podlagi različnih možnosti delovanja. V strokovni literaturi srečujemo različne teorije, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kaj ljudi motivira pri njihovem delu in kateri dejavniki vplivajo na njihovo delo. Obstajajo različni avtorji motivacijskih teorij z različnimi poudarki dejavnikov in elementov mehanizma motiviranja, njihove teorije se med seboj razlikujejo in dopolnjujejo.. 13.5 VRSTE MOTIVACIJSKIH TEORIJ Za razumevanje vedenja zaposlenih v organizaciji morajo managerji dobro poznati motive in jim posvetiti vso pozornost. Vsaka motivacijska teorija si prizadeva razložiti vzroke za vedenje in procese, ki povzročajo vedenje. Motivacijske teorije delimo na (Armstrong, 1993): • vsebinske teorije: motivacijske teorije, ki se ukvarjajo s tem, ″KAJ″ motivira vedenje; • procesne teorije: teorije, ki so osredotočene na to, ″KAKO″ motivirati vedenje.. 13.6 VSEBINSKE MOTIVACIJSKE TEORIJE Vsebinske motivacijske teorije so usmerjanje na preučevanje človeških potreb oziroma posebnih motivov, ki povzročijo določeno obliko vedenja (Treven, 1998). Najbolj znane vsebinske motivacijske teorije: • MASLOWA MOTIVACIJSKA TEORIJA POTREB, • DVOFAKTORSKA MOTIVACIJSKA TEORIJA – HERZBERG, • TEORIJA ERG, • TEORIJA ZNAČILNOSTI DELA. MASLOWA MOTIVACIJSKA TEORIJA POTREB Abraham Maslow je človekove potrebe v svoji teoriji razdelil na dva dela:. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 34 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. a. HIERARHIJA POTREB (obstoj petih temeljnih potreb) Fiziološke potrebe so istovetene s primarnimi, ki se jih človek ne more naučiti, pridobi jih ob rojstvu. Ko posameznik zadovolji te potrebe, z njimi ni več motiviran. Potrebe po varnosti se odsevajo v želji človeka, da se zaščiti pred izgubo bivališča, hrane ter drugih dobrin, ki so pomembne za njegovo preživetje. Socialne potrebe, želje človeka po ljubezni in pripadnosti. Potrebe po spoštovanju so višje potrebe ljudi. Med te potrebe spadajo potrebe po uveljavljanju in statusu. To so potrebe po spoštovanju, želji človeka po tem, da ga drugi ljudje spoštujejo in cenijo in da lahko spoštuje samega sebe. Potrebe po samouresničevanju, to je najvišja raven potreb. Potrebe te ravni odsevajo potrebo človeka, da bi delal to, za kar je sposoben.. Slika 20: Maslowa hierarhija potreb. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 35 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. b. POMEMBNOST POTREB (hierarhično razmerje med potrebami) V normalnih okoliščinah ljudje zadovoljujejo potrebe po naravnem vrstnem redu, od nižje do višje ravni. Ko so zadovoljene potrebe na nižjem nivoju, se pojavijo potrebe na višjem nivoju. DVOFAKTORSKA MOTIVACIJSKA TEORIJA – HERZBERG Psiholog Frederick Herzberg je preučeval, kako vpliva zadovoljstvo pri delu na učinkovitost in motiviranost človeka. V svoji študiji je ugotovil, da je mogoče motivacijske faktorje razdeliti v dve osnovni skupini: • higienike in • motivatorje. Prav zaradi teh dveh osnovnih skupin se je teorija poimenovala dvofaktorska motivacijska teorija. Vsaka izmed teh dveh skupin drugače vpliva na zaposlene v njihovem okolju. HIGIENIKI nadzor odnos do vodje plača delovne razmere status politika podjetja varnost pri delu odnos do sodelavcev. MOTIVATORJI odgovornost uspeh napredovanje samostojnost pozornost razvoj. Tabela 3: Temeljni elementi dvofaktorske teorije Higieniki povzročajo nezadovoljstvo, če niso ustrezno urejeni. Motivatorji pa vplivajo na zadovoljstvo v delovnem okolju in na večjo pripravljenost zaposlenih, da se potrudijo pri svojem delu. Če teh faktorjev ni v organizaciji, zaposleni zaradi tega niso nezadovoljni. TEORIJA ERG Maslowo motivacijsko teorijo in Herzbrergovo dvofaktorsko teorijo dopolni Clayton Adelfer tako, da je oblikoval model potreb, ki je bil bolj usklajen s sodobnimi empiričnimi raziskavami. Določil je tri skupine potreb: • potrebe po obstoju, • potrebe po povezovanju z drugimi ljudmi, • potrebe po razvoju. Potrebe po obstoju se nanašajo na izpolnjevanje osnovnih materialnih zahtev. Potrebe po povezovanju z drugimi ljudmi sestavljajo potrebe, ki so povezane z željo ljudi po vzdrževanju pomembnih medsebojnih odnosov.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 36 od 87.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Potrebe po razvoju so potrebe, ki odsevajo željo človeka po osebnem razvoju. Ta teorija še posebej upošteva razlike med ljudmi in dejstvo, da vplivajo na prednost zadovoljevanja potreb tudi različno kulturno okolje, posameznikova izobrazba in njegove družinske vezi. TEORIJA ZNAČILNOSTI DELA Hackman in Oldham sta na osnovi Herzbergove teze zasnovala model značilnosti dela, ki pomeni podlago za motivacijski pristop k oblikovanju dela. Teorija značilnosti dela poudarja tudi individualni pomen razlik med zaposlenimi. Hackman je bil prepričan, da spada velikost potrebe po razvoju med pomembne individualne dejavnike. Kadar opravljajo delo ljudje z veliko potrebo po razvoju, si prizadevajo za večjo kakovost opravljenega dela. Teorija značilnosti dela opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bodo zaposleni dosegli visoko notranjo motivacijo: • zaposleni morajo poznati rezultate svojega dela, • zaposleni morajo verjeti, da so osebno odgovorni za rezultate svojega dela, • zaposleni morajo imeti občutek, da je njihovo delo pomembno. Za visoko stopnjo notranje motivacije morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih opredeljujeta avtorja kot kritična psihološka stanja.. 13.7 PROCESNE MOTIVACIJSKE TEORIJE Pri procesnih teorijah je poudarek na načinu, kako se pojavi sprememba v vedenju. Odgovarjajo na vprašanje, kako motivirati vedenje. Najbolj znane procesne motivacijske teorije: • TEORIJA SPODBUJANJA, • TEORIJA PRIČAKOVANJA, • TEORIJA PRAVIČNOSTI . TEORIJA SPODBUJANJA Teorija spodbujanja temelji na uporabi zunanjih nagrad, s katerimi se želi vplivati na posameznikovo vedenje (Treven, 1998). V primeru, da posameznik opravlja svoje delo uspešno, se ga lahko nagradi s posebnimi ugodnostmi, priznanji, povečanjem plače, pohvalami … Teorija zanemarja občutke človeka, njegova pričakovanja in druge – notranje dejavnike, ki prav tako vplivajo na posameznikovo vedenje. Veliko zaposlenih, zlasti tistih, ki opravljajo zanimiva in raznolika dela, motivira že delo samo. Zanje je značilno, da jim že delo samo pomeni dovolj veliko nagrado. V tem primeru ima zunanja nagrada lahko negativen učinek na osebno motivacijo. Negativen učinek zunanjih nagrad na osebno motivacijo je pogost pojav prav pri ljudeh, ki opravljajo zanimivo delo. Zunanje nagrade, predvsem plača, je običajno nujna pri nezanimivih delih, ker sicer brez ustreznih nagrad dela ne bi želel nihče opravljati.. Irma Oblak: Socialni vidiki vztrajanja na delovnem mestu. stran 37 od 87.