Zagotavljanje zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO Zagotavljanje zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu. Marec, 2013. Katja Oštir.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Zagotavljanje zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu. Marec, 2013. Katja Oštir Mentor: doc. dr. Igor Bernik.

Zahvala Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Igorju Berniku, za mentorstvo, hitro odzivnost in vso pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se vodstvu Osnovne šole Marije Vere in Osnovne šole Frana Albrehta za dovoljenje za izvedbo raziskave ter učencem in učenkam za njihovo sodelovanje. Zahvaljujem se tudi svojim staršem za vso podporo in finančno pomoč pri študiju ter fantu za vse spodbudne besede v času študija. Hvala! 2.

Kazalo 1 Uvod ............................................................................................. 7 1.1 Namen in cilji diplomske naloge ...................................................... 7 1.2 Opredelitev hipotez ..................................................................... 8 1.3 Metodologija raziskovanja ............................................................ 8 2 Zasebnost in varnost na internetu ......................................................... 9 2.1 Zakonodajna ureditev zasebnosti in varnosti ................................... 10 3 Grožnje zasebnosti in varnosti na internetu .......................................... 12 3.1 Nevarnosti interneta .................................................................. 12 3.2 Tehnične rešitve ....................................................................... 14 3.3 Škodljive in nezakonite spletne vsebine .......................................... 16 3.3.1 Nasilje na internetu ............................................................... 17 3.3.2 Spletno nadlegovanje ............................................................. 17 3.3.3 »Seksting« .......................................................................... 18 3.3.4 Sovražni govor...................................................................... 19 3.3.5 Posnetki in slike spolnih zlorab otrok in mladostnikov na internetu ....... 19 3.4 Vloga staršev in učiteljev za varno rabo interneta ............................ 21 4 Projekti za varno rabo interneta v Sloveniji........................................... 23 4.1 Projekt Spletno oko.................................................................... 23 4.2 Projekt SAFE-SI ......................................................................... 24 4.3 SI-CERT ................................................................................... 24 4.4 Projekt Varni internet ................................................................ 24 5 Mednarodni projekti in organizacije za varno rabo interneta ..................... 25 5.1 Safer Internet Programme ........................................................... 25 5.2 INHOPE ................................................................................... 26 5.3 Omrežje Insafe ......................................................................... 26 5.4 Mednarodne organizacije za zagotavljanje zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu ........................................................... 27 5.4.1 INTERPOL .............................................................................. 27 5.4.2 Virtual Global Taskforce ............................................................ 28 6 Varna raba interneta med slovenskimi mladostniki .................................. 29 7 Zaključek ..................................................................................... 43 8 Uporabljeni viri.............................................................................. 45 9 Priloge......................................................................................... 48 9.1 Anketni vprašalnik ..................................................................... 48 3.

Kazalo tabel Tabela 1: Število izpolnjenih anket glede na šolo, razred in spol........................ 29. Kazalo slik Slika 1: Čas dnevne uporabe interneta ....................................................... 30 Slika 2: Namen uporabe interneta ............................................................ 31 Slika 3: Razkrivanje oz. objavljanje (osebnih) podatkov na internetu .................. 32 Slika 4: Navade in soočanje z nevarnostmi na internetu .................................. 35 Slika 5: Grožnje zasebnosti preko interneta ................................................ 36 Slika 6: Zaskrbljenost glede groženj zasebnosti prek interneta .......................... 37 Slika 7: Uporaba orodij za zaščito zasebnosti ............................................... 38 Slika 8: Vloga staršev pri varni rabi interneta............................................... 39 Slika 9: Najpogosteje pridobljene informacije o varni rabi interneta ................... 40 Slika 10: Poznavanje projektov in spletnih strani o varni rabi interneta................ 41 Slika 11: Stopnja ozaveščenosti o varni rabi interneta .................................... 42. 4.

Povzetek V današnji družbi je internet kot sodoben medij postal del našega vsakdana, ki nam poleg poslovnih možnosti in iskanja raznovrstnih informacij nudi obilo zabave in možnosti komuniciranja. Za mlade generacije je internet pomembno sredstvo, saj jim ponuja veliko možnosti za izobraževanje, raziskovanje in izpopolnjevanje. Ob vseh pozitivnih lastnostih uporabe interneta moramo izpostaviti številne potencialne nevarnosti in tveganja, ki so jim ob nepazljivi rabi interneta najbolj izpostavljeni mladi. Zaradi neizkušenosti, neznanja in pomanjkanja kritične presoje lahko postanejo tarča storilcev na internetu, spletnih nadlegovalcev in v najhujših primerih celo žrtve organiziranih pedofilskih mrež. Za zagotavljanje zasebnosti in večje varnosti mladostnikov na internetu bomo v diplomski nalogi osrednjo pozornost namenili najpogostejšim nevarnostim in tveganjem, s katerimi se mladostniki lahko soočajo, in predstavili nekaj ukrepov z vidika tehnične zaščite, ki določene nevarnosti zmanjšajo ali celo odpravijo. Izpostavili bomo tudi ključne pravne akte in obravnavali nekatere posamezne člene. Poudarili bomo ključno vlogo staršev, učiteljev ter organizacij in projektov, ki aktivno sodelujejo pri osveščanju in izobraževanju mladih, ter organizacij in združenj, ki na mednarodni ravni sodelujejo pri odkrivanju in preprečevanju internetne kriminalitete, predvsem v boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov na internetu. V empiričnem delu bomo z anketiranjem mladostnikov ugotavljali, ali internet uporabljajo na odgovoren in varen način.. Ključne besede: zasebnost na internetu, mladostniki, internetne zlorabe, varna raba interneta, osveščanje mladostnikov. 5.

Summary – Providing privacy and security of youth on the internet In today`s society the Internet as a contemporary media has become a part of our everyday lives, which beside business opportunities and search for various information also offers a lot of fun and ways to communicate. For young generations the Internet is an important tool, offering enormous possibilities for education, research and advancement. With all the positive characteristics of using the Internet we have to emphasise many of the potential threats and risks to which young people are the most exposed to with careless use. Because of their inexperience, insufficient knowledge and lack of critical judgement they can easily become targets of perpetrators, Internet molesters and in worst cases even victims of organised paedophilic networks. In order to ensure privacy and stronger security for young people using the Internet we are going to concentrate on the most common dangers and risks, which young people may encounter, and also present a few measures from technical security`s point of view, which lowers certain dangers or even eliminates them. We will also stress some of key legal acts and discuss certain articles. We will emphasize the key role of parents, teachers, organizations and projects, which actively cooperate in raising awareness and educating young people, and also organizations and groups, which cooperate on international level in exposing and preventing Internet crime, especially in the fight against sexual abuse of children and young people on the Internet. In the empirical part we will find out by interviewing young people whether they use the Internet in a responsible and safe way.. Key words: privacy on the Internet, youth, Internet abuse, safe use of the Internet, raising awareness. 6.

1 Uvod Brez interneta si skoraj več ne predstavljamo življenja, saj predstavlja sodoben medij, ki nam nudi veliko poslovnih možnosti, iskanje informacij in možnosti komuniciranja. Mladostniki (v nadaljevanju zanje uporabljamo tudi izraze mladi, učenci, otroci) danes vse več časa preživijo pred računalnikom in internet zanje predstavlja ključen vir informacij in sredstvo komuniciranja preko spletnih socialnih omrežij, forumov, elektronske pošte, klepetalnic itd. Globalna narava interneta, hiter prenos podatkov, možnost prikrivanja prave identitete itd. pa predstavljajo prednosti tudi za posameznike, ki to izkoriščajo za slabe in v mnogih primerih tudi nezakonite namene.. V diplomski nalogi želimo opozoriti na nevarnosti, ki prežijo na mladostnike pri nepazljivi uporabi interneta, ter ponuditi ključne rešitve za zaščito zasebnosti in varnosti na internetu. Z vidika zagotavljanja zasebnosti in varnosti na internetu pa je najpomembnejše ozaveščanje in izobraževanje otrok in mladostnikov o varni rabi interneta s strani staršev, učiteljev in širše družbene skupnosti.. 1.1 Namen in cilji diplomske naloge Mladostniki so najbolj ranljivi uporabniki interneta in so zaradi svoje mladosti, neizkušenosti in pomanjkanja kritične presoje izpostavljeni različnim nevarnostim, ki jih prinaša nepazljiva raba interneta.. V diplomski nalogi bomo predstavili in opozorili na številne nevarnosti, s katerimi se lahko soočajo mladostniki, in ponudili nekaj temeljnih rešitev s tehničnega vidika. Izpostavili bomo štiri ključne pravne akte, ki urejajo področje zasebnosti in varnosti na internetu, ter predstavili nekaj najpomembnejših projektov in organizacij, ki se ukvarjajo z varnostjo na internetu. Pri tem bomo opozorili tudi na pomembno vlogo staršev in učiteljev pri izobraževanju in osveščanju mladih o varni rabi interneta.. Cilj diplomske naloge je ugotoviti dejansko stanje o varni rabi interneta med mladostniki. Ugotavljali bomo, ali mladostniki odgovorno uporabljajo internet, v kolikšni meri se soočajo z nevarnostmi, katera orodja za zaščito zasebnosti uporabljajo in kako starši skrbijo za varnost svojih otrok na internetu.. 7.

1.2 Opredelitev hipotez Iz raziskovalnih vprašanj bomo v diplomski nalogi opredelili naslednje hipoteze: H1: Mladi najpogosteje obiskujejo spletne strani socialnih omrežij. H2: Mladi pogosto razkrivajo svoje osebne podatke. H3: Mladi se ne zavedajo dovolj nevarnosti in možnih zlorab. H4: Mladi se pogosto soočajo z različnimi nevarnostmi pri uporabi interneta. H5: Starši imajo premalo nadzora pri uporabi interneta.. Omenjene hipoteze bomo potrdili ali ovrgli na osnovi rezultatov ankete o varni rabi interneta med slovenskimi mladostniki.. 1.3 Metodologija raziskovanja V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo, ki je temeljila na pregledu domače in tuje literature ter virov z interneta.. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli anketo o varni rabi interneta med slovenskimi mladostniki. Anketirali smo učence in učenke 8. in 9. razredov Osnovne šole Marije Vere in Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. Anketni vprašalnik je v okviru razredne ure izpolnilo 86 učencev in učenk. Vseboval je 11 vprašanj zaprtega tipa, ki so se nanašala predvsem na navade mladostnikov pri uporabi interneta. Zanimalo nas je, kako pogosto se mladostniki soočajo z nevarnostmi na internetu in v kolikšni meri so zaskrbljeni glede nevarnosti, ki jih prinaša neodgovorna in nepremišljena uporaba interneta. Pridobljene rezultate smo statistično analizirali s pomočjo programov SPSS in Microsoft Excel.. 8.

2 Zasebnost in varnost na internetu V kontekstu obravnavane problematike je treba najprej razumeti in opredeliti pojma zasebnost in varnost. Klemenčič in drugi (2002) zasebnost opredeljujejo kot relativen pojem, kar pomeni, da ima za vsakogar drugačen pomen. Razumemo jo kot varstvo osebe v njenem bivalnem prostoru in je obsežna negativna pravica varstva posameznika zoper posege države ali tretjih oseb v njihovo zasebno sfero, osebnost in dostojanstvo. Po mnenju Grizolda pa zagotavljanje zasebnosti pri uporabi komunikacijskih tehnologij povezujemo z zavestno vzpostavitvijo stanja varnosti, ki jo opredeljuje kot »stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave.« (Grizold, 1999: 23). Poudarjamo, da enotne definicije zasebnosti in varnosti ni mogoče podati, saj gre za obsežna in kompleksna pojma, ki zahtevata celovit pristop in individualno obravnavo.. Za zaščito zasebnosti in varnost na internetu je priporočljiva zadostna mera previdnosti, predvsem pri odpiranju spletnih povezav, ki jih dobimo po e-pošti. Vselej je treba preveriti identiteto osebe, ki želi od nas pridobiti pomembne podatke, saj obstaja velika verjetnost zlorabe osebnih podatkov. Zavedati se moramo, da se z objavo zasebnih podatkov omogoči tudi njihova zloraba. Z veliko mero previdnosti moramo ravnati tudi pri nameščanju raznih aplikacij in dodatkov na računalnik ter skrbeti za pravilno in neprekinjeno delovanje protivirusnega programa in požarnega zidu. Posebno pozornost moramo nameniti ustvarjanju gesel, ki morajo biti dovolj kompleksna, prav tako pa je priporočljivo njihovo redno spreminjanje (Bernik in Prislan, 2012).. Za zagotavljanje zasebnosti in varnosti na internetu je poleg tehničnih rešitev pomembno predvsem uporabnikovo ravnanje in vedenje pri uporabi sodobnih tehnologij in interneta. Ker nobena spletna aktivnost ne omogoča popolne zasebnosti na internetu, so za zaščito zasebnosti in varnost na internetu pomembni predvsem računalniško znanje, osveščenost, ustrezna programska oprema in posameznikova kritična presoja. Menimo, da sta osveščenost uporabnikov in previdnost pri uporabi interneta ključnega pomena, saj v prvi vrsti sami nosimo odgovornost za ravnanje s svojimi podatki in drugimi informacijami ter se sami odločamo, komu jih bomo zaupali in posredovali. 9.

2.1 Zakonodajna ureditev zasebnosti in varnosti Za zagotavljanje zasebnosti in varnosti na internetu je nujno pomembna tudi dobro usklajena zakonodaja, ki bo ščitila posameznikovo pravico do zasebnosti, tako v fizičnem kot tudi v virtualnem prostoru. Izpostavili bomo ključne določbe, ki so pomembne z vidika komunikacijske in informacijske zasebnosti ter varnosti, in se omejili predvsem na dva slovenska pravna akta, ki urejata to področje, in sicer Ustavo Republike Slovenije in Kazenski zakonik, ter na dve mednarodni pogodbi, to sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Splošna deklaracija o človekovih pravicah.. . Ustava Republike Slovenije Slovenska ustava varstvo zasebnosti zagotavlja v več določbah, in sicer v 35. členu (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), kjer se kaže splošna pravica do zasebnosti, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegovo zasebnost in osebnostne pravice. Nadalje 37. člen Ustave (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) varuje interes posameznika, da se nihče ne seznani z vsebino sporočila, in določa pogoje, pod katerimi je dopustno poseči v posameznikovo komunikacijsko zasebnost, in sicer če je to nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Nazadnje pa je v 38. členu (varstvo osebnih podatkov) prepovedana uporaba osebnih podatkov, ki je v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Poudarjeni sta tudi pravica posameznika, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi (Ustava Republike Slovenije, 1991).. . Kazenski zakonik Republike Slovenije Z vidika kazenske zakonodaje v naši državi se bomo omejili predvsem na tri določbe,. ki. v. svojih. členih. zagotavljajo. varstvo. komunikacijske. in. informacijske zasebnosti. Kazenski zakonik RS v 139. členu (kršitev tajnosti občil) kot kaznivo dejanje označuje vsakršno neupravičeno odpiranje tujega pisanja in seznanjenje z njegovo vsebino. Kaznivo je tudi seznanjenje z vsebino pisanj z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev in kdor omogoči drugi osebi, da se seznani z vsebino pisanj. Nadalje sta v 143. členu (zloraba osebnih podatkov) kazniva zloraba osebnih podatkov, ki se obdelujejo na osnovi zakona, in nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom zlorabe. Kazniva je tudi objava osebnih podatkov žrtev kaznivih 10.

dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin ali zaščitenih prič, na osnovi katerih se te osebe lahko določi. V 221. členu (napad na informacijski sistem) pa je kot kaznivo dejanje opredeljen vsak nepooblaščen oziroma neupravičen vstop in prestrezanje podatkov, ki se prenašajo po informacijskem sistemu. Kot kaznivo dejanje določa tudi neupravičeno spreminjanje, preslikavanje, prenašanje ali uničenje podatkov v informacijskem sistemu (Kazenski zakonik, 2008). . Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 8. členu (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) obravnava splošno varstvo zasebnosti na enem mestu ter pri tem izpostavlja spoštovanje družinskega življenja, stanovanja in dopisovanja (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 2010).. . Splošna deklaracija o človekovih pravicah Splošna deklaracija o človekovih pravicah v 12. členu prepoveduje samovoljno nadlegovanje in vmešavanje v posameznikovo zasebno življenje, družino, stanovanje ali dopisovanje. Poudarja tudi pravico do zakonskega varstva pred takšnimi napadi (Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948).. Glede na pregled zakonodajne ureditve, ki zadeva področje zasebnosti in varnosti z informacijskega in komunikacijskega vidika, menimo, da so posamezni pravni akti opredeljeni preveč na splošno in premalo natančno. Glede na velik porast uporabe interneta in drugih sodobnih tehnologij so posamezni členi togi in neprilagojeni razmeram sodobnega časa, v katerem narašča uporaba interneta in drugih sodobnih tehnologij. Zakonodajalec bi moral več pozornosti nameniti pravni zaščiti otrok in mladostnikov, saj so ravno mladi najaktivnejši uporabniki interneta in se pogosto ne zavedajo, kakšne nevarnosti prežijo na njih. Zaradi narave interneta in možnosti prikrivanja prave identitete lahko otroci in mladostniki postanejo žrtve zlorabe zasebnosti, raznih nadlegovanj, groženj in v najhujših primerih celo spolnih zlorab. Vse našteto za otroke in mladostnike predstavlja resne posledice, ki lahko vplivajo tudi na njihov razvoj in psiho.. Poudarjamo, da je treba poskrbeti za zaščito otrok in mladostnikov na internetu, jih izobraževati in osveščati, še preden pride do raznih nevšečnosti ali zlorab, kar lahko otroka ali mladostnika zaznamuje in spremlja vse življenje.. 11.

3 Grožnje zasebnosti in varnosti na internetu Internet je postal del našega vsakdana in brez njega skoraj ne znamo in ne moremo več živeti. Prinesel nam je mnogo koristnega, kot na primer možnost globalne komunikacije, neusahljiv vir informacij in zabave ter obilo novih poslovnih priložnosti. Uporaba interneta pa ne prinaša samo zadovoljstva in koristi, ampak tudi številne nevarnosti, ki se jih večina uporabnikov, predvsem pa mladostnikov, zaradi pomanjkanja znanja in premajhne osveščenosti niti ne zaveda. Nepravilna ali nepremišljena uporaba interneta lahko ima v skrajni fazi tudi katastrofalne posledice, ki niso povezane le z izgubo podatkov ali okvaro računalnika, temveč tudi s težkimi psihičnimi posledicami uporabnikov (Skrt, 2006).. 3.1 Nevarnosti interneta V tem podpoglavju bomo predstavili najpogostejše nevarnosti, ki ogrožajo računalnik, in opisali njihove značilnosti ter načine širjenja. Pomembno je, da so mladostniki poučeni o nevarnostih in tveganjih in da posamezne nevarnosti prepoznajo že na začetni stopnji, saj lahko le na tak način preprečijo nadaljnje okužbe računalnika in druge nevarnosti.. . Trojanski konj Po navadi se predstavlja kot uporaben ali zabaven program, ki uničuje datoteke ali pa ustvari t. i. zadnja vrata, ki nepooblaščenim osebam omogočajo popoln nadzor nad računalnikom. Značilnost trojanskega konja je tudi, da samodejno ne okuži drugega računalnika, kot to velja za črve in viruse.. . Virus Je računalniška koda, ki se pripne na program ali datoteko. Razširi se lahko zelo hitro, še posebej, če uporabnik tako datoteko oz. program razširja in prenaša na druge uporabnike z uporabo interneta, zgoščenk ali drugih medijev. Viruse najpogosteje prenašajo otroci in mladi preko računalniških igric, saj po navadi ne preverjajo programov (Kovačič et al., 2008).. . Črv (angl. worm) Je virusu soroden program, ki se lahko sam aktivno prenaša prek omrežij. Črvi so zato nevarnejši od virusov, saj se lahko računalnik z njimi okuži, ne da bi uporabnik zagnal kakšno datoteko. Tako kot virusi ima tudi večina črvov 12.

določen negativen učinek na delovanje računalnika, kar se kaže v večji obremenjenosti oz. počasnosti sistema. . Zadnja vrata (angl. back door) Zadnja vrata v računalnik namestijo varnostno luknjo, ki omogoči vstop napadalcem ali neželenim programom, da zaobidejo običajne postopke identifikacije. Tako lahko virus, črv ali človeški napadalec »pusti odprta vrata« nadaljnjim vdorom (Sam svoj varnostnik, 2009).. . DOS-napad (angl. Denial of service) Pri DOS-napadu je na računalnik hkrati poslano toliko zahtev za komunikacijo, da ne zmore več učinkovito komunicirati s poštenimi klienti. Napadalci pa lahko naš računalnik uporabijo tudi kot soudeleženca v DOS-napadu na drug računalniški sistem (Kovačič et al., 2008).. . Vohunski oz. parazitni programi Delimo jih v dve kategoriji, in sicer »adware«, ki prikazujejo spletne strani z oglasi, in »spyware«, ki spremljajo naše navade pri brskanju po spletu. Ti programi se na naš računalnik namestijo skupaj z na videz uporabnim programom, ki je zgolj vaba. So zelo razširjeni in obvladajo tehnike skrivanja, zato jih protivirusni program težko odkrije. Parazitni programi omogočajo napadalcem, da zberejo podatke o žrtvi ali pa aktivirajo samodejno pojavljanje oglasov ali klicne programe, ki samodejno kličejo na plačljive telefonske številke ter upočasnijo delovanje računalnika (Varni na internetu, 2006).. . Prevare z elektronsko pošto Gre za poskus prevare uporabnika, s katero napadalci želijo priti do pomembnih informacij (gesel). Napadalec se najpogosteje izdaja za administratorja, ki od uporabnika zahteva zamenjavo gesel za tista, ki mu jih sam določi, ali pa od uporabnika zahteva, da mu pošlje kopijo datotek z gesli ali drugo pomembno informacijo. Pri elektronskih sporočilih s tovrstno vsebino morajo uporabniki, še posebej pa mladostniki ravnati z veliko mero previdnosti in preudarnosti. Čeprav je sporočilo na prvi pogled videti pristno, je treba vselej preveriti nepoznanega pošiljatelja sporočila. Pomembno je, da nikoli ne posredujemo gesel in drugih osebnih podatkov po elektronski pošti.. . Neželena pošta (angl. Spam) Če se želimo vsaj delno izogniti prejemanju raznih neželenih sporočil, moramo biti previdni pri posredovanju svojega elektronskega naslova. Večinoma gre za oglaševanje, pogosto tudi goljufivih ali nezakonitih izdelkov 13.

ali storitev. Zaradi možnosti velikih zaslužkov je neželena pošta eden izmed pomembnih dejavnikov za razmah spletnega kriminala (Kovačič, 2006). . Spletno ribarjenje (angl. Phishing) Je ena izmed nevarnosti, pri kateri napadalci postavijo lažno spletno stran oziroma. pošljejo. prirejeno. elektronsko. sporočilo,. s. katerim. skušajo. uporabnika prepričati, da jim posreduje svoje osebne podatke. Tako goljufiva spletna stran kot elektronsko pismo sta lahko na prvi pogled popolnoma enaka spletni strani ali pismu legitimnega podjetja, vendar pa bosta vaše finančne podatke posredovala tretjim osebam, ki se bodo z njimi okoristile. Uporabniki so pri tovrstnih napadih preusmerjeni na zlonamerne spletne strani, ne da bi za to sploh vedeli. Napadalci na tak način pridobivajo zaupne podatke od uporabnikov, najbolj pa so zaželene številke kreditnih kartic s podatki, ki so potrebni za dostop in uporabo e-bančnih storitev (Kovačič et al., 2008).. Nevarnosti, kot so trojanski konji, virusi, črvi ipd., predstavljajo predvsem grožnje računalniškemu sistemu in njegovo upočasnjeno delovanje, medtem ko so uporabniki, ki so tarče pri prevarah z elektronsko pošto ali spletnim ribarjenjem, veliko bolj ogroženi, saj gre za hud poseg v njihovo zasebnost. Cilj tovrstnih napadov je predvsem zbiranje pomembnih podatkov (gesel, številk kreditnih kartic itd.) za njihovo zlorabo. Prizadetim uporabnikom to prinese veliko nevšečnosti in posledic, tako materialnih kot psihičnih. Zato poudarjamo pomen vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov, ki jih je treba poučiti o nevarnostih, ki prežijo na internetu, da bodo pravočasno prepoznali škodljive namene in se pravilno odzvali v primeru tovrstnih prevar.. 3.2 Tehnične rešitve Uporabnik je pri uporabi spleta izpostavljen mnogim nevarnostim, zato je zelo priporočljiva uporaba zaščitnih ukrepov, ki te nevarnosti zmanjšajo ali celo odpravijo. Nekaterim nevarnostim se je mogoče izogniti z razumno in previdno uporabo interneta (npr. spletnim prevaram), za druge pa so na voljo tehnične rešitve, ki jih bomo opisali v tem podpoglavju.. . Protivirusni program Ena najpomembnejših obramb pred računalniškimi virusi je protivirusni program. Novi virusi se pojavljajo vsak dan, zato je pomembno, da uporabnik 14.

svoj protivirusni program redno posodablja z novimi protivirusnimi vzorci. Protivirusni program deluje tako, da vsako vsebino datoteke pregleda in nas opozarja na tiste, ki so okužene z virusom ali z drugimi škodljivimi vsebinami. Pri nameščanju protivirusnih programov moramo biti previdni, saj obstaja možnost, da se škodljiva programska koda zamaskira v protivirusne programe (Informacijski pooblaščenec, 2011). . Požarni zid (angl. firewall) Je poseben vmesnik (program ali strojna oprema), ki omejuje nepooblaščene dostope iz omrežja oz. v omrežje. Omejitve dostopa so mogoče na IP-naslov ali na vrata, skozi katera poteka komunikacija.. . Šifriranje Šifriranje je prav tako ena izmed najbolj znanih zaščitnih tehnik. Gre za metode, s katerimi temeljno sporočilo zašifriramo oziroma dešifriramo. Poleg šifrirnega postopka ali algoritma pri tem uporabimo tudi ključ ali geslo. Z uporabo šifriranja znotraj računalniškega sistema se lahko izognemo kraji podatkov v primeru nepooblaščenega (fizičnega) dostopa. Pošiljatelj in prejemnik imata vsak svoj par ključev – zasebnega, ki je tajen, in javnega, ki je javno dostopen. Ker sta ključa med seboj povezana v posebnem matematičnem razmerju, mora pošiljatelj sporočilo zašifrirati s svojim zasebnim in prejemnikovim javnim ključem, prejemnik pa to sporočilo nato dešifrira s svojim zasebnim in pošiljateljevim javnim ključem.. . Trajno brisanje Je zelo priporočljivo, saj z uporabo internetnih storitev na računalniku puščamo številne elektronske sledi, ki se zapisujejo v različne začasne datoteke, zato je priporočljiva uporaba, ki vsebino datotek izbriše s prepisovanjem podatkov čez stare. Ni pa učinkovito na vseh datotečnih sistemih, saj so nekateri datotečni sistemi zasnovani tako, da je uničene podatke mogoče obnoviti.. . Filtriranje in blokiranje neprimernih vsebin Filtriranje in blokiranje neprimernih vsebin je ena izmed tehničnih rešitev, ki jo uporabljajo predvsem starši otrok in mladostnikov. Deluje tako, da v spletnem brskalniku nastavimo stopnjo prepustnosti za določene vsebine, s čimer lahko preprečimo dostop do določenih nezaželenih spletnih vsebin (npr. pornografije). Nekateri programi za filtriranje in blokiranje neprimernih vsebin pa lahko tudi sledijo deskanju po internetu, snemajo pogovore v klepetalnicah, v primeru nevarnosti obveščajo starše preko elektronske pošte. 15.

ali pa zaustavijo elektronsko pošto z neprimerno vsebino. Tu velja omeniti predvsem otrokovo pravico do zasebnosti pred lastnimi starši, zato je pomembno medsebojno zaupanje, kjer tovrstne metode ne bodo več potrebne (Kovačič, 2006).. Stoodstotne varnosti pred virusi, črvi, trojanskimi konji in drugimi ni mogoče zagotoviti. S prenašanjem in izmenjavo raznih računalniških igric in drugih datotek in programov ter pri nepazljivem brskanju po spletu mladostniki najpogosteje prenašajo viruse in druge nevarnosti na svoj računalnik. Pred namestitvijo je priporočljivo vsak program, datoteko ali računalniško igrico še posebej pregledati s protivirusnim programom, ki zazna morebitne nevarnosti za naš računalnik. Z uporabo zgoraj napisanih zaščitnih ukrepov in zadostno mero previdnosti se lahko v najboljši možni meri izognemo raznim nevarnostim, ki ogrožajo naš računalnik in posledično tudi našo zasebnost in varnost.. 3.3 Škodljive in nezakonite spletne vsebine Veliko tveganj, povezanih s komunikacijskimi tehnologijami, ogroža ljudi na splošno, otroci in mladi pa so še posebej ranljivi, ne le zaradi njihove mladosti, ampak tudi zaradi tega, ker so nove tehnologije mnogo vplivnejši del njihovih življenj. Otroci in mladi so pogosteje tarča t. i. »spletnih plenilcev«, ki iščejo ranljive ljudi, ki jih lahko zlorabijo. Anonimnost na spletu jim omogoča, da prevzamejo lažno identiteto, s katero lažje navežejo stik z otroki in mladimi v klepetalnicah ter spletnih dnevnikih (Kane in Portin, 2008).. Škodljivost določene spletne vsebine je odvisna od kulture in vrednot, ki veljajo v določeni skupnosti oz. državi. Za škodljive spletne vsebine štejemo vse tiste, ki prizadenejo čustva določenih oseb oz. družbenih skupin. Kot nezakonite spletne vsebine pa štejemo vse tiste, ki so kaznive v skladu s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije in drugimi ukrepi v notranjem pravu (Kovačič et al., 2008).. Kot smo ugotovili, grožnje zasebnosti in varnosti ne predstavljajo samo trojanski konji, virusi, črvi in druge nevarnosti, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju, pač pa tudi številne škodljive in nelegalne spletne vsebine, kot so na primer nasilje na internetu, spletno nadlegovanje, sovražni govor in otroška pornografija. Omenjene in še nekatere nevarne spletne vsebine bomo podrobneje opredelili v nadaljevanju. 16.

3.3.1 Nasilje na internetu Na internetu lahko naletimo tudi na spletne strani, ki prikazujejo nasilno vsebino. Nasilje je na internetu lahko prikazano v obliki nasilnih iger, sovražnih sporočil, spletnega nadlegovanja ali spletnih strani, ki prikazujejo in propagirajo nasilje. Največ nasilja se dogaja na spletnih klepetalnicah in forumih, ki so namenjeni pogovorom in izražanju mnenj o različnih temah. Tu lahko najdemo razna žaljiva sporočila, sovražni govor in kibernetsko sovraštvo. Nasilje pa se lahko širi tudi preko elektronske pošte, s katero nasilna sporočila dosežejo širok krog posameznikov (O nasilju na internetu, 2012).. Pozornost gre nameniti tudi nasilnim računalniškim igricam in njihovemu vplivu na nasilno vedenje mladih. Ker so konzole in spletne igre postale zelo priljubljena oblika zabave otrok in mladostnikov, je vsebina teh iger povzročila zaskrbljenost v povezavi s potencialnim vplivom vedno bolj realističnega nasilja in stereotipnih karakterjev (Kane in Portin, 2008).. Posameznik, ki vzorec iz nasilnih računalniških iger prenese v vsakdanje življenje, pa ni samo pod vplivom teh iger in zasvojenosti z njimi, pač pa je po našem mnenju tudi pod velikim pritiskom okolice, kar vpliva na njegovo psihično stanje in dojemanje realnega sveta. Med mladimi so lahko prisotne težave v družini, v šoli in med vrstniki, kar lahko privede do družbene izoliranosti, zapiranja vase in posledično vživljanje v virtualni svet, ki ga lahko posameznik sprejme in dojema kot realnega. Zato nasilne računalniške igre po našem mnenju ne predstavljajo glavnega vzroka za nasilno in destruktivno vedenje mladih, pač pa so tu prisotne tudi družbene razmere in okolica, s katero se mladi soočajo.. 3.3.2 Spletno nadlegovanje Nadlegovanje je med mladostniki prisotno že od nekdaj, vendar pa se je z razmahom sodobnih tehnologij iz šole, z igrišč in iz drugih javnih prostorov preselilo na svetovni splet in druga komunikacijska sredstva. Za spletno nadlegovanje se najpogosteje uporabljajo. e-pošta,. mobilni telefoni,. programi za neposredno. sporočanje,. klepetalnice, spletne strani z videovsebino, spletne kamere, spletna socialna omrežja in virtualna učna okolja. Spletno nadlegovanje. (angl. cyberbullying) se od. tradicionalne oblike nadlegovanja razlikuje po tem, da ni omejeno na določen čas in. 17.

prostor. Lahko se dogaja 24 ur na dan, predvsem pa v prostorih, v katere nadlegovalci prej niso imeli vstopa (Informacijski pooblaščenec, 2009).. Snakeborg in drugi (2011) menijo, da je spletno nadlegovanje še posebej zahrbtna oblika, ker omogoča določeno mero anonimnosti in priložnosti, da nadlegovalec doseže veliko število potencialnih žrtev brez kazenskih sankcij. Spletno nadlegovanje je dejanje posameznika ali skupine, ki s pomočjo elektronskih komunikacijskih naprav pošiljajo ali objavljajo vsebino, ki se nanaša na posameznika ali skupino in je s strani razumnih oseb označena kot kruta, vulgarna, neprijetna, zastrašujoča, škodljiva itd.. Pri omejevanju spletnega nadlegovanja sta na prvem mestu nujna odkrit pogovor z mladostniki ter izobraževanje o varni in primerni uporabi informacijskih tehnologij. Predvsem je pomembno, da mladostniki razumejo, da nadlegovanje na spletu ni igra, zato jih je treba seznaniti tudi s posledicami, ki jih spletno nadlegovanje prinese s sabo. Prav tako je pomembno seznanjenje o pravilih obnašanja na svetovnem spletu, seznanjenje s slovensko zakonodajo s področja spletnega nadlegovanja, o pristojnostih različnih državnih organov in o vseh (tudi pravnih) posledicah, ki lahko doletijo spletne nadlegovalce (Informacijski pooblaščenec, 2009).. 3.3.3 »Seksting« Z razmahom interneta in mobilnih telefonov je med mladimi vse bolj popularen tako imenovani »seksting«. Izraz označuje pošiljanje golih fotografij ali videoposnetkov preko interneta ali mobilnega telefona med vrstniki. To je značilno predvsem za najstnike. Mladostniki to počno predvsem za zabavo in ne vidijo možnih negativnih posledic takega vedenja. Težava nastane, ker slike lahko hitro zaokrožijo po internetu in mladim prinesejo nemalo težav. Posledice so lahko težave v šoli in doma, spolno nadlegovanje, nadlegovanje vrstnikov itd. Vedeti moramo, da slike, ki so enkrat objavljene na internetu, tam tudi ostanejo, kjer jih lahko vidi kdor koli še leta po tem. Mladi se ne zavedajo dovolj, da lahko do osebnih informacij in slik, ki jih objavljajo na spletu, dostopajo vsi, vključno z njihovimi starši, učitelji, prihodnjimi delodajalci in ljudmi s slabimi nameni. Tudi če sami ne objavljajo neprimernih fotografij, se morajo zavedati, da jih lahko objavi nekdo drug in jih prikaže v popolnoma drugem kontekstu, kjer postanejo za njih žaljive (Seksting, 2012).. 18.

3.3.4 Sovražni govor im ponujajo ogromno možnosti izobraževanje, raziskovanje in izpopolnjevanj. Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobične, diskriminatorne, rasistične in naperjene zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne), in obsega govorno, pisno in tudi nebesedno komunikacijo. Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne osebne okoliščine pripadajo določeni skupini (Samaluk, 2006).. Za širjenje sovražnega govora pa posamezniki čedalje več izkoriščajo internet, saj jim zaradi nekaterih lastnosti interneta, kot sta npr. skritost identitete in lahkota širjenja njihovih idej, omogoča doseči na milijone uporabnikov in potencialnih pristašev. Internet izkoriščajo tudi rasisti, ki so organizirani v razne ekstremistične skupine in preko spleta širijo svoje ideje, prav tako pa je v spletnem trgovanju prisotno veliko proizvodov, ki promovirajo rasizem in ksenofobijo (Šterk et al., 2006). Pri omejevanju sovražnega govora ima pomembno vlogo slovenska prijavna točka Spletno oko, ki na svoji spletni strani omogoča anonimno prijavo sovražnega govora, prav tako pa ima posameznik možnost do anonimne prijave razširjanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na spletnih straneh, kjer je omogočeno komentiranje novic, člankov ali drugih vsebin na internetu. Z vidika omejevanja pa je pomembna tudi ustrezna. pravna. ureditev.. Temeljna. določba. o. prepovedi. spodbujanja. k. neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni ima pravno osnovo v Ustavi Republike Slovenije (1991), in sicer v 63. členu, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Nadalje pa je člen opredeljen v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (2008), in sicer v 297. členu, ki kazensko sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.. 3.3.5 Posnetki in slike spolnih zlorab otrok in mladostnikov na internetu Internet je zaradi svoje decentraliziranosti idealen medij za razpečevanje otroške pornografije,. saj. njegove lastnosti onemogočajo. možnost resnega nadzora.. Internetna tehnologija omogoča hitro izmenjavo informacij in materialov ter ponuja veliko količino raznovrstnih informacij, ki so težko obvladljive in jih je težko nadzorovati. Omogoča tudi visoko stopnjo anonimnosti, saj distributerji neprimernih in kaznivih vsebin prevzamejo lažno identiteto ali pa ostanejo povsem anonimni. Vse. 19.

to prispeva k širjenju različnih zlorab in kaznivih dejanj, ki so jim podvrženi tudi otroci in mladostniki (Bernik in Zorman, 2011).. Na portalu Spletno oko (2012) otroško pornografijo opredeljujejo kot »vsakršno obliko upodobitve ali predstavljanja spolnega izkoriščanja otrok (vključno s slikovnim, pisnim ali z videomaterialom), ki je osredotočena na otrokovo spolno vedenje ali na otrokove spolne organe«.. Opozorili bomo tudi na neustrezno besedno zvezo in zavajajoč izraz »otroška pornografija«, ko govorimo o podobah spolnih zlorab otrok. Seksualne podobe mladoletnikov pomenijo zlorabo ali izkoriščanje, kar je napačno enačiti z besedo »pornografija«, ki je legalna in pomeni izraz za odrasle ter je namenjena širši javnosti za njihovo spolno zadovoljstvo. Mladoletne osebe, ki so bile spolno zlorabljene, si zaslužijo posebno obravnavo in ustrezno varstvo, zato resnost te problematike nikakor ne smemo imenovati z besedo »pornografija«. Slike in posnetki spolnih zlorab otrok so dokumentiran dokaz o kaznivem dejanju in vsebujejo informacije o kraju kaznivega dejanja, storilcu in žrtvi, kar je pomembno za nadaljnje delo policije. Natančna definicija pri problematiki spolnih zlorab otrok je zelo pomembna tako za organe pregona in kazensko pravosodje kot za medije in širšo javnost, da razumemo in se zavedamo, da gre pri tem za kaznivo dejanje, katerega žrtev je nedolžen otrok (Child pornography versus Child sexual abuse material, 2012).. Pornografska vsebina se največkrat pojavlja na spletnih straneh ali pa se izmenjuje preko elektronske pošte, sporočil, novičarskih skupin, oglasnih desk in klepetalnic. V večini primerov uporabniki aktivno iščejo otroško pornografijo na internetu, saj je ta razmeroma redka v odprtih območjih interneta. Dostop do spletnih strani pedofilskih skupin je zaprt in od uporabnika zahteva plačilo za dostop do njihovih vsebin (Wortley in Smallbone, 2010).. Za pedofile so najbolj zanimive spletne klepetalnice in razna družabna omrežja, saj jih uporablja veliko število mladostnikov, saj preko njih najlažje vzpostavijo neposreden dialog s potencialno žrtvijo. Vzpostavljen kontakt jim omogoča, da lahko z mladimi v nekem časovnem obdobju zgradijo prijateljski odnos, ki ga lahko kasneje izkoristijo za vzpostavitev fizičnega stika in zlorabo. Pedofili s pomočjo interneta tudi vzdržujejo stik, si izmenjujejo izkušnje, si izmenjavajo »material« ter s tem podzavestno upravičujejo legitimnost svojih dejanj, saj vedo, da pri svojem početju. 20.

niso osamljeni. Z medsebojnim povezovanjem lahko ustvarjajo močne, organizirane mreže, ki lahko razpredejo svoje lovke po številnih državah hkrati (Skrt, 2004).. Preiskovanje otroške pornografije na spletu je zahtevno in pogosto neuspešno, saj storilci ne puščajo prstnih sledi, DNA in imajo relativno zagotovljeno anonimnost. Ena izmed strategij, ki jo uporabljajo preiskovalci, je prijava preiskovalca v spletne klepetalnice, kjer se izdaja za otroka in poskuša pritegniti pozornost pedofila. Prav tako poskušajo z ustvarjanjem lažnih spletnih strani z otroško pornografijo pridobiti podatke o ljudeh, ki sporno vsebino izkoriščajo, uporabljajo in pridobivajo. Pridobivanje spletnih dokazov je precej zamudno in dolgotrajno, saj so storilci vsestranski in izpopolnjujejo svoje tehnične sposobnosti, postajajo bolj prefinjeni in lažje manipulirajo z internetnimi storitvami, da bi se izognili odkritju (Bernik in Zorman, 2011).. Za zaščito mladostnikov je pomembna mednarodna regulacija pornografije, saj mnogi pedofili delujejo na mednarodni ravni, zato je boj proti njim na lokalni in nacionalni ravni težji, saj je sled za osebo izgubljena takoj, ko prestopi v drugo nacionalno okolje, kjer organi pregona nimajo več pristojnosti. Opozoriti velja tudi na meddržavno razlikovanje po definicijah oz. opredelitvah kršitev in mejah dopustnosti in nedopustnosti, zato je potreben multidisciplinaren pristop (Šterk et al., 2006).. V našem pravnem redu je otroška pornografija inkriminirana v Kazenskem zakoniku (2008) v 176. členu (prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva), kjer je v vseh oblikah inkriminirana zgolj otroška pornografija. Odrasla pornografija pa je inkriminirana zgolj v primeru, če jo storilec proda, prikaže ali seznani z njo osebo, mlajšo od 14. let (Jančič et al., 2007).. 3.4 Vloga staršev in učiteljev za varno rabo interneta Internet danes ne predstavlja le neskončnega vira informacij, pač pa tudi sredstvo za komuniciranje, kar je še posebej priljubljeno pri mladih. Vendar pa se morajo mladi zavedati, da v »virtualnem« svetu nanje pretijo enake ali še večje neprijetnosti in nevarnosti kot v »realnem« svetu. Starši, učitelji in širša družbena skupnost imajo pomembno vlogo pri varni rabi interneta, zato je prav, da mlade že od začetka spremljajo in usmerjajo pri njihovih dejavnostih na internetu. Pomembno je, da so tako učitelji kot tudi starši seznanjeni z aktualno problematiko, s številnimi 21.

prednostmi in potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinaša uporaba interneta, tako da bodo lahko mlade naučili, kako varno uporabljati internet in zaščititi svojo zasebnost (Skrt, 2006).. Menimo, da sta z vidika vloge staršev ključnega pomena ustrezna komunikacija in na zaupanju temelječ odnos med starši in mladostniki. Starši se morajo s svojimi otroki odkrito pogovoriti in jih seznaniti z možnimi zlorabami in z negativnimi posledicami, na katere lahko naletijo ob neustrezni in nepremišljeni uporabi interneta. Starši naj svojim otrokom postavijo jasne omejitve z vidika uporabe interneta, še posebej to velja pri spletnem nakupovanju in plačevanju s plačilnimi karticami, kjer pogosto prihaja do zlorab osebnih podatkov. Ne smemo pa pozabiti tudi na razna družabna omrežja, kjer mladi pogosto objavijo preveč podatkov in informacij. Seznaniti jih moramo z nastavitvami zasebnosti in varno uporabo. Starši lahko uporabljajo tudi orodja za starševski nadzor, vendar pa menimo, da ima lahko pretiran nadzor staršev ravno obratni učinek na mladostnika. Zato so v prvi vrsti pomembne vzgoja, ozaveščenost in komunikacija.. Tako kot starši so tudi učitelji pomemben člen pri osveščanju otrok o varni rabi interneta, saj imajo ustrezno znanje, ki ga prenašajo na mlajše generacije. Izpostavili bi predvsem ustrezen učni program v osnovnih šolah, ki bi otrokom in mladostnikom omogočal pridobivati ustrezna znanja s področja varne rabe računalnika in interneta. Učenci in učitelji bi morali aktivneje sodelovati pri raznih delavnicah, okroglih mizah in drugih dejavnostih. Učni program bi moral biti bolj dinamičen in pester, saj bi na tak način spodbudili in motivirali otroke in mladostnike k sodelovanju in razmišljanju. Večjo ozaveščenost otrok in mladostnikov bi dosegli tudi z večjim sodelovanjem med šolami in organizacijami ter različnimi projekti, ki se izvajajo v Sloveniji na področju varne rabe interneta.. 22.

4 Projekti za varno rabo interneta v Sloveniji Za zagotavljanje zasebnosti in varnosti na internetu smo v prvi vrsti odgovorni uporabniki sami, saj se lahko z odgovorno in preudarno rabo interneta izognemo mnogim nevarnostim in neželenim posledicam. V najbolj ranljivo skupino uporabnikov interneta spadajo mladostniki, ki se lahko zaradi neizkušenosti in nezmožnosti kritičnega razmišljanja hitro zapletejo v pasti interneta. Pri zagotavljanju zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu imajo zato pomembno vlogo projekti, ki se ukvarjajo z varnostjo na internetu, mlade spodbujajo in osveščajo o varni in odgovorni rabi interneta, izdajajo promocijska gradiva in aktivno sodelujejo tudi z drugimi institucijami.. V tem poglavju bomo opisali štiri projekte, to so Spletno oko, Safe.si, SI-CERT in projekt Varni internet, ki so s svojimi prizadevanji za varnejši internet v slovenskem prostoru med najpomembnejšimi.. 4.1 Projekt Spletno oko »Spletno oko je edini slovenski spletni prijavni center, ki uporabnikom interneta omogoča anonimno prijavo otroške pornografije ali sovražnega govora, na katero naletijo med brskanjem po spletu.« Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru programa Varnejši internet in organizacije INHOPE. Njeno poslanstvo je ustvariti okolje, ki bo na enem mestu združilo vladne in nevladne organizacije, Policijo, organizacije, povezane z zaščito otrok in mladostnikov, in internetne ponudnike v skupnem boju proti nezakonitim vsebinam na internetu (Vehovar in Pestotnik, 2009).. Anonimno prijavo lahko poda uporabnik interneta, kadar meni, da je na internetu naletel na otroško pornografijo ali sovražni govor. Postopek prijave poteka tako, da prijavitelj najprej izpolni prijavni obrazec. Nato pregledovalci prijavne točke prijavo pregledajo in jo, če ocenijo, da gre za domnevno nezakonito vsebino, posredujejo organom pregona. V primeru, da je prijavljena stran na slovenskem strežniku, to nadalje obravnava Policija, prijavna točka pa po navodilih Policije o obstoju nezakonite vsebine na strežniku obvesti tudi ponudnika gostovanja. V primeru, da gre za prijavo strani na tujem strežniku, pa se ta preko slovenske Policije posreduje tudi Interpolu in, če obstaja, tudi prijavni točki pod okriljem omrežja INHOPE v državi, kjer gostuje strežnik z domnevno nezakonito vsebino (Kako deluje, 2012). 23.

4.2 Projekt SAFE-SI SAFE-SI deluje kot nacionalna točka osveščanja, namenjena spodbujanju zaščite in osveščanja otrok in mladostnikov, ki uporabljajo internet in nove spletne tehnologije. Aktivnosti projekta so namenjene predvsem otrokom, mladostnikom, staršem in strokovnim delavcem. Njihov namen pa je s skrbno zasnovano kampanjo osveščanja ciljne skupine informirati o. prednostih in nevarnostih uporabe. informacijske tehnologije. V tem sklopu pripravljajo razna informativna gradiva, organizirajo dogodke, okrogle mize in konference, izobraževanja v obliki delavnic in seminarjev za starše, otroke in učitelje ter vzdržujejo informativno spletno stran, kjer lahko najdemo članke in nasvete za varno rabo interneta (O projektu, 2012).. 4.3 SI-CERT SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je center za posredovanje pri internetnih incidentih in deluje v okviru Arnesa (Akademske in raziskovalne mreže Slovenije). Glavni nalogi centra sta obveščanje in reševanje varnostnih težav v računalniških omrežjih v Sloveniji, poleg tega pa center predstavlja tudi kontaktno točko, ki opravlja posredniško in svetovalno vlogo (O centru, 2012).. 4.4 Projekt Varni internet Pri projektu Varni internet se ukvarjajo s ponudbo izobraževalnih rešitev na področju varne uporabe interneta. Namen izobraževalnih programov je oblikovanje in spodbujanje stalnega ter kakovostnega socialnega dialoga med uporabniki interneta. S predavanji o varni, osveščeni in učinkoviti uporabi interneta pa prav tako sodelujejo z osnovnimi in srednjimi šolami po vsej Sloveniji (Varni internet, 2012).. V Sloveniji deluje precej projektov, ki si prizadevajo ustvarjati varnejše spletno okolje, predvsem za otroke in mladostnike. Menimo, da imajo omenjeni projekti eno izmed ključnih vlog pri osveščanju mladostnikov, zato poudarjamo pomembnost njihovega delovanja, saj mladostnike s svojimi aktivnostmi spodbujajo k varni rabi interneta in drugih sodobnih tehnologij. Poleg naštetega pa opozarjajo tudi na številne nevarnosti in tveganja, ki so jim izpostavljeni uporabniki, delijo uporabne in praktične nasvete glede varne rabe interneta in zaščite pred nevarnostmi ter dvigujejo zavest o pomembnosti boja proti nezakonitim vsebinam na internetu. 24.

5 Mednarodni projekti in organizacije za varno rabo interneta Ker je internet globalne narave, je tudi pri zagotavljanju zasebnosti in varnosti na internetu smiselno globalno sodelovanje in povezovanje. Na tem mestu delujejo številni svetovni in evropski projekti in organizacije za varno rabo interneta, ki so medsebojno povezane in z usklajenim delovanjem v veliki meri prispevajo k internetni varnosti po vsem svetu. Posebno pozornost namenjajo otrokom in mladostnikom, saj se zavedajo njihove ranljivosti in možnih zlorab. Z aktivnim delovanjem prispevajo k večji osveščenosti ljudi in z drugimi institucijami sodelujejo pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja.. Po svetu deluje mnogo projektov in organizacij, ki veliko prispevajo k varnejšemu internetu za mladostnike, zato bomo v sklopu diplomske naloge izpostavili le tri najpomembnejše, in sicer Safer Internet Programme, INHOPE in Insafe.. 5.1 Safer Internet Programme Na pobudo Evropske komisije je bil leta 2008 sprejet program Safer Internet. Naloge programa so zagotavljanje ozaveščenosti otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev o internetni varnosti, zagotavljanje možnosti za anonimno prijavo škodljivih in nezakonitih spletnih vsebin preko. nacionalnih prijavnih točk,. pospeševanje. samoregulativnih pobud na tem področju, spodbujanje otrok in mladostnikov pri vključevanju v ustvarjanje varnejšega spletnega okolja in vzpostavitev baze znanja o uporabi novih tehnologij (Empowering and protecting children online, 2009).. V okviru programa delujejo razni projekti, kot so Centri za varnejši internet, ki so zadolženi za spodbujanje varne in odgovorne rabe interneta in mobilnih naprav med mladimi. Centri so trenutno prisotni v 30 različnih evropskih državah. Omogočajo tako anonimno prijavo nezakonitih spletnih vsebin kot tudi svetovanje mladim, njihovim staršem in učiteljem o varnosti na internetu. V Sloveniji sta to center za varnejši internet SAFE-SI in prijavni center Spletno oko. Pod okrilje programa sodi tudi Safer Internet Forum, ki je organiziran kot letna konferenca o internetnih varnostnih vprašanjih in združuje predstavnike industrije, raziskovalce, predstavnike. 25.

organov kazenskega pregona, organizacije za zaščito otrok in oblikovalce politik iz Evrope in drugod (Empowering and protecting children online, 2011).. 5.2 INHOPE INHOPE je Mednarodno združenje internetnih prijavnih točk in omogoča anonimno prijavo otroške pornografije in drugih nezakonitih vsebin na internetu. Ustanovljeno je bilo leta 1999 na Nizozemskem in združuje 42 prijavnih točk v 37 državah po vsem svetu (About INHOPE, 2012).. Naloge organizacije so podpiranje in izboljševanje delovanja prijavnih točk, hitro in učinkovito odzivanje na prijave nezakonitih vsebin na internetu in spodbujanje k ustanavljanju novih spletnih prijavnih točk po vsem svetu. Vloga vseh prijavnih točk je zagotoviti vse potrebne mehanizme za učinkovito prijavo morebitnih nezakonitih spletnih vsebin, še posebej za vsebine, ki vključujejo posnetke spolnih zlorab otrok. Glavna cilja organizacije pa sta odstranitev otroške pornografije s spleta in zaščita mladih pred nezakonito uporabo interneta (INHOPE Annual Report 2011).. 5.3 Omrežje Insafe Insafe je evropsko omrežje centrov, ki se ukvarjajo z osveščanjem uporabnikov o varni in odgovorni rabi interneta in mobilnih naprav za mlade. Omrežje deluje pod okriljem programa Safer Internet in poziva k skupni odgovornosti za zaščito pravic in potreb državljanov, še posebej otrok in mladostnikov. Insafe partnerji tesno sodelujejo pri izmenjavi izkušenj, informacij in virov. Omrežje prav tako sodeluje z industrijo, šolami in družinami, katerih skupni cilj je usposabljanje ljudi za premostitev digitalnega razkoraka med domom in šolo in med generacijami. Insafe spremlja in beleži nastajajoče trende uporabe interneta, hkrati pa si prizadeva okrepiti podobo interneta kot prostora za učenje in podpreti razvoj informacijske pismenosti. Njihova prizadevnost je tudi dvigniti stopnjo ozaveščenosti in poročati o škodljivih ali nezakonitih vsebinah in storitvah. Insafe vsako leto organizira tudi dan varne rabe interneta, ki poteka v mesecu februarju. Na ta dan se odvijajo razne aktivnosti in dogodki za spodbujanje varne in odgovorne rabe interneta med mladimi (About Insafe, 2012).. 26.

5.4 Mednarodne organizacije za zagotavljanje zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu Pomemben člen pri zagotavljanju zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu imajo tudi razne mednarodne policijske organizacije, ki skupaj z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami sodelujejo v boju zoper internetno kriminaliteto in proti spolnemu izkoriščanju otrok in mladostnikov. Preiskovanje kaznivih dejanj s področja internetne. kriminalitete. zahteva. visoko. stopnjo. usposobljenosti. in. aktivno. sodelovanje ter medsebojno povezovanje med sorodnimi institucijami.. Opisali bomo dve mednarodni organizaciji, to sta mednarodna policijska organizacija Interpol in organizacija Virtual Global Taskforce, ki z vidika zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov veliko prispevata v boju proti spolnimi zlorabami prek interneta.. 5.4.1 INTERPOL Mednarodna policijska organizacija Interpol ima v mednarodni skupnosti edinstven položaj in pomembno vlogo pri zagotavljanju zasebnosti in varnosti mladih, predvsem na področju internetne kriminalitete in seksualnega turizma. Preiskovanje tovrstnih kaznivih. dejanj. predstavlja. za. Interpol. velik. izziv,. saj. zahteva. posebno. usposobljenost preiskovalcev, ki delujejo na globalni ravni. Pri identifikaciji žrtev spolnih zlorab otrok je preiskovalcem v veliko pomoč mednarodna baza podatkov, ki vključuje slike in posnetke spolnih zlorab otrok in vsebuje sofisticirano programsko opremo, ki s primerjavo slik in posnetkov določi povezavo med žrtvami in kraji. Eden izmed ukrepov Interpola je tudi blokiranje spletnih strani, na katerih se nezakonite vsebine nahajajo. Ponudniki dostopa do interneta spletne strani blokirajo na osnovi črne liste domen, na katerih se nahajajo posnetki spolnih zlorab otrok. Ko uporabnik odpre spletno stran z nezakonito vsebino, se prikaže Interpolovo obvestilo o blokirani spletni strani. Slabost tega ukrepa pa je, da sistem za ponudnike dostopa do interneta ni obvezujoč, kar predstavlja eno izmed večjih težav pri zagotavljanju njegove učinkovitosti (Crimes against children, 2012).. 27.

5.4.2 Virtual Global Taskforce Kot globalni odziv na problematiko spolnih zlorab otrok in mladostnikov preko interneta se je v okviru organizacije Virtual Global Taskforce (VGT) združilo devet organizacij in organov kazenskega pregona, kot so: Avstralska zvezna policija, policijska organizacija, ki se ukvarja z varovanjem otrok pred spolnim zlorabljanjem, Europol, Interpol, Italijanska nacionalna policija za pošto in komunikacije, Nacionalni koordinacijski center proti spolnim zlorabam otrok, Novozelandska policija, Ministrstvo za notranje zadeve Združenih arabskih emiratov in agencija ZDA za priseljevanje in carino. V okviru organizacije VGT sodelujejo tudi druge nevladne organizacije in podjetja, ki so pomemben del v globalnem boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov. Cilji VGT so zagotavljanje varnega interneta ter pomoč otrokom in mladostnikom pri tveganjih in nevarnostih na internetu. Na njihovi spletni strani pa imajo vzpostavljene tudi mehanizme, ki omogočajo spletno prijavo domnevnih spolnih zlorab otrok (What we do, 2012).. Ker je za varno uporabo interneta in za preprečevanje spolnih in drugih zlorab otrok in mladostnikov na internetu potrebno mednarodno sodelovanje, v celoti podpiramo delovanje vseh navedenih projektov, organizacij in združenj, ki z aktivnim delovanjem veliko prispevajo k ustvarjanju varnega spletnega okolja in k zaščiti zasebnosti in varnosti mladostnikov na internetu.. 28.

6 Varna raba interneta med slovenskimi mladostniki V drugem sklopu diplomske naloge smo opravili raziskavo o varni rabi interneta med mladostniki. Namen ankete je ugotoviti, ali mladostniki internet uporabljajo odgovorno, v kolikšni meri se soočajo z nevarnostmi, ki jih prinaša uporaba interneta, in njihovo stopnjo osveščenosti o varni rabi interneta ter zavedanje odgovornosti do razkrivanja osebnih podatkov.. V raziskavo so bili vključeni učenci in učenke 8. in 9. razredov dveh osnovnih šol, in sicer Osnovne šole Marije Vere in Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. Anketo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika (priloga 1) v mesecu maju in juniju 2012. Skupno smo razdelili 95 vprašalnikov. Rešenih in pravilno izpolnjenih smo prejeli 86 vprašalnikov. Število anket glede na razred, spol in šolo smo prikazali s tabelo 1. Anketirani učenci so anketni vprašalnik izpolnjevali v okviru razredne ure. Anketni vprašalnik je vseboval 11 vprašanj zaprtega tipa. Pri vsakem vprašanju so bila podana navodila za izpolnjevanje.. V nadaljevanju bomo opredelili in analizirali posamezne odgovore anketiranih učencev in učenk, ki smo jih statistično analizirali s pomočjo programa SPSS, za grafične prikaze pa smo uporabili Microsoft Excel.. Tabela 1: Število izpolnjenih anket glede na šolo, razred in spol 8. razred. 9. razred. Skupaj. Osnovna šola M. 13. 12. 13. Ž. M. 19 10. 23. Osnovna šola Frana Albrehta. M. 25. Osnovna šola Marije Vere. Ž. 44 9. 23. 19 10. 8. 48. Ž. 21 42. 11. 21. 38. 21 86. Skupaj 26. 22. 18. 29. 20. 44. 42.

Mladi danes vse več časa preživijo pred računalnikom in na internetu, zato nas je zanimalo, koliko časa anketiranci dnevno uporabljajo internet. Ugotovitve kažejo, da največ učencev in učenk med tednom uporablja internet več kot tri ure dnevno (36 %). Od 1 do 2 uri ga uporablja 25,6 %, manj kot 1 uro 20,9 % učencev in učenk. Pri uporabi interneta med vikendom ne prihaja do bistvenih razlik, na prvem mestu še vedno ostaja uporaba interneta več kot 3 ure dnevno (34,9 %), od 2 do 3 ure 26,7 %, manj kot 1 uro ga uporablja 20,9 % ter od 1 do 2 uri 17,4 % učencev in učenk.. Pri uporabi interneta med vikendom prihaja do razlik med spoloma. Učenci uporabljajo internet dnevno več kot 3 ure (38,6 %), učenke pa od 2 do 3 ure dnevno (33,3 %). Pri uporabi interneta glede na razred ne prihaja do odstopanj.. 40. 36. 34,9. 35 odstotki. 30 25 20 15 10 5 0 Čas uporabe interneta od ponedeljka do petka. Čas uporabe interneta med vikendom. Manj kot 1 uro Od 1 do 2 uri Od 2 do 3 ure Več kot 3 ure. Slika 1: Čas dnevne uporabe interneta. Menimo, da je čas, ki ga mladostniki preživijo pred računalnikom, bistveno predolg, kar lahko hitro vodi do zasvojenosti z uporabo interneta, ki jo lahko imenujemo tudi odvisnost sodobnega časa. Ključno vlogo imajo starši, ki naj svoje otroke čim bolj spodbujajo k aktivnejšemu izkoriščanju prostega časa in k realnemu druženju z vrstniki.. Nadalje smo anketirance povprašali, za katere namene uporabljajo internet. Različne namene uporabe smo razdelili glede na pogostost, in sicer redno, pogosto, včasih in nikoli. Mladi internet redno uporabljajo za druženje na spletnih socialnih omrežjih 30.

(43 %), nato za pregled elektronske pošte (40,7 %), za prenašanje glasbe, filmov in slik (33,7 %), da hitreje mine čas (30,2 %), za druženje za spletnih klepetalnicah (25,6 %), iskanje raznih informacij (24,4 %), sodelovanje v raznih forumih in blogih (14 %), za izobraževalne namene (14 %), branje dnevnih novic (10,5 %), spoznavanje novih ljudi (9,3 %), gledaje spletne televizije (9,3 %), igranje spletnih iger (8,1 %), poslušanje spletnih radijskih postaj (4,7 %) in za spletno nakupovanje (1,2 %).. Rezultati, razdeljeni glede na razred in spol, bistveno ne odstopajo od skupnih rezultatov. Pri učencih in učenkah 8. razreda je na prvem mestu pregled elektronske pošte (22,1 %), takoj za tem pa je druženje na spletnih socialnih omrežjih (19,8 %).. 60. odstotki. 50. 43. 40,7. 40. 33,7. 30,2. 30. 25,6 24,4. 20 14 10. 9,3 10,5 9,3. 8,1 1,2. 14. 4,6. 0. Skupaj 8.razred 9.razred Slika 2: Namen uporabe interneta. Podatek, da mladi najpogosteje oz. redno obiskujejo spletne strani socialnih omrežij, nas ni presenetil. Glede na veliko število mladih uporabnikov spletnih socialnih omrežij je pomembna ozaveščenost uporabnikov o možnih zlorabah, preudarnost pri dodajanju prijateljev in pri objavljanju osebnih podatkov in drugih informacij (slik, video posnetkov itd.) ter ustrezno nastavljena zasebnost in varnost profila. Osebni podatki se v današnjem času z uporabo sodobnih tehnologij z lahkoto razkrijejo. 31.

ogromnemu številu ljudi, česar bi se morali mladi dobro zavedati in to tudi upoštevati.. Mladi. pri. razkrivanju. (osebnih). podatkov. pogosto. ravnajo. nepazljivo. in. nepremišljeno, kar lahko pripelje do neželenih posledic. Zanimalo nas je, katere podatke objavljajo mladostniki na internetu in v kolikšni meri. Učenci in učenke, ki so bili vključeni v raziskavo, najpogosteje objavljajo oziroma razkrivajo ime in priimek (84,9 %), nato datum rojstva (69,8 %), elektronski naslov (68,6 %), kraj bivanja (46,5 %), šolo (33,7 %), narodnost, veroizpoved (22,1 %), telefonsko številko (10,5 %), geslo (7 %), zdravstveno stanje (5,8 %) in EMŠO (3,5 %).. Do bistvenih razlik glede na starostno skupino in spol ne prihaja, je pa opaziti nekoliko višji odstotek učencev 9. razreda pri razkrivanju (osebnih) podatkov.. V primerjavi med spoloma učenci kar v 95,5 % razkrivajo svoje ime in priimek, na drugem mestu pa je razkrivanje oziroma objavljanje elektronskega naslova, in sicer 77,3 % anketiranih učencev. Pri učenkah ne prihaja do nobenih odstopanj glede na. odstotki. skupne rezultate.. 100 90 84,9 80 70 60 50 40 30 20 10 0. 69,8. 68,6. 46,5 33,7 22,1 10,5 3,5. 7. 5,8. Skupaj 8. razred 9. razred Slika 3: Razkrivanje oz. objavljanje (osebnih) podatkov na internetu. 32.

Glede na rezultate lahko trdimo, da mladostniki v kar velikem številu objavljajo svoje podatke na internetu. Med temi podatki sicer prevladujejo ime in priimek, datum rojstva in elektronski naslov, bolj podrobnih podatkov in informacij (npr. gesla, EMŠO, telefonska številka in zdravstveno stanje) pa po rezultatih ankete ne razkrivajo v tolikšnem številu. Informacije in podatki krožijo po internetu, zato lahko hitro pridejo v roke ljudem s slabimi nameni, kar lahko pripelje do zlorabe osebnih podatkov, kraje identitete in drugih zlorab, katerih cilj je finančna korist.. Več podatkov objavimo o sebi, večjo in podrobnejšo sliko si storilci lahko ustvarijo o nas in tako na lažji način zlorabijo osebne podatke.. Mladim bi namesto svojih pravih imen svetovali uporabo t. i. vzdevkov, kjer je to mogoče, saj je tako zagotovljena določena stopnja anonimnosti. Tudi razkrivanje datuma rojstva na internetu ni ravno primerno (razen v primerih, kjer je to nujno potrebno), saj je iz datuma rojstva moč ugotoviti EMŠO (enotno matično številko občana), ki pomeni osnovno in najbolj točno identifikacijo posameznika. Tudi razkrivanje naslova elektronske pošte, ki med anketiranci predstavlja velik odstotek, ne prinaša nič dobrega. Kot smo že omenili v diplomski nalogi, morajo biti mladostniki pri posredovanju naslova elektronske pošte previdni, če se želijo vsaj delno izogniti prejemanju raznih neželenih sporočil. To imenujemo »spam«, kjer gre večinoma za oglaševanje raznih izdelkov in storitev. Prav tako pa uporabniki lahko s posredovanjem. naslova. elektronske. pošte. postanejo. tarča. prevare. lažnega. pošiljatelja, ki s prevaro poskuša priti do pomembnih informacij. Zato previdnost, komu zaupamo določene podatke, ni odveč, kar še posebej velja za mladostnike, ki lahko hitro postanejo tarča prevarantov.. Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kakšne navade imajo anketiranci pri uporabi interneta in njihova soočenja z nevarnostmi na internetu. Prvo vprašanje je bilo, ali so učenci in učenke med brskanjem po spletu računalnik že okužili z virusom. 65 % učencev in učenk je označilo odgovora »sploh ne drži« in »ne drži«. Le 10,5 % anketirancev je odgovorilo »drži« in »popolnoma drži«, kar nakazuje na varno uporabo interneta. Nato nas je zanimalo, ali so učenci in učenke preko interneta že dobili nezaželene spolne komentarje. »Sploh ne drži« in »ne drži« je odgovorilo 90,5 % učencev in učenk, 9,5 % pa jih je odgovorilo »delno drži, delno ne drži«. To pomeni, da se večina anketirancev ni soočala z omenjeno težavo. Naslednje vprašanje je bilo, ali so učenci in učenke že naleteli na pornografsko vsebino. Največ. 33.

jih je odgovorilo »drži«, in sicer 30,2 %. »Popolnoma drži« je odgovorilo 16,3 % anketiranih, »sploh ne drži« pa 29,1 %. Sklepamo lahko, da se je s pornografsko vsebino na internetu že srečala skoraj polovica učencev in učenk. Ali si na spletu radi ogledate prizore z nasilno vsebino, je bilo naslednje vprašanje. Več kot 80 % jih je odgovorilo »sploh ne drži« in »ne drži«, kar pomeni, da učencev in učenk omenjena vsebina ne zanima. Nato nas je zanimalo, ali so bili učenci in učenke že žrtve spletnega nadlegovanja. 93 % jih je odgovorilo »sploh ne drži« in »ne drži«, pritrdilno pa je odgovorilo 3,5 % anketiranih.. Glede na trditev, da na spletnih socialnih omrežjih objavljajo fotografije sebe in svojih prijateljev, je 31,4 % učencev in učenk odgovorilo »drži«. 30,2 %, da »delno drži, delno ne drži«, »sploh ne drži« pa 17,4 %. Sklenemo lahko, da učenci in učenke v večji meri objavljajo fotografije, kar jim lahko prinese številne nevšečnosti. Zanimalo nas je, ali bi se osebno sestali z osebo, ki so jo spoznali na internetu. »Sploh ne drži« in »ne drži« je odgovorilo 58 % anketiranih. 19,8 % pa jih je odgovorilo »drži« in »popolnoma drži«. Ugotovimo lahko, da se večina anketiranih učencev in učenk ne bi sestala s takšno osebo, kar pomeni, da niso izpostavljeni nevarnostim, ki jih prinaša takšno srečevanje. Tudi na vprašanje, ali bi osebi, ki so jo spoznali preko interneta, zaupali osebne podatke, jih je skoraj 90 % odgovorilo odklonilno. Zanimalo nas je, ali so učenci in učenke na spletu že naleteli na vsebine, ki spodbuja k sovražnemu govoru in rasizmu. 55, 8 % jih na omenjeno vsebino še ni naletelo. Pritrdilno je odgovorilo 18,6 %, 25,6 % anketiranih pa je odgovorilo »delno drži, delno ne drži«. Nazadnje pa nas je še zanimalo, ali učenci in učenke spreminjajo gesla na računalniku. Pritrdilno je odgovorilo 68,6 % anketiranih. »Delno drži, delno ne drži« je odgovorilo 12,8 %, 18,6 % pa jih je odgovorilo odklonilno.. Ugotovitve glede na razred in spol bistveno ne odstopajo od celotnega povprečja. Pri vprašanju, ali so na spletu že naleteli na pornografsko vsebino, prihaja do odstopanj glede na spol. Bistveno višji odstotek pritrdilnih odgovorov (61,3 %) je opaziti s strani učencev. Prav tako je opaziti višji odstotek pritrdilnih odgovorov učencev pri vprašanju, ali si na spletu radi ogledajo prizore z nasilno vsebino.. 34.

80 70. 75,6 69,8. 68,6. odstotki. 60 46,5. 50 40 34,9 30. 40,7 33,7. 29,1 17,4. 20. 8,1. 10 0. Sploh ne drži Ne drži Delno drži, delno ne drži Drži Popolnoma drži. Slika 4: Navade in soočanje z nevarnostmi na internetu. Glede na rezultate ankete lahko naše domneve o pogostem soočanju mladih z nevarnostmi na internetu ovržemo. Mladostniki pa morajo na internetu kljub temu ravnati z veliko mero previdnosti, saj se lahko zaradi svoje mladosti in neizkušenosti hitro ujamejo v pasti interneta in ljudi, ki lahko njihovo mladost in neizkušenost izkoristijo v kriminalne namene.. Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, ali učenci in učenke menijo, da obstaja možnost kraje identitete preko interneta. Pritrdilno je odgovorilo 71 % učencev in učenk. 2,3 % je odgovorilo, da to ni možno, 26,7 % anketiranih pa na vprašanje ni znalo odgovoriti. Da je možno preko interneta ukrasti gesla, je menilo 90,7 % anketiranih. 81,4 % jih je menilo, da je možno ugotoviti naslov računalnika, prav tako pa so se strinjali z možnostjo ugotoviti, katere spletne strani obiskujejo (79,1 %).. Do bistvenih odstopanj glede na razred in spol ne prihaja, odstotek pritrdilnih odgovorov pa je višji med učenci in učenkami 9. razreda. Tudi v primerjavi med spoloma je opaziti višji odstotek pritrdilnih odgovorov učencev.. 35.

100. 90,7. 90 80. 81,4. 79,1. 70,9. odstotki. 70 60 50 40 30 20 10 Skupaj. 0 Ukrasti identiteto. Ukrasti gesla Ugotoviti naslov Ugotoviti katere vašega spletne strani računalnika (IP) obiskujete. 8. razred 9. razred. Slika 5: Grožnje zasebnosti preko interneta. Anketiranci v zelo velikem številu menijo, da je možno preko interneta ukrasti identiteto in gesla, ugotoviti naslov (IP) računalnika in ugotoviti, katere spletne strani obiskujemo, kar nas je pozitivno presenetilo. Mladi se zavedajo naštetih in še drugih možnih zlorab, vendar pa so vseeno mnenja, da se njim kaj takega, kot so npr. kraja osebnih podatkov ali druge zlorabe, ne morejo zgoditi, kar je razvidno iz rezultatov tretjega vprašanja o razkrivanju oz. objavljanju podatkov, kjer odstotek objavljanja niti ni tako nizek.. Menimo, da je zavedanje mladih o možnih zlorabah na internetu zadovoljivo, vendar pa zavedanje in temu primerno ravnanje ne pomenita isto. Mlade bi se morali v tej smeri bolj izobraziti, da se ne bi le zavedali zlorab in posledic, ampak bi morali pri uporabi interneta ravnati na premišljen in odgovoren način.. Nadalje nas je zanimala stopnja zaskrbljenosti glede groženj in nevarnosti preko interneta. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da učence in učenke najbolj skrbijo izguba podatkov na računalniku (36 %), zloraba osebnih podatkov (33,7 %), vdor v računalnik (31,4 %), okužba računalnika z virusom (22,1 %), spolno nadlegovanje preko interneta (17,4 %), spletno ustrahovanje (15,1 %), prejemanje nezaželenih komentarjev (9,3 %) in prejemanje nezaželene elektronske pošte (7 %).. Razlike so vidne pri učencih in učenkah v 9. razredu, kjer jih najbolj skrbi zloraba osebnih podatkov (34,2 %), nato pa izguba podatkov na računalniku (31,6 %). Učence najbolj skrbi izguba podatkov na računalniku (40,9 %), na drugo mesto se prebije vdor 36.

v računalnik (36,4 %), nato pa zloraba osebnih podatkov (27,3 %). Učenke pa najbolj skrbi zloraba osebnih podatkov na računalniku (40,5 %), nato pa izguba podatkov na. odstotki. računalniku (31 %).. 45 40 35 30 25 22,1 20 15 10 5 0. 36 31,4 17,4. 33,7. 15,1 9,3. 7. Zelo me skrbi Me skrbi Malo me skrbi Me ne skrbi Slika 6: Zaskrbljenost glede groženj zasebnosti prek interneta. Po podatkih ankete mlade najbolj skrbi izguba podatkov na računalniku. Do tega lahko pride z okužbo računalnika z virusom ali na kakšen drug način (lastno nepazljivo ravnanje).. Pred izgubo podatkov na računalniku se zavarujemo tako, da podatke vedno shranjujemo še na kakšno drugo mesto (npr. USB-ključ, zgoščenko, pomnilniško kartico, zunanji trdi disk itd.).. Na prvem mestu smo po stopnji zaskrbljenosti pričakovali hujša dejanja, ki imajo tudi hujše posledice. Manjšo mero zaskrbljenosti nad dejanji, kot so spolno nadlegovanje preko interneta, spletno ustrahovanje in prejemanje nezaželenih komentarjev, lahko pripišemo dejstvu, da se mladi s tovrstnimi nevarnostmi niso soočali. Na drugo mesto po zaskrbljenosti uvrščamo zlorabo osebnih podatkov. Mladi morajo biti previdni pri odpiranju spletnih povezav, ki jih dobijo po elektronski pošti, prav tako pa morajo preveriti tudi identiteto osebe, ki želi pridobiti pomembne podatke. Gesel se ne zaupa nikomur, priporočljivo pa je njihovo redno menjavanje. Predvsem je pomembno ustrezno in premišljeno ravnanje, da se izognemo. 37.