Pomen informacij v managementu : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO POMEN INFORMACIJ V MANAGEMENTU. Kandidatka: Manja Štorman Študentka rednega študija Številka indeksa: 81533123 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: dr. Duško Uršič. Šempeter, februar 2005.

2 Predgovor Management je ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavljajo na področjih planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Managerji pa so ljudje, ki usmerjajo vse zaposlene in materialne vire v podjetju, k uresničitvi zastavljenih ciljev. Managerji pri svojem delu potrebujejo poslovne informacije, s pomočjo katerih lahko rešujejo probleme, ki se pojavljajo v procesu odločanja. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili ravno na področje poslovnih informacij ter na pomen le-teh v managementu. Glavni namen je bil prikazati, kako pomembne so prave, in kakovostne informacije v samem procesu odločanja. Ugotovili smo, da podjetje mora najprej poznati sedanje potrebe po informacijah, da lahko ugotovi prihodnje potrebe po informacijah. Podjetja potrebujejo informacije v vseh fazah svojega razvoja. Pomembno je, da so pridobljene informacije ustrezne. V današnjem času se managerji srečujejo s problemom prevelikega števila informacij, ki otežuje izbiro tistih, ki jih podjetje dejansko potrebuje v določenem trenutku. Na razpolago je ogromno virov od koder lahko managerji črpajo informacije. Med najbolj razširjenimi načini iskanja informacij je danes internet in svetovni splet. Brez informacij podjetja ne morejo normalno poslovati, kajti tisti, ki imajo informacijo, jo lahko koristno izrabijo, v nasprotju s tistimi, ki je nimajo. Managerji lahko pridobljene informacije tudi koristno uporabijo kot pomembno konkurenčno prednost pred drugimi podjetji. V prvih poglavjih te diplomske naloge smo se osredotočili na definicije managementa in managerja, prav tako pa smo opredelili pojem informacija in prikazali pomen informacij v procesu odločanja. V nadaljevanju smo prikazali še nekaj različnih virov, naslovov in organizacij, kjer lahko podjetja pridobijo pomembne poslovne informacije in jih koristno uporabijo. V petem poglavju smo se lotili Evropske unije in informacij povezanih z Evropsko unijo, saj menimo, da je to zelo pomembno področje, predvsem v sedanjem času, ko je tudi Slovenija postala članica Evropske unije. S tem članstvom se za naša podjetja odpirajo nove možnosti za vstope na tuje trge. Zato pomembne vse informacije v povezavi z Evropsko unijo. Hkrati pa smo se želeli prepričati, kako je pri nas poskrbljeno za pridobitev potrebnih informacij o Evropski uniji. V zadnjem poglavju smo se lotili še enega področja, in sicer izobraževanja, saj tudi tu menimo, da je to področje močno povezano s področjem poslovnih informacij. Dandanes se vedno hitreje večajo potrebe po znanju iz sodobnega managementa. Brez znanja vsekakor ni mogoče izkoristiti vseh danih informacij, ki so na voljo podjetjem. Potrebno je tudi znanje za čim boljši izkoristek dane informacijske tehnologije, ki je v pomoč pri obdelavi pridobljenih informacij. Ugotovili smo tudi, da naraščajo potrebe po različnih oblikah pomoči za podjetja pri samem iskanju in uporabi pridobljenih informacij. potrebno so izobraženi in napredni managerji, ki znajo izkoristiti še tako majhno in pomembno informacijo v svojo korist..

3 Z odpiranjem meja in globalizacijo se pojavljajo nove možnosti, priložnosti hkrati s tem pa tudi nove nevarnosti in tveganja. Podjetja pri tem potrebujejo kakovostne informacije in podatke, da lahko izkoristijo priložnosti in možnosti in se izognejo vsem nevarnostim na poti do uspeha. Nazadnje bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali pri nastajanju diplomske naloge. Še posebej se zahvaljujem mentorju, dr. Dušku Uršiču, za pomoč in strokovno vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem podjetju Štorman Martin, s.p., za uporabo prostorov in dostopa do interneta. Posebna zahvala gre mojemu očetu, ki mi je omogočil študij..

4 KAZALO VSEBINE 1.. UVOD ............................................................................................................................ 8. 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE ............. 8 1.2. NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE .......................................................................... 8 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..................................................................................... 9 1.4. UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................. 10 2.. MANAGEMENT IN INFORMACIJE..................................................................... 11. 2.1. MANAGEMENT IN MANAGERJI ................................................................................. 11 2.2. NALOGE IN VLOGE MANAGERJEV ............................................................................ 11 2.3. PROCES ODLOČANJA IN VREDNOST INFORMACIJE .................................................. 13 2.4. POGOJI, KI VPLIVAJO NA ODLOČANJE ..................................................................... 15 2.4.1. OMEJENE ALI NAPAČNE INFORMACIJE...................................................................... 16 2.5. UGOTAVLJANJE POTREB PO INFORMACIJAH ........................................................... 16 3.. POSLOVNE INFORMACIJE .................................................................................. 17. 3.1. KAKO ZAČETI Z ISKANJEM INFORMACIJ .................................................................. 18 3.2. KVALITETA INFORMACIJ IN KVALITETA VIROV INFORMACIJ ................................. 19 4.. PODATKI IN INFORMACIJE DOSTOPNI MANGERJEM IN PODJETJEM 20. 4.1. POVEZAVE NA POSLOVNE VIRE ................................................................................. 20 4.1.1. STREŽNIKI S POVEZAVAMI NA POSLOVNE VIRE ....................................................... 20 4.2. PODROČJA POSLOVNIH INFORMACIJ ........................................................................ 21 4.2.1. ČLANKI IZ POSLOVNIH ČASOPISOV IN REVIJ TER DRUGE POSLOVNE NOVICE ............. 21 4.2.2. TRŽNE RAZISKAVE IN INDUSTRIJSKA POROČILA ...................................................... 23 4.2.3. SPLOŠNI, DEMOGRAFSKI, MAKROEKONOMSKI IN STATISTIČNI PODATKI .................. 23 4.3. PRAVNE INFORMACIJE .............................................................................................. 24 4.3.1. VIRI PRAVNIH INFORMACIJ ...................................................................................... 24 4.4. INFORMACIJE O PODJETJIH: PROIZVAJALCI, UVOZNIKI, IZVOZNIKI, TRGOVSKI POSREDNIKI, DISTRIBUTERJI, AGENTI ................................................................................ 25 4.4.1. SLOVENSKI POSLOVNI IMENIKI ................................................................................ 25 4.5. INFORMACIJE O KONKURENČNIH PODJETJIH ........................................................... 25 4.5.1. PATENTNE INFORMACIJE IN INFORMACIJE O BLAGOVNIH ZNAMKAH ........................ 26 4.6. FINANČNE INFORMACIJE IN OCENE KREDITNE SPOSOBNOSTI PODJETIJ ................ 26 4.6.1. BONITETNE INFORMACIJE V SLOVENIJI .................................................................... 27 4.7. POSLOVNE PRILOŽNOSTI, POSLOVNE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA, MEDNARODNI RAZPISI, TENDERJI .............................................................................................................. 27 4.7.1. SEJMI, KONFERENCE IN SREČANJA .......................................................................... 28 4.8. STANDARDI ................................................................................................................ 29 4.8.1. PODATKI O STANDARDIH ......................................................................................... 29 4.9. KOMERCIALNI ONLINE INFORMACIJSKI SERVISI ..................................................... 29.

5 5.. INFORMACIJE V POVEZAVI Z EVROPSKO UNIJO ....................................... 32. 5.1. SPLOŠNE IN POSLOVNE INFORMACIJE O EVROPSKI UNIJI ........................................ 32 5.2. CENTER EVROPA ....................................................................................................... 34 5.3. MREŽA EURO INFO CENTROV ................................................................................. 35 5.3.1. EURO INFO CENTER KOPER ..................................................................................... 36 5.3.2. EURO INFO CENTER MARIBOR................................................................................. 36 5.3.3. EURO INFO CENTER LJUBLJANA .............................................................................. 37 6. MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA, SVETOVANJA IN DRUGIH OBLIK POMOČI, ZA PODJETJA IN MANAGERJE............................................................... 39 6.1. PCMG POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO .................................... 40 6.2. IEDC POSLOVNA ŠOLA BLED ................................................................................... 41 6.3. GV IZOBRAŽEVANJE ................................................................................................ 43 7.. SKLEP ......................................................................................................................... 45. 8.. ABSTRACT ................................................................................................................ 47. 9.. SEZNAM LITERATURE IN VIROV...................................................................... 48.

6 KAZALO TABEL IN SLIK TABELA 1: ZNAČILNOSTI INFORMACIJ GLEDE NA RAVEN ODLOČANJA 16 TABELA 2: SLOVENSKI ISKALNIKI POSLOVNIH INFORMACIJ 18 TABELA 3: TUJI ISKALNIKI POSLOVNIH INFORMACIJ 19 TABELA 4: RAZLIČNI TUJI POSLOVNI VIRI 21 TABELA 5: BAZE PODATKOV KOMERCIALNIH PONUDNIKOV INFORMACIJ 22 TABELA 6: BAZE PODATKOV – ČLANKI IN POSLOVNE NOVICE V SLOVENIJI 22 TABELA 7: TUJI POSLOVNI ČASOPISI 22 TABELA 8: PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S TRŽNIMI RAZISKAVAMI 23 TABELA 9: SPLOŠNE TRŽNE INFORMACIJE, DEMOGRAFSKI, MAKROEKONOMSKI IN STATISTIČNI PODATKI IN INFORMACIJE O TUJIH DRŽAVAH, PODJETJIH IN TRŽIŠČIH 23 TABELA 10: SPLOŠNE TRŽNE INFORMACIJE IN INFORMACIJE O TUJIH DRŽAVAH 24 TABELA 11: VIRI PRAVNIH INFORMACIJ V SLOVENIJI 24 TABELA 12: VIRI PRAVNIH INFORMACIJ V TUJINI 25 TABELA 13: SLOVENSKI POSLOVNI IMENIKI IN INFORMACIJE O PODJETJIH 25 TABELA 14: PODJETJA, KI NUDIJO INFORMACIJE O KONKURENČNIH PODJETJIH 26 TABELA 15: PATENTNE INFORMACIJE IN INFORMACIJE O BLAGOVNIH ZNAMKAH 26 TABELA 16: PODJETJA, KI NUDIJO FINANČNE INFORMACIJE 27 TABELA 17: FINANČNE INFORMACIJE, BONITETE PODJETIJ V SLOVENIJI 27 TABELA 18: PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA, DRUGE POSLOVNE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI IN V TUJINI 28 TABELA 19: ORGANIZATORJI SEJMOV V SLOVENIJI 28 TABELA 20: SEJMI, KONFERENCE, SREČANJA 29 TABELA 21: PODATKI O STANDARDIH 29 TABELA 22: NAJPOMEMBNEJŠI TUJI INFORMACIJSKI ONLINE SERVISI 30 SLIKA 1: VLOGE MANAGERJEV SLIKA 2: INFORMACIJE PRI ODLOČANJU. 13 15.

7 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC APP BCC BRINT CEEBIC CELEX CIA CMSR CNN DIN EBRD EEC EIB EIC EMBA EU GMP GZS HRM ICC IPIS ISO ISPA ITC IUS-info LPC MBA MSc MSP PCMG PIRS PLATO PMBA PMMG ROM SPSS TIEX TIS UMAR WTO. Agencija za plačilni promet Business Communication Centre The BizTech Network – The Prime Global Knowledge Network for Business Tehnology Professionals Central and Easter European Business Information Center Communicatis Europae Lex; database; EU Central Intelligence Agency Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Cable News Network Deutsche Industrie Norm European Bank for Reconstruction and Development European Economic Community European Investment Bank Euro Info Centri Executive Master of Business Administration (Podiplomski študij managementa) Evropska unija Vodenje poslovnih procesov Gospodarska zbornica Slovenije Human Resource Management International Chamber of Commerce Poslovni register Slovenije International Organization for Standardization Instrument for Structural Policies for Pre-Accesion; infrastrukturni projekti na področju varstva okolja in transporta International Trade Center Pravni in poslovni informacijski sistem Lokalni podjetniški centri Master of Business Administration (Mednarodni podiplomski študij managementa) Magistrski študij managementa Mala in srednje velika podjetja Pospeševalni center za malo gospodarstvo Poslovni informator Republike Slovenije Mednarodna podjetniška mreža Predsedniški podiplomski študij managementa Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo Read-Only Memory; IT Tehnična podpora Sekciji podjetniških svetovalcev Slovenije Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči Telefonski imenik Slovenije Urad za makroekonomske analize in razvoj World Trade Organization.

8 1. UVOD 1.1.. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave. Danes živimo v času, ko se znanje širi z neverjetno hitrostjo in je kvaliteta poslovnega življenja odvisna od znanja, ki ga ima posameznik oziroma podjetje. Vse se razvija zelo hitro in zato podjetja potrebujejo vedno več kvalitetnih informacij, s katerimi razširjajo svoje znanje, in seveda hitro sledijo samemu razvoju. Pri vsakodnevnem delu in reševanju problemov managerji potrebujejo različne informacije. Zato je za managerje pomembno, da ugotovijo katere informacije rabijo in v kakšni obliki morajo te informacije biti. Za lažje zadovoljevanje informacijskih potreb v podjetju, podjetja vzpostavljajo sisteme, ki na racionalen način zagotavljajo vse potrebne podatke in informacije. Področje na katerega se bomo osredotočili v diplomski nalogi, je področje informacij. Glavni problem v današnji družbi, ki je na prehodu v informacijsko družbo, je ravno preobilnost informacij, ki so na razpolago. V razvitih demokracijah je na voljo toliko informacij, da brez selekcije in vsaj osnovnega poznavanja ter razumevanja področij ni pravega učinka. To pa pomeni, da mora biti javnost ne samo seznanjena, temveč tudi vse bolj izobražena. Pravica do informiranosti ne pomeni samo zbiranje javno posredovanih informacij, ki jih lahko dobimo v sredstvih javnega obveščanja, ampak pomeni tudi pridobivanje informacij iz različnih virov. Informacija je tako zelo pomembna zato, ker je informacija moč. Informacije razkrivajo kako verodostojni in strokovni so dajalci informacij. Vsebujejo pa tudi povratno funkcijo, saj se lahko tisti, ki jih posredujejo, nanje tudi odzovejo. Informacije so pri vsakodnevnem poslovanju zelo dragocene, saj nam olajšajo marsikatero odločitev, prinesejo nove ideje. Potrebujemo jih v procesu odločanja. Vendar pa poslovne informacije niso vedno dostopne pravočasno. Marsikdaj tudi ne vemo, kje jih iskati. Poleg tega pa se pojavlja potreba po čim hitrejšem dostopu do potrebnih informacij. Z razvojem družbe zaposleni pridobivajo vedno večjo odgovornost v procesih odločanja in zato zahtevajo hiter dostop do informacij. Če želimo izkoristiti poslovne priložnosti, ki se pojavljajo v okolju, torej potrebujemo informacije. 1.2.. Namen, cilji in osnovne trditve. Namen Izbrano temo bomo analizirali z namenom, da poudarimo pomen informacij in informiranosti v današnji družbi, saj brez ustreznih informacij danes ne moremo več poslovati. Informacije predstavljajo osnovo poslovanja celotnega podjetja, ne glede na to, v kakšni obliki so pripravljene: tiskane, napisane na papir, v elektronski obliki, poslane po elektronski pošti, izgovorjene v pogovoru..

9 Kljub temu, da so informacije tako zelo pomembne, njihovo število predstavlja problem pri določanju katere informacije so sploh primerne, in kje jih iskati. Poskušali bomo tudi na praktičnih primerih prikazati posamezna podjetja in izobraževalne institucije, ki posredujejo različne poslovne informacije, izvajajo razne učne programe, seminarje, delavnice. Prav tako bomo skušali predstaviti nekaj povezav na poslovne vire in področja poslovnih in drugih informacij, ki se nanašajo na različna področja poslovanja. Cilji Cilji diplomskega dela so naslednji: o glavni cilj diplomske naloge je prikazati možnosti pridobivanja informacij v poslovne namene za slovenska podjetja in managerje, o prikazati kakšen je pomen informacij za management ter proces odločanja v katerem so prave informacije ključnega pomena za pravilno odločitev, o prikazati načine kako začeti z iskanjem informacij, o prikazati praktične primere povezav na poslovne vire, različna področja poslovnih informacij, časopisov, tržnih informacij, informacij o podjetjih, patentih, standardih, informacijskih online servisih itd, o pokazati, kje in kakšne informacije je mogoče dobiti v zvezi z Evropsko unijo, saj smo že postali člani Evropske unije, o prikazati nekatere možne oblike izobraževanja za mlade managerje, podjetnike ter ostale zaposlene in podjetja, ki se ukvarjajo z izvedbo različnih seminarjev, izobraževanj in svetovanjem, torej s posredovanjem informacij. Trditve (teze, hipoteze) Današnji managerji se soočajo z dejstvom, da bodo zaradi preobilja informacij postali manj učinkoviti. Zavedati se moramo, da je informacij ogromno, celo več, kot si jih ljudje sploh želimo. Zato se bo moral zgoditi premik k takšnemu kreiranju informacij in znanja, ki je pomemben za končnega uporabnika. Da bi managerji lahko imeli koristi od naraščajočih virov informacij, bodo morali razvijati sposobnost, da bodo kombinirali široko sliko podatkov in osredotočenje na kritične podrobnosti. Managerji bodo morali biti sposobni osredotočiti se na probleme, s katerimi se soočajo. (Čufer 2003, 32-33). V današnjem svetu lahko podjetje preživi in uspeva le, če zna učinkovito izrabiti svoje informacije o kupcih, dobaviteljih, konkurenci,… ne glede na to, kje se te informacije v podjetju nahajajo. 1.3.. Predpostavke in omejitve. Predpostavke o V današnjem času so informacije odločilnega pomena za poslovanje podjetij. Živimo v času velikih sprememb in nenehnega razvoja in zato, da se lahko prilagajajmo vsem spremembam potrebujemo kvalitetne informacije. Odpiranje.

10 meja med državami prinaša podjetjem nove poslovne priložnosti. Podjetja zato potrebujejo prave informacije, da te dane priložnosti izkoristijo. o Ugotovitve na podlagi raziskave interneta bomo posplošili, to pa pomeni, da veljajo za vso Slovenijo. o Elektronski viri so točni. Svetovni splet je dober vir informacij, da bi se izognili preverjanju predvidevamo, da so elektronski viri točni. Omejitve Omejitev predstavlja obsežnost izbrane teme in ogromno virov, ki so na razpolago na internetu. Veliko podatkov in informacij se podvaja ali pa so predstavljeni pod različnimi naslovi, v osnovi pa gre za iste teme. 1.4.. Uporabljene metode raziskovanja. V diplomskem delu bomo uporabili poslovno raziskavo, ki se nanaša na področje managementa in informacij, ki jih uporabljajo podjetja in managerji pri svojem delu. Na podlagi poslovne raziskave bomo uporabili dinamično ekonomsko raziskavo ter deskriptivni pristop k raziskovanju. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili metodo deskripcije, kjer gre za opisovanje dejstev, procesov in pojavov v ekonomiji. Pri raziskovanju se bomo uprli na ugotovitve drugih avtorjev. Zaradi hitre in lažje uporabe pa bomo uporabljali predvsem elektronske vire podatkov, ki so dostopni na internetu. Prikazali bomo, kakšno je stanje na slovenskem trgu informacij - kakšne informacije lahko podjetja dobijo, in katere institucije jih ponujajo..

11 2. MANAGEMENT IN INFORMACIJE Management in managerji 1. 2.1.. Ko govorimo o managerjih, se bomo osredotočili na opredelitev Možine (1994, 15-16), ki pravi, da so to tisti ljudje v podjetju, ki usmerjajo človeške in materialne vire in vodijo delo oddelkov ali celotne organizacije. Predstavljajo le peščico zaposlenih v organizacijah. Managerjevo delo je ocenjevano z vidika, kako uspešno upravljajo delo drugi zaposleni. Določajo načrte dejavnosti, da bi kar najbolj učinkovito in uspešno dosegli cilje organizacije in so odgovorni tudi za pridobitev takšnih sodelavcev, ki bodo opravljali naloge, za katere so najbolje usposobljeni. Če povzamemo po Možini (1994, 16) še definicijo managementa, je management potemtakem planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela oziroma vseh nalog in aktivnosti, ki jih opravljajo zaposleni v organizaciji. Management lahko (ibid., 16) opredelimo tudi, kot ustvarjalno reševanje problemov na področju planiranja, organiziranja, vodenja ter pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju zastavljenih ciljev. Ustvarjalno reševanje problemov je (ibid., 16) proces spoznavanja in analize problemov, ugotavljanje vzrokov, opredeljevanje in izbiranje alternativ za ustrezne rešitve, načrtovanje izvedbe in spremljanje ter ugotavljanje dosežkov. 2.2.. Naloge in vloge managerjev 2. Vloge in naloge predstavljajo samo en vidik managerjevega dela. Med seboj so lahko povezane in se tudi prekrivajo, vendar jih je treba poznati, če želimo razumeti delo managerjev. Po Možini (1994, 19-22) spadajo med naloge uspešnega managerja : o planiranje je opredeljevanje ciljev in iskanje poti za uresničitev postavljenih ciljev, o organiziranje je ustvarjanje ustreznih medsebojnih odnosov, ki omogočajo, da se uspešno izvedejo vsi načrti, o vodenje je vplivanje, usmerjanje in motiviranje zaposlenih, da ustrezno opravljajo svoje naloge, o kontroliranje je proces, kjer se pregledujejo dosežki, v primeru napak pa je potrebno ustrezno ukrepanje. Ko govorimo o vlogah managerjev, obstaja več vrst vlog in definicij, vendar se bomo v tej diplomski nalogi osredotočili na definicijo Možine (1994, 20-22), ki pravi, da je vloga ustaljena oblika načina vedenja managerja. 1 2. Povzeto po Možini (1994, 15-16). Povzeto po Možini (1994, 19-22)..

12 Vloge lahko razdelimo na več vrst. Medosebne vloge, ki vsebujejo odnose med ljudmi. Za managerje je značilno različno vedenje, glede na to ali nastopajo v: o zastopniški vlogi, v kateri zastopajo organizacijo ob različnih priložnostih, o vlogi voditelja, ki vsebuje odgovornost za usmerjanje in koordiniranje aktivnosti sodelavcev k zastavljenim ciljem, o povezovalni vlogi, kjer oblikuje in vzdržuje stike med zaposlenimi in strankami. Informacijske vloge. Vsak manager mora graditi mrežo stikov preko katere si pridobi ustrezne informacije. Zaradi takšnih stikov predstavljajo managerji nekakšen živčni center organizacije. To označujejo tri vloge: o Pregledovalna vloga, ki vsebuje iskanje, pridobivanje in pregledovanje informacij. Za managerje je pomembno, da stalno pregledujejo svoje delovno okolje in si na ta način pridobijo informacije, ki so koristne za njihovo organizacijo. Informacije si lahko pridobijo na uradnih sestankih, pri pogovorih. Seveda jih morajo managerji nato še preveriti in se odločiti, ali jih bodo uporabili, ter kako jih bodo uporabili. o Posredovalna vloga se nanaša na posredovanje informacij naprej, ostalim članom organizacije. Nekatere informacije se lahko posredujejo v originalni obliki, druge pa je treba ustrezno predelati, v obliko razumljivo ostalim zaposlenim. Uspešen manager ponavadi dobro premisli, kaj in koliko informacij potrebujejo zaposleni v določeni situaciji. o Predstavniška vloga pa se sestoji iz dajanja informacij drugim. Vsak manager je predstavnik svojega podjetja in je zadolžen tudi za dajanje ustreznih informacij drugim, predvsem tistim zunaj podjetja. Predstavniška vloga postaja dandanes vedno bolj pomembna saj so informacije danes zelo pomembne. Nenazadnje pa tudi javnost, mediji, institucije in drugi terjajo od podjetij veliko informacij. Poleg medosebnih in informacijskih vlog, Možina (1994, 20) nadalje navaja še vloge odločanja. Informacije managerji uporabljajo za odločanje o tem, kaj in kako pripraviti organizacijo za dosego postavljenih ciljev in akcij. Vloge odločanja so najbolj pomembne. Sem spadajo: o o o o. podjetniška, reševalska, razdeljevalska, pogajalska.. V nadaljevanju so prikazane najpomembnejše vloge managerjev, ki so med seboj povezane ali pa si nasprotujejo..

13 SLIKA 1: VLOGE MANAGERJEV. Organizacija, okolje, čas. Informacijske vloge. Manager in njegove vloge. - pregledovalna - posredovalna - predstavniška. Medosebne vloge - zastopniška - voditeljska - povezovalna. Vloge odločanja - podjetniška - reševalska - razdeljevalska - pogajalska. Vir: Možina in drugi (1994, 22). Proces odločanja in vrednost informacije 3. 2.3.. Gričar (v Možina in drugi, 1994, 707) pravi, da je proces odločanja del managementa. V ožjem smislu vključuje tri podprocese: o opredeljevanje problema, o iskanje možnih rešitev problema, o izbiranje najprimernejše rešitve problema. Rezultat procesa odločanja, kot njegov izložek, je sprejeta odločitev. Vložek v proces odločanja pa so informacije. Izhodišče odločanja je problem. Če manager ne vidi problema, potem problema ni in o ničemer ni treba odločati. V problemu je mogoče videti ali priložnost ali nevarnost. Pojem informacija, pa nadalje Gričar (v Možina in drugi, 1994, 707) opredeljuje kot namensko usmerjeno in nekomu namenjeno sporočilo, ki mu omogoči ali olajša sprejem odločitve. Podatek pa je nevtralno sporočilo o nekem dejstvu. Podatek predstavlja surovino za oblikovanje informacij. Vsi podatki imajo določene lastnosti, kot so: točnost, zanesljivost, 3. Povzeto po Gričar (v Možina in drugi, 1994, 707-708)..

14 zgoščenost, starost, uporabnost, pogostost. Za managerja pa so seveda zanimivi samo tisti podatki, ki so zanj uporabni. Podatek in informacija sta relativna pojma. Ponavadi imajo isti znaki s katerimi izražamo podatke in informacije, različen pomen za posameznike. Podatki odgovarjajo na vprašanja: Kaj se je zgodilo? Kdo je sodeloval? Kdaj? Kje? Informacija pa je dogovor na vprašanji kako in zakaj. Ko govorimo o podatkih lahko rečemo, da so »trdi« medtem ko so informacije »mehke«. Podatke lahko primerjamo z eksplozivom, informacije pa z eksplozijo. Dokler človek podatkom ne pripiše ustreznega pomena, ostanejo to samo podatki. Kajti samo informacija, ki je bila posredovana nekomu skladno z njegovo potrebo in zmožnostjo, da jo ustrezno razume in uporabi, lahko sproži akcijo. Informacija mora biti izražena s sintaktično pravilnimi znaki. Izražena mora biti semantično, to pa pomeni, da mora imeti nedvoumno vsebino o pojavu. Prav tako pa mora biti pragmatična, kar pomeni, da mora biti uporabna za začetek neke akcije. Za managerje je pomemben razširjen vidik vrednosti. Informacijo lahko izrazimo na tri načine: o kot spodbuda za odločitev, o kot izboljšanje razumevanja okoliščin, v katerih se odloča, o kot prispevek k izstavitvi naloga za uresničitev odločitve. Zaradi mehkobe informacij je težko opredeljevati njeno vrednost. Informacija je toliko več vredna, kolikor boljšo odločitev omogoča. Največ je v podjetju vredna informacija, ki v celoti odpravi negotovost v procesu odločanja. Temu bi lahko rekli »popolna informacija«. Vendar popolnih informacij ni. Ravno zaradi tega manager v procesu odločanja vedno potrebuje še dodatne informacije. S tem ko v podjetju zbirajo informacije nastajajo stroški, informacije pa seveda prinašajo koristi. Vsaka informacija ima svojo ekonomsko vrednost, ki se kaže v večjem dobičku, ki nastane zaradi oblikovanja te informacije. Se pravi, če je ugotovljeni dobiček večji od siceršnjega dobička, se informacija izplača, drugače pa ne. Ponavadi si veliko informacij manager zagotovi sam, predvsem v manjših organizacijah. V večjih organizacijah imajo ponavadi razvite posebne organizacijske enote, ki zbirajo podatke in oblikujejo potrebne informacije za managerje. Bolj, kot je manager razbremenjen oblikovanja informacij, bolj se posveča odločanju v procesu reševanja problemov in uporabi informacij. Veliko si jih mora manager vendarle oblikovati sam, zlasti kadar se mora odločati na hitro. V tem primeru je dobro da, pozna tehnologijo, ki mu to olajša ali omogoči. Oblikovalci informacij imajo ponavadi težave z odkrivanjem tega, katere informacije posamezni manager potrebuje..

15 Kakovost informacij, ki jih manager dobi, je vedno vprašljiva. Ponavadi informacije prihajajo od tistih ljudi, s katerimi manager neposredno dela. V tem primeru je enostaven dostop pogosto bolj pomemben kot pa kakovost. Posledično temu tudi odločitve temeljijo na manj kvalitetnih informacijah. Prav tako pa je tudi v naravi ljudi, da raje sprejemajo pozitivne informacije kot pa negativne. 2.4.. Pogoji, ki vplivajo na odločanje 4. Kavčič (v Možina in drugi, 1994: 221-222) navaja, da so pri odločanju ključnega pomena informacije, s katerimi razpolaga tisti, ki odloča. Zato je odločanje mogoče definirati kot transformacija informacij v druge informacije ali v akcijo. Da bi lahko povsem natančno predvideli rezultat odločanja, bi morali imeti na razpolago vse informacije o vseh vplivih na odločitev. Vendar se zavedamo, da do tega pride zelo redko. Ponavadi imamo na razpolago samo del informacij kar pomeni, da odločanje ponavadi poteka v razmerah večjega ali manjšega tveganja in v negotovosti. Informacije, ki so potrebne za odločanje, se razdelijo v dve vrsti, in sicer na znane in neznane. Pri odločanju vedno uporabljamo znane informacije, medtem ko neznane predstavljajo ključni problem. Neznane informacije se delijo še na tiste za katere vemo, da jih ne poznamo in na tiste za katere ne vemo, da jih ne poznamo. Se pravi da, imamo »znane-neznane» in »neznaneneznane« informacije. Pri odločanju so najbolj nevarne informacije s področja »neznanoneznano«. Njihov pomen je odvisen od tega, kakšen vpliv imajo na posledice odločanja. SLIKA 2: INFORMACIJE PRI ODLOČANJU znane. Informacije. neznane. vemo. “znano z a v e d a n j e. - “znano”. “znano - neznano”. Ne vemo. Vir: Kavčič v Možina in drugi (1994, 222). 4. Povzeto po Kavčiču (v Možina in drugi, 1994, 221-222).. “neznano - znano”. “neznano - neznano”.

16 2.4.1.. Omejene ali napačne informacije. Kavčič v Možina in drugi (1994, 243) meni da, omejene ali napačne informacije, lahko vplivajo na posledice neke odločitve in zato predstavljajo omejitveni faktor pri racionalnem odločanju, s katerim se pogosto srečujejo posamezniki. Informacije s katerimi razpolagajo managerji, so pogosto nepopolne, popačene, pristranske ali napačno interpretirane. 2.5.. Ugotavljanje potreb po informacijah 5. Podjetje mora najprej poznati obstoječe potrebe po informacijah, da bi na ta način lahko ugotovilo, kakšne so prihodnje potrebe po informacijah. Potrebe po informacijah so odvisne od več dejavnikov: od osebe, ki jih prejema, od vrste odločitev, ki jih je treba sprejeti, od časa, ki je na voljo za sprejem posamezne odločitve. TABELA 1: ZNAČILNOSTI INFORMACIJ GLEDE NA RAVEN ODLOČANJA. Značilnost informacije Natančnost. RAVEN ODLOČANJA strateška majhna. taktična. operativna velika. Zgoščenost Časovna usmerjenost Problemska usmerjenost Pogostost uporabe Izvor. velika prihodnost. majhna sedanjost. široka. ozka. občasno. pogosto. zunanji. notranji. Tip. kakovostna. količinska. Starost. starejša. sprotna. Vir: Gričar v Možina in drugi (1994, 709). Vsak manager potrebuje različne vrste informacij. Iz razpredelnice je razvidno, da so za strateške odločitve potrebne predvsem zunanje informacije. Te informacije morajo biti široke, agregatne, kakovostne in usmerjene v prihodnost. Za operativne odločitve pridejo prav dobro opredeljene notranje informacije, ki morajo biti na voljo tedensko, dnevno. Morajo biti tudi zelo natančno opredeljene in količinske. Informacije za taktične odločitve pa so med obema skrajnostma. Ker pa teh ni mogoče zagotavljati na enak način, je razumljiva večja specializacija znotraj informacijske dejavnosti organizacije. 5. Povzeto po Gričarju v Možina in drugi (1994, 708-709)..

17 3. POSLOVNE INFORMACIJE6 Znanje se danes širi z neverjetno hitrostjo, kvaliteta odločanja pa je odvisna od znanja. Z razvojem se seveda potrebujejo tudi kvalitetne informacije s katerimi razširjamo svoje znanje in lahko sledimo temu hitremu razvoju. Sodobna informacijska tehnologija omogoča obdelovanje ogromnih količin podatkov. Največ podatkov lahko organizacije danes dobijo na internetu in svetovnem spletu. Gre za svetovno računalniško mrežo, ki omogoča dostop do ogromnih količin podatkov in informacij. Včasih so imela dostop do interneta le največja podjetja, ki so za uporabo plačevala veliko denarja. Internet je zelo uporabno orodje za pridobivanje informacij, ki jih potrebujejo organizacije, managerji za svoje delo. Je tudi zelo uporabno orodje za nakup in prodajo proizvodov in storitev, oglaševanje, neposredno sodelovanje med poslovnimi partnerji. Zato se danes uporaba interneta zelo širi. Večina podjetij internet v glavnem uporablja za iskanje informacij. Je pa za organizacije največji problem predvsem količina informacij, ki so na voljo. Zato je težko najti kvalitetne informacije oziroma vire, ker je informacij preveč. Uporabnik lahko potroši ogromno časa pri iskanju pravih podatkov. Internet je komunikacijsko sredstvo in vseh informacij ni mogoče dobiti zastonj. Informacijska industrija je zelo donosen posel in prave informacije, je treba drago plačati. Vendar kljub temu uporabniki na omrežju lahko dostopajo do različnih informacij, kot so tržne informacije, iščejo nove trge, nove dobavitelje. Dobijo informacije o zadnjih ekonomskih trendih, sklepajo posle itd.. Svetovni splet pa je najbolj priljubljena storitev interneta. Preko njega lahko uporabnik uporablja storitve interneta, in sicer elektronsko pošto, novičarske skupine, strežnike FTP in komunicira s poslovnimi partnerji. Kljub izredni hitri rasti interneta pa to ni edini medij, s katerim je mogoče pridobiti sekundarne informacije iz okolja. Tu so še tiskani mediji, CD-ROM-i in online informacijski servisi. Je pa še vedno internet najpomembnejši medij za distribucijo informacij. Veliki ponudniki informacij se tega zavedajo, zato ponujajo svoje baze podatkov preko interneta. Pred nekaj leti so lahko organizacije največ informacij dobile preko online informacijskih servisov. Znanje je bilo v rokah informacijskih strokovnjakov. Danes pa je želja vseh ponudnikov informacij prodreti do končnega uporabnika. S tem pa posredniki izgubljajo svoj položaj. Cene poslovnih informacij padajo in informacijski servisi izgubljajo svoj tržni delež na trgu.. 6. Povzeto po: Sovinc 1998..

18 3.1.. Kako začeti z iskanjem informacij7. Kadar uporabnik išče podatke na internetu in nima nobene ideje kje bi začel ali še ne pozna naslovov, kjer bi lahko hitro našel informacije, je najbolje, da iskanje začne z enim od iskalnih orodij. Iskalna orodja so orodja, ki analizirajo naslove na svetovnem spletu in shranjujejo podatke o njihovi vsebini. Na začetku so bili informacijski viri na internetu nizi različnih virov iz različnih področij. Kasneje pa je količina podatkov tako narasla, da je postalo iskanje prave informacije zelo zapleteno. Ravno zaradi tega so se razvila različna iskalna orodja, ki omogočijo uporabniku, da vpiše iskano ključno besedo in odgovorijo s seznamom spletnih strani, ki ustrezajo poizvedbi. Na začetku je bilo seveda takšno iskanje zelo zapleteno ker ni bilo mogoče kombinirati različnih besed. Danes pa iskalni stroji omogočajo iskanje z boolovimi operatorji (and, or, not) ali pa iskanje po poljih, ki pa so ga v preteklosti uporabljali predvsem za iskanje podatkov na komercialnih online informacijskih servisih ali na CD-ROM-ih. Internet na splošno, še posebej pa Svetovni splet sta v zadnjih letih deležna izredno hitre rasti. Čeprav ta rast omogoča uporabnikom, da dostopajo do ogromnih količin podatkov, pa se pojavljajo težave pri iskanju želenega podatka oziroma informacije. Zaradi tega so se začele pojavljati spletne strani, ki ponujajo usluge za rešitev teh problemov. To so spletni iskalniki. Med seboj se razlikujejo, zato je za njihovo učinkovito uporabo pomembno poznavanje njihovih strategij iskanja in posebnosti. V Sloveniji so na naslovu http://www.arnes.si/ zbrane povezave na zanimive evropske strežnike, med drugim tudi na nekatere spletne iskalnike. Slovenske vire pa je mogoče dobiti na naslovu http://www.ijs.si/slo/resources/. Iskanje je na večini orodij preprosto. V iskalno polje se vtipka potrebna beseda. Nato se pokaže množica povezav na različne strežnike, kjer se je pojavila iskana beseda. Je pa tu problem predvsem v velikem številu zadetkov, zato je treba iskanje zožiti. Vsak uporabnik se na podlagi značilnosti in posebnosti iskalnih strojev odloči za tistega, ki mu je najbolj všeč ali pa deluje najhitreje. V zadnjem času so najbolj popularni iskalniki Alta Vista, Hot Bot in Northern Light, ki indeksirajo največ spletnih strani. (Sovinc 1998). TABELA 2: SLOVENSKI ISKALNIKI POSLOVNIH INFORMACIJ. Najdi.si Mat kurja - portal SloVista SloWWWenia.com Tobi Vir: (Sovinc, 1998). 7. Povzeto po: Sovinc 1998.. www.najdi.si www.matkurja.com www.slovista.net www.slowwwenia.com - osrednja Slovenska spletna stran www.i-rose.si/tobi/.

19 V nadaljevanju pa je predstavljenih še nekja tujih najpomebnješih iskalnikov. TABELA 3: TUJI ISKALNIKI POSLOVNIH INFORMACIJ. Alta Vista http://altavista.digital.com InfoSeek: http://www2.infoseek.com Lycos: http://www.lycos.com/ Open Text Index: http://www.opentext.com Yahoo: http://www.yahoo.com Excite: http://www.excite.com Hot Bot: http://www.hotbot.com Looksmart: http://www.looksmart.com/ Iskalnik evropskih naslovov http://www.euroferret.com/ Euroferret: Netscape Net search: http://home.netscape.com/escapes/search/ntsrchrnd1.html Northern Light: http://northernlight.com ali http://www.nlsearch.com Vir: (Sovinc, 1998) 3.2.. Kvaliteta informacij in kvaliteta virov informacij. Vsekakor je treba pred začetkom iskanja informacij preveriti zanesljivost vira in ustreznost podatkov. To pa zaradi tega, ker dandanes ni več težko priti do informacij ampak je večja težava najti pravo informacijo. Managerji imajo na razpolago več informacij kot pa jih sploh potrebujejo. Pri iskanju prave informacije je potrebno odgovoriti na tri pomembna vprašanja: o Kdo je zbral podatke? o Za kakšne namene so bili podatki zbrani? o Kako so bili podatki zbrani? Ponavadi se ogromno časa in denarja porabi za zbiranje informacij iz virov, ki so neustrezni. Treba je preveriti kvaliteto vira. Včasih niso zanesljivi niti državni podatki. Lahko so malo »olepšani«, kajti na ta način države želijo privabiti tuje investitorje in prikažejo lepšo ekonomsko sliko, kot je v resnici. Najbolje je pridobiti podatke že na samem izvoru, ne preko sekundarnega vira, ker so podatki že lahko prirejeni. (Sovinc, 1998)..

20 4. PODATKI IN INFORMACIJE DOSTOPNI MANGERJEM IN PODJETJEM Informacije so danes nepogrešljiv del vsakdanjega poslovanja. Še posebej so dragocene, če jih uspemo dobiti pravočasno, saj pomagajo managerjem pri iskanju najprimernejših rešitev za reševanje različnih problemov v organizacijah. Podjetja, managerji potrebujejo koristne informacije, nasvete in elektronske povezave v vseh fazah njihovega razvoja. Ravno zaradi tega so se v današnji družbi izoblikovale različne organizacije, ki se ukvarjajo s posredovanjem različnih poslovnih informacij, izvajajo različna svetovanja, pomagajo podjetjem pri reševanju njihovih problemov. V vsej tej množici informacij, ki so na voljo, so danes najbolj izpostavljena mala in srednje velika podjetja, ki se borijo, da bi kljub hudi konkurenci in hitrem razvoju, obstala na trgu. Pravočasne in točne informacije vsekakor predstavljajo pomembno konkurenčno prednost za ta podjetja. Vendar pa ponavadi zmanjka časa ter tudi finančnih sredstev, da bi podjetja in managerji lahko izkoristili vse dane priložnosti s pomočjo informacij. Predvsem to velja za manjša podjetja, ki morajo najprej poskrbeti za vsakodnevne težave in obveznosti. Kljub vsem težavam, imajo podjetja na voljo ogromno informacij in podatkov, ki so pomembni za dobro poslovanje in sprejemanje pravih odločitev v procesu odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere povezave na poslovne vire ter področja poslovnih informacij, ki jih je mogoče najti na internetnih straneh, in se nanašajo na Slovenijo, prav tako pa vključujejo podatke za tuje države. 4.1. 4.1.1.. Povezave na poslovne vire Strežniki s povezavami na poslovne vire 8. Na poslovnem področju obstaja veliko strežnikov, kjer je mogoče z enega mesta priti na različne poslovne vire, ki obstajajo na internetu. Prikazane so povezave na tuje poslovne vire. Med domače poslovne vire spadajo: Gospodarski vestnik, Kapital, Večer, Delo, Dnevnik, Bančni vestnik, Slovenska zakonodaja, Uradni list RS, Publikacije Banke Slovenije, Rumene strani – Slovenija itd.. Vsi ti poslovni viri nudijo različne informacije iz poslovnega sveta in druge novice.. 8. Povzeto po: Sovinc, 1998..

21 TABELA 4: RAZLIČNI TUJI POSLOVNI VIRI. Mednarodni poslovni viri svetovna trgovina Industrywatch Dow Jones Cyberbusiness BRINT WTO (links). http://www.fita.org/webindex.html http://www.industrywatch.com/ http://businessdirectory.dowjones.com/ http://ciber.bus.msu.edu/busres.htm http://www.brint.com/ http://www.wto.org/wto/research/links. htm Bizinfosearch poslovne informacije na internetu http://www.bizinfosearch.com/ A Business Researchers Interests http://www.pitt.edu/malhotra/interest.h tml Infospace http://www.infospace.com/ ITC poslovni viri na internetu http://www.intracen.org/itc/infobase/itc 3-6.htm Poslovni viri na internetu http://www.dis.strath.ac.uk/business/dir ectories.html Makroekonomski viri na internetu (mednarodne http://www.hbs.edu/units/bgie/internet/ organizacije) main.html Yardeni ekonomski viri na internetu http://www.yardeni.com/,http://www.y ardeni.com/country.html Moneysearch - ekonomski viri http://www.moneysearch.com/docs/eco nomic.html Vir: (Sovinc, 1998) 4.2.. Področja poslovnih informacij. Sem se uvrščajo članki iz poslovnih časopisov, revij in druge poslovne novice. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni naslovi na katerih je mogoče dobiti informacije o člankih, časopisih in druge poslovne informacije pri nas in po svetu. 4.2.1.. Članki iz poslovnih časopisov in revij ter druge poslovne novice9. Danes že skoraj vsi svetovni založniki ponujajo svoje poslovne in druge časopise preko interneta. Konkurenca je na tem področju huda. Tudi največje svetovne hiše se povezujejo med seboj z namenom, da bi razširile področje informacij, ki je dostopno na njihovih strežnikih. Uporabnikom omogočajo, da brskajo po arhiviranih izdajah njihovih časopisov in si pridobijo informacije o dogajanju na trgu v določenem obdobju. Zagotavljajo podatke o dejavnostih konkurence, finančne informacije, borzne podatke, podatke o tehnološkem razvoju, dogajanju na trgih in gospodarskih dogodkih drugih držav. Moč je dobiti tudi preglede člankov iz poslovnih časopisov iz različnih področij. Na voljo so razni teksti ali. 9. Povzeto po: Sovinc, 1998..

22 bibliografski podatki z izvlečki, serijske publikacije, poročila, vladni dokumenti. Prav tako obstaja veliko število baz podatkov komercialnih ponudnikov informacij. TABELA 5: BAZE PODATKOV KOMERCIALNIH PONUDNIKOV INFORMACIJ. Business & Industry Database Baza s tabelaričnimi podatki Informacijski servis Investext. http://www.rdsinc.com s podatki iz približno 700 poslovnih časopisov s celega sveta. http://www.tablebase.com http://www.investext.com/. Vir: (Sovinc, 1998) TABELA 6: BAZE PODATKOV – ČLANKI IN POSLOVNE NOVICE V SLOVENIJI. GVIN – baza podatkov vseh revij, ki jih http://www.gvestnik.si/ izdaja Gospodarski vestnik Glas gospodarstva http://www.gzs.si/ Res Slovenica http://www.res-slo.net/ Kapital http://www.neto.si/ Podjetnik http://www.podjetnik.com/ Časnik Delo http://www.delo.si EON – portal – del portala telemach www.telemach.si 24ur.com 24ur.com Finance http://www.finance-on.net/ Vir: ( Sovinc, 1998) V naslednji tabeli je predstavljenih še nekaj naslovov tujih poslovnih časopisov, ki nudijo različne poslovne informacije, članke, nasvete za podjetja, managerje. TABELA 7: TUJI POSLOVNI ČASOPISI. http://www.cnnfn.com/ CNNfn Financial Network Businessweek Financial Times Reuters Wall street journal DowJones Evropske poslovne novice Vir: (Sovinc, 1998). http://www.businessweek.com/ http://www.ft.com/ http://www.reuters.com http://www.wsj.com/ http://businessdirectory.dowjones.com/ http://www.yweb.com/020304en.html.

23 4.2.2.. Tržne raziskave in industrijska poročila 10. Na internetu ponujajo svoje informacije podjetja, ki se ukvarjajo s tržnim raziskovanjem. Ponujajo različne tržne raziskave za industrijske in potrošniške proizvode za določeno tržišče. Podjetja ponujajo že narejene tržne raziskave z izvlečki in podatki o cenah, naslovu in kontaktnih osebah, kjer lahko podjetje določeno tržno raziskavo tudi naroči. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s tržnimi raziskavami po svetu. Tu so podjetja, ki jih je moč najti na naslednjih elektronskih naslovih: TABELA 8: PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S TRŽNIMI RAZISKAVAMI. Euromonitor Datamonitor Business Communications Company (BCC) Dataquest Electronic Trend Publications Baza podjetij, ki nudijo tržne raziskave Viri s področja marketinga. http://www.euromonitor.com http://www.datamonitor.com http://www.vyne.com/bcc/ http://www.dataquest.com/ http://www.electronictrendpubs.com/ http://www.esomar.org/ http://www.marketingplan.com/public_ html/resource.htm Marketsearch directory (tržne raziskave) http://www.marketsearch-dir.com/ Gral-iteo – vodilna slovenska tržnoraziskovalna http://www.graliteo.si/ hiša Vir: (Sovinc, 1998) 4.2.3.. Splošni, demografski, makroekonomski in statistični podatki 11. TABELA 9: SPLOŠNE TRŽNE INFORMACIJE, DEMOGRAFSKI, MAKROEKONOMSKI IN STATISTIČNI PODATKI IN INFORMACIJE O TUJIH DRŽAVAH, PODJETJIH IN TRŽIŠČIH. Gospodarska zbornica Slovenije - GZS GVIN – ponudnik poslovnih informacij CMSR – center za mednarodno sodelovanje in razvoj UMAR – urad za makroekonomske analize in razvoj. www.gzs.si www.gvin.com www.cmsr.si http://www.sogov.si/zmar/. Vlada RS – Informacijski center za podporo odločanju APP – Agencija za plačilni promet Ljubljanska borza vrednostnih papirjev. http://www.gov.si/interispo/ http://www.sdk.si/ http://www.ljse.si/. Vir: (Sovinc, 1998). 10 11. Povzeto po: Sovinc 1998. Povzeto po: Sovinc 1998..

24 Podjetja potrebujejo pri svojem poslovanju mnogo splošnih, demografskih, makroekonomskih in statističnih podatkov o državah in komentarjev o pogojih poslovanja v tujih državah, morebitnih ciljnih trgih. Prav tako pa potrebujejo splošne tržne informacije in informacije o tujih trgih. TABELA 10: SPLOŠNE TRŽNE INFORMACIJE IN INFORMACIJE O TUJIH DRŽAVAH Vladne organizacije-CIA:. http://www.odci.gov/cia/publications/factbook /index.html Banke, raziskovalni inštituti, gospodarska http://www.intracen.org/infobase/itcinfb.htm združenja, organizacije za promocijo trgovine, mednarodne organizacije - ITC (International Trade Center) Svetovna banka http://www.worldbank.org/ Združeni narodi http://www.unsystem.org/ CEEBIC (Central and Eastern European http://www.mac.doc.gov/eebic.html Business Information Center) WTGOnline (podatki o tujih državah) http://www.wtgonline.com/ Vzhodnoevropski trgi http://www.securities.com/ Tuje gospodarske zbornice http://www.gzs.si/si/infolink/ Center for Global Trade Development http://cgtd.com/ Trgovinska združenja http://www.industry.net Mednarodne organizacije http://www.uia.org/ Vir: (Sovinc, 1998) 4.3.. Pravne informacije. Podjetja morajo za normalno poslovanje poznati tudi pravne informacije. Vir pravnih podatkov so vladne in nevladne organizacije, gospodarske zbornice in komercialni ponudniki. 4.3.1.. Viri pravnih informacij12. TABELA 11: VIRI PRAVNIH INFORMACIJ V SLOVENIJI. IUS Info – baze podatkov /ius-info.ius-software.si Uradni list Republike Slovenije www.uradni-list.si/ulonline/index.htm CMSR – center za mednarodno sodelovanje www.cmsr.si in razvoj Vir: (Sovinc, 1998) 12. Povzeto po: Sovinc 1998..

25 TABELA 12: VIRI PRAVNIH INFORMACIJ V TUJINI. Zakoni Evropske unije Findlaw – Pravni viri na internetu Lawcrawler Mednarodno pravo Mondaq – Pravni, poslovni, finančni viri, podatki o ustanavljanju in pogojih poslovanja v offshore conah po svetu. http://europa.eu.int/eur-lex/en/index.html http://www.findlaw.com/ http://www.lawcrawler.com/ http://itl.irv.uit.no/trade_law/ http://www.mondaq.com. Vir: (Sovinc, 1998) 4.4. Informacije o podjetjih: proizvajalci, uvozniki, izvozniki, trgovski posredniki, distributerji, agenti Na internetu je zelo veliko poslovnih imenikov in izvoznih ali uvoznih direktorijev. Tu lahko najdemo različne podatke. Od osnovnih podatkov o podjetju: za vzpostavitev kontakta, telefon, fax, email, proizvodi in storitve, informacije o letnem prometu, številu zaposlenih. 4.4.1.. Slovenski poslovni imeniki13. TABELA 13: SLOVENSKI POSLOVNI IMENIKI IN INFORMACIJE O PODJETJIH. Sloexport uvozno izvozni direktorij GZS register podjetij Podatkovne zbirke Obrtne zbornice Slovenije PIRS - poslovni informator Republike Slovenije Telefonski imenik Slovenije - TIS IPIS – Poslovni register Slovenije Kompass. http://www.gzs.si/sloexports/default.htm http://www.gzs.si/si/register.htm http://www.ozs.si/SLO/index1.html http://www.slo-knjiga.si/pirs.htm http://tis.telekom.si/ http://www.noviforum.si/ipis/index.html http://www2.kompass.com/. Vir: (Sovinc, 1998) 4.5.. Informacije o konkurenčnih podjetjih14. Podjetja potrebujejo različne informacije o konkurenčnih podjetjih, ki jim omogočajo primerjavo uporabnikovih storitev ali proizvodov s svojimi. Vse te informacije so lahko v praksi tudi uporabne. Gre pa predvsem za članke z informacijami o dogajanju na 13 14. Povzeto po: Sovinc 1998. Povzeto po: Sovinc 1998..

26 določenem tržišču, informacije o dogajanjih v določeni industrijski panogi, informacije v zvezi s posameznimi izdelki in izdelane tržne raziskave. Prav tako so dober vir informacij poslovni direktorji z informacijami o podjetjih, poslovnih poročilih podjetij in informacijah o bonitetah, baze podatkov o patentih in licencah ter blagovnih znamkah. TABELA 14: PODJETJA, KI NUDIJO INFORMACIJE O KONKURENČNIH PODJETJIH. Dun & Bradstreet Investext Information Acess Company Prompt Business & Industry Database. http://www.dnb.com/ http://www.investext.com/ http://www.iac.com/ http://www.rdsinc.com. Vir: (Sovinc, 1998) 4.5.1.. Patentne informacije in informacije o blagovnih znamkah15. Viri z informacijami o industrijski lastnini so pomembni za podjetja pri raziskavah konkurence. Patentne informacije povedo veliko o razvoju konkurenčnih podjetij. Tudi podatki o blagovnih znamkah lahko marsikdaj pomagajo pri sklepanju podjetij o tem, kakšna je njihova konkurenca, s katerimi produkti ta nastopa itd.. TABELA 15: PATENTNE INFORMACIJE IN INFORMACIJE O BLAGOVNIH ZNAMKAH. Podatki o industrijski lastnini so zbrani na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino Micropatent patenti in blagovne znamke Derwent patenti Marquesa mednarodne znamke Evropska patentna organizacija. http://www.sipo.mzt.si/GLAVAS.htm, http://www.gvestnik.si/index.htm http://www.micropat.com/, http://www.derwent.com/ http://www.patentexplorer.com/ http://www.marquesa.co.uk/ http://www.european-patentoffice.org/online/index.htm. in. Vir: (Sovinc, 1998). 4.6.. Finančne informacije in ocene kreditne sposobnosti podjetij 16. Sem uvrščamo finančne podatke podjetjih, informacije o premoženju, finančno statistiko, podatke o kulturi plačevanja podjetij, lastnostih vodilnih v podjetjih itd. Te informacije posredujejo banke in mednarodna podjetja, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem poslovnih bonitet podjetij. 15 16. Povzeto po: Sovinc 1998. Povzeto po: Sovinc 1998..

27 TABELA 16: PODJETJA, KI NUDIJO FINANČNE INFORMACIJE. Dun & Bradstreet. http://www.dnb.com/products/secure.htm, http://www.dbeuro.com/ , Creditreform http://www.creditreform.de/, Hoovers http://www.hoovers.com/index_low.html., Fortune Online: analize in poslovne http://www.fortune.com/ , informacije o največjih ameriških in svetovnih podjetjih Corporate Finance Network http://www.corpfinet.com/, Finance Wise http://www.finance.com/, The Syndicate http://www.moneypages.com/syndicate/, Annual Reports Library http://www.zpub.com/sf/arl/, Research magazine http://www.reserachmag.com/. Vir: (Sovinc, 1998). 4.6.1.. Bonitetne informacije v Sloveniji. TABELA 17: FINANČNE INFORMACIJE, BONITETE PODJETIJ V SLOVENIJI. Agencija za plačilni promet I poslovne informacije Gospodarska zbornica Slovenije GVIN (zbirka FIPO). http://www.sdk.si http://www.idoo.si/ http://www.gzs.si http://www.gvestnik.si/FIPO/FIPO.htm, http://www.gvin.com. Vir: (Sovinc, 1998). 4.7. Poslovne priložnosti, poslovne ponudbe in povpraševanja, mednarodni razpisi, tenderji 17 Internet omogoča podjetjem, da povprašujejo in ponujajo svoje izdelke ali storitve. Predvsem so se uveljavile borze ponudb in povpraševanj. Borze so namenjene domačim in tujim podjetjem, ki iščejo ali pa želijo ponuditi svoje izdelke, storitve in drugo. Pri nas deluje mednarodna borza ponudb in povpraševanj, ki omogoča iskanje med obstoječimi ponudbami in povpraševanji, vnos novih ponudb in povpraševanje, objavo v Sloveniji in tujini, itd... 17. Povzeto po: Sovinc 1998..

28 TABELA 18: PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA, DRUGE POSLOVNE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI IN V TUJINI. Borza ponudb in povpraševanj Infolink na GZS Trade Point Obrtna zbornica Slovenije (BORZA) Borze ponudb in povpraševanj BCC/BRE pri Evropski uniji Tenderji Evropske unije na informacijskem servisu ECHO Baza TED: Tenderji Svetovne banke. http://www.gzs.si/si/borza/index.htm http://www.tradepoint.si http://www.ozs.si/ http://www.yellowwindow.be/cgibin/dhform http://www2.echo.lu/,. http://www2.echo.lu/ted/en/ENindex.htm http://www.worldbank.org/html/opr/buso p/contents.html Tenderji EBRD http://www.mac.doc.gov/eebic/ceebic.ht ml Borze ponudb in povpraševanj svetovnega http://www.worldchambers.com/gbxhp.h združenja gospodarskih zbornic ICC tml, Vir: (Sovinc, 1998). 4.7.1.. Sejmi, konference in srečanja 18. TABELA 19: ORGANIZATORJI SEJMOV V SLOVENIJI. Ljubljanski sejem, d.d. STEP Maribor Pomurski sejem Primorski sejem Celjski sejem Cankarjev dom – kulturni in kongresni center Marina Portorož - INTERNAUTICA INFOS. http://www.ljubljanski-sejem.si/ http://www.step-sejmi.si/ http://www.pomurski-sejem.si/ http://www.primorski-sejem.si/ http://www.ce-sejem.si/ http://www.cd-cc.si/_Cankarjev_Dom/ http://www.marinap.si/ http://www.infos.si/. Vir: (Sovinc, 1998). Sejmi pospešujejo prodajo in so pomemben komunikacijski medij za podjetja. Na eni strani se srečata ponudnik in na drugi strani kupec v določenem času, kraju, da si izmenjata informacije ali podatke. So učinkovito orodje v medpodjetniškem trženju. Podatke o sejmih, poslovnih srečanjih ali konferencah lahko dobimo na gospodarskih zbornicah in panožnih združenjih. (Laznik, 1998).. 18. Povzeto po: Sovinc 1998..

29 TABELA 20: SEJMI, KONFERENCE, SREČANJA. GZS – sejmi in razstave v Sloveniji Euroexpo Mednarodni sejmi M+A Mednarodna zbirka sejmov. http://www.gzs.si www.ring.net/~perfec/euroexpo.html http://www.tsnn.com/ www.messeplaner.de/. Vir: (Sovinc, 1998). 4.8.. Standardi. Podatke je moč dobiti pri vladnih ustanovah, panožnih združenjih, gospodarskih zbornicah in mednarodnih organizacijah. Standardi so na voljo tudi v bazah podatkov komercialnih ponudnikov in mednarodnih organizacij za standardizacijo. 4.8.1.. Podatki o standardih 19. TABELA 21: PODATKI O STANDARDIH. Urad za strandardizacijo in meroslovje http://www.usm.mzt.si/ Republike Slovenije DIN http://www.din.de/frames/Welcome.html ISO katalog mednarodnih standardov http://www.iso.ch/cate/cat.html Vir: (Sovinc, 1998). 4.9.. Komercialni online informacijski servisi20. Komercialni online servisi ponujajo svoje podatke tudi preko interneta in internet uporabljajo kot sredstvo za komunikacijo. Na online informacijskih servisih obstaja okoli 9000 komercialnih baz podatkov s celega sveta. Te vsebujejo za več kot 6 milijard zapisov iz področja poslovnih informacij, časopisov in revij, tržnih informacij o podjetjih ter razne tehnične informacije, znanstvene informacije in patentne dokumente. Prednost velikih online servisov je v raznovrstnosti informacij. Podatki so ažurni. Večinoma se ažurirajo dnevno, še posebej baze podatkov z informacijami iz svetovnih poslovnih časopisov. Stroški dostopa do informacij so relativno nizki. Nekateri servisi zaračunavajo mesečno ali letno članarino, medtem ko drugi zaračunavajo dostop do posameznih baz podatkov in vsak posamezen izpis. Večina baz podatkov je dostopnih 24 ur na dan in vse dni v tednu. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj najpomembnejših online informacijskih servisov: 19 20. Povzeto po: Sovinc 1998. Povzeto po: Sovinc 1998..

30. TABELA 22: NAJPOMEMBNEJŠI TUJI INFORMACIJSKI ONLINE SERVISI. DataStar:. Dialog:. Dow Jones/News Retrieval:. MAID (Profound): Questel-Orbit:. Reuters Business Briefing:. Dun&Bradstreet:. http://products.dialog.com/products/datastarweb/. Pokriva širok obseg evropskih podatkov in informacij, vključno z novicami o evropskih podjetjih, informacijami o državah, tržnih raziskavah in poročilih ter specifičnimi industrijskimi podatki. http://products.dialog.com/products/dialogweb/. Je velik supermarket informacij, ki pokriva širok obseg ameriških in mednarodnih podatkov. Vključuje pa tudi informacije o svetovnih podjetjih, patentnih podatkih, informacijah o blagovnih znamkah, ameriškimi vladnimi novicami itd.. http://nrstg1s.djnr.com/, http://djinteracive.com/. Je ameriški servis, ki pokriva industrijske informacije, borzne kotacije in podatke. Pokriva preko 3000 virov novic, vključno z direktnim dostopom do Wall Street Journala. Vsebina informacij je ameriškega izvora. http://www.dialog.com/info/products/profound/. Je britanski informacijski servis, ki ponuja bogat paket tržnih raziskav, splošnih poslovnih novic in informacij o podjetjih. http://www.questel.orbit.com/. Gre za znanstveni in tehnični informacijski servis. Lastnik tega informacijskega servisa je podjetje France Telecom. Ponujajo predvsem informacije o patentih, blagovnih znamkah ter znanstvene, tehnične in kemijske informacije. http://www.reuters.com/. Ponujajo preko 2000 virov novic in raziskovalnih informacij. Imajo arhiv za zadnjih pet let, ki se bo kmalu povečal na deset let. Ponujajo tudi dostop do Reutersovih fotografij. http://www.dnb.com/. Gre za največje svetovno podjetje, ki ponuja podatke o več kot 40 milijonih svetovnih podjetij in informacijami o državah. Ponujajo poslovna poročila podjetij, ki vsebujejo podatke o finančnem stanju, kulturi plačevanja podjetja, kapitalskih povezavah in podrobne podatke o vodstvu in lastništvu podjetij.. Vir: (Sovinc, 1998). V Sloveniji je torej mogoče preko interneta dobiti ogromno informacij iz katerega koli področja želimo. Predvsem so takšne informacije pomembne za podjetja in managerje, da jih lahko uporabljajo pri svojih odločitvah. Seveda pa je glavni problem v tem, da predvsem manjša podjetja danes pridobijo premalo pomembnih informacij, ki bi jim olajšala poslovanje in omogočila sprejem pravilnih odločitev. Ponavadi v majhnih podjetjih lastniki nimajo dovolj časa, da bi se ukvarjali z iskanjem informacij ali pa imajo na razpolago informacije, ki niso dovolj kakovostne, se pravi, da niso pravočasne, so nenatančne, itd..

31 Ravno zato se večajo potrebe po ustanavljanju podjetij, ki naj bi se ukvarjala s posredovanjem, prodajanjem informacij preko interneta, publikacij, revij, knjig..

32 5. INFORMACIJE V POVEZAVI Z EVROPSKO UNIJO21 1.maja 2004 smo postali člani Evropske unije in tako so se za slovenska podjetja odprle nove priložnosti na Evropskih trgih. Podjetja in managerji potrebujejo različne informacije povezane s priložnostmi v Evropski uniji, če želijo biti konkurenčna tujim podjetjem. Evropska unija je mednarodna organizacija evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1993 s Pogodbo o Evropski uniji. o Evropska unija ima danes 25 držav (Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji so se pridružile Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) o 454 milijonov prebivalcev, o 3,9 milijona km2 površine, o 20 uradnih jezikov. EU je družina demokratičnih evropskih držav, ki si prizadevajo za mir in blaginjo. Evropska unija ni država, obenem pa je več kot katera koli mednarodna organizacija. Države članice Evropske unije so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti, tako da lahko demokratično sprejemajo odločitve o vprašanjih skupnega interesa. Začetki Evropske unije segajo še v čas druge svetovne vojne. Cilj združevanja pa je bil gospodarsko obnoviti razdejano Evropo in ustvariti enotno področje miru, razvoja in demokracije. Zamisel o njej je prvič predstavil francoski zunanji minister Rober Schuman, 9. maja leta 1950. Evropsko unijo sestavlja pet institucij: o o o o o. 5.1.. Evropski parlament (izvoljen s strani državljanov držav članic), Svet Evropske unije (vanj so vključene vlade držav članic), Evropska komisija (»je motor« in izvršni organ unije), Sodišče evropskih skupnosti (zagotavlja ravnaje po zakonu), Računsko sodišče (nadzira racionalnost in zakonitost porabe proračuna Evropske unije). Splošne in poslovne informacije o Evropski uniji22. Ker smo v letu 2004 postali člani Evropske unije so za podjetja pomembne informacije tudi s tega področja. Z vstopom v Evropsko unijo, obvladovanje in dobro poznavanje poslovnega okolja in hitrega pridobivanja pravih informacij, predstavlja pomembno konkurenčno prednost. Za slovenske ustanove, organizacije, podjetja in posameznike je pomembno, da poznajo evropske politike in zakonodajo . 21 22. Prirejeno po spletnih straneh »Evropska unija na kratko«, 2004. Prirejeno po spletnih straneh »Evropska unija – Slovenija: splošne in poslovne informacije o EU«, 2004..

33. Svetovni splet predstavlja hiter in izčrpen vir informacij s področja Evropske unije. Na internetu je mogoče dobiti podatke o Evropski uniji, in sicer kako deluje in kakšni so njeni mehanizmi. Za vse prebivalce Slovenije je pomembno poznavanje pravic državljanov EU, da bodo prispevali k pravični in odprti Evropi. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri elektronski naslovi, kamor se lahko obrnejo podjetja in posamezniki, ki potrebujejo kakršne koli informacije v zvezi z Evropsko unijo. Splošne informacije posreduje: o Urad vlade za informiranje – Sektor za odnose z domačimi javnostmi (je nosilec za obveščanje slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. S tem želi Vlada Republike prispevati k večji obveščenosti domače javnosti o Evropski uniji in vseh spremembah, ki jih prinaša članstvo v EU (Evropski uniji), o Center Evropa, informacijski center predstavništva evropske komisije v Sloveniji, o Evropski dokumentacijski center (v Ljubljani, Mariboru), o GV založba, o Evropska hiša Maribor in Nova Gorica, o TIEX (Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči. Gre za specializiran urad znotraj Evropske komisije, ki je namenjen pridruženim državam Srednje in Vzhodne Evrope. Nudi pomoč pri pripravah na vključitev v enotni trg. Urad zbira in skrbi za izmenjavo informacij o potrebah po pomoči v državah kandidatkah, o njihovem napredku pri približevanju, njihovi zakonodaji, zakonodaji Unije in o možnostih nudenja pomoči v državah članicah). Poslovne informacije pa nudi: o Mreža Euro Info Centrov, o Gospodarska zbornica Slovenije – Oddelek za evropske zadeve. Publikacije: Uporabnikom so na voljo različne publikacije, ki skušajo na enostaven in jasen način pokazati uporabniku, kaj je to Evropska unija. o EU novice so mesečnik Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pišejo o aktualnem dogajanju v Evropski uniji in Sloveniji. o Center Evropa in predstavništva evropske komisije sta izdala preko 20 različnih informativnih publikacij o EU, ki so v slovenskem jeziku. Podajajo pa informacije o področjih delovanja EU, obravnavajo aktualna vprašanja članstva Slovenije v EU. o Na voljo so tudi brošure, ki jih izdaja evropska komisija v 11-ih uradnih jezikih EU. V nadaljevanju smo predstavili Center Evropa, mrežo Euro Info Centrov ter na kratko opisali ponudbo posameznih Euro Info Centrov, ki delujejo v okviru EU v Sloveniji. Lahko rečemo, da je poskrbljeno, da so naša podjetja in ostali prebivalci Slovenije dovolj dobro obveščeni o Evropski uniji..

34 5.2.. Center Evropa23. Center Evropa je informacijski center Predstavništva evropske komisije v Sloveniji, ki je nastal v okviru komunikacijskega programa obveščanja slovenske javnosti o EU, ki ga izvaja Predstavništvo. Ker smo postali člani EU, smo v Sloveniji odprli hiter in preprost ter uporabniku prijazen informacijski center z imenom Center Evropa, ki deluje pod okriljem Delegacije Evropske komisije v Sloveniji . Center Evropa je glavni ponudnik splošnih informacij in predstavlja informacijski stik z Evropsko unijo. Osnovna naloga centra je zagotoviti izčrpne vsebine in razumljive informacije o politični ureditvi in ekonomskih mehanizmih delovanja Unije. Ponujajo pa tudi vpogled v statistične kazalce, finančna orodja, družbena gibanja in okoljske standarde. V Centru Evropa organizirajo tudi različne dogodke, ki so vezani na Evropsko unijo, in sicer razne okrogle mize, predavanja, srečanja. Redno pripravljajo splošna predavanja o Uniji, njenih politikah in institucijah, o procesu širitve ter o spremembah, ki nas čakajo po vstopu v EU. V Centru Evropa svojim uporabnikom posredujejo splošne informacije o EU, o njeni zgodovini in ustanovah. Pomagajo pa tudi pri seznanjanju s procesi evropskih integracij. v Centru Evropa lahko najdemo: o pravno bazo podatkov CELEX ter tiskane uradne publikacije EU, o brošure o evropskih politikah s slovenskega zornega kota, o publikacije o programu Phare ter drugih predpristopnih programih (ISPA, SAPARD), o domače in tuje dnevnike, tednike in mesečnike, o evropski TV program Europe by Satellite in program evropske TV postaje Evronews, o videokasete in zgoščenke, na katerih so predstavljene različne evropske tematike. V centru si prizadevajo, da informacije v zvezi z EU pridejo do zainteresirane javnosti, saj je dostop do informacij včasih težaven proces. Izdajajo različne publikacije, imajo tudi ustrezno usposobljene informatorje, ki sodelujejo na prireditvah po vsej Sloveniji. V več kot desetih slovenskih mestih lahko obiščemo tudi informacijske točke EU. Vsak teden organizirajo v Centru Evropa tudi t.i. »evropsko sredo«, kjer se izvajajo različne predstavitve, okrogle mize, posveti, ki so namenjene predvsem splošni javnosti. Pri dogodkih sodelujejo različni strokovnjaki, ki obiskovalce seznanjajo z aktualnimi razmerami na področju politik EU, programi, ki jih izvaja EU na različnih področjih. Seznam poslovnih informacij, ki jih nudijo v Centru Evropa, omogoča pregled nad 23. Prirejeno po spletnih straneh ”Center Evropa, Informacijski center Predstavništva evropske komisije v Sloveniji”, 2004..

35 najpomembnejšimi domačimi in tujimi dogodki, izobraževanji, seminarji konferencami, ki so v pomoč podjetjem. Gre za informacije o poslovnih dogodkih doma in v tujini - izobraževanja, seminarje, delavnice, domače in tuje razpise, javna naročila, borzo ponudb in povpraševanja. 5.3.. Mreža Euro Info Centrov 24. Leta 1987 je Evropska komisija začela ustanavljati Euro Info Centre (EIC). Danes je v mreži preko 300 Euro Info Centrov in korespondenčnih Euro Info Centrov v 37 državah. Euro Info Centri zagotavljajo pomoč in podporo predvsem sektorju malih in srednje velikih podjetij. Osnovni namen EIC je pomoč podjetjem pri »evropeizaciji« in internacionalizaciji poslovanja. EIC ponujajo informacije o skupni valuti euro, dostopnosti programov finančne pomoči EU, varovanju okolja, skupnemu trgu, informacijski družbi, kakovosti in standardih in informacije na področju raziskav in razvoja. V Sloveniji delujejo trije Euro Info Centri. Vsi trije so samostojni. Vsak center pripravlja in izvaja svoj program aktivnosti za posamezno leto. Imajo pripravljen skupni program aktivnosti in skupni pregled financiranja programov. Delovanje mreže EIC Slovenije je sofinancirano s strani PCMG, posamezni centri pa so poleg nacionalne podpore sofinancirani še s strani posameznih lokalnih projektov mreže EIC. Osnovne naloge Euro Info Centrov so enake za vse člane mreže. Ločiti jih je možno le pri izvajanju specialističnih vrst storitev, kot je zahtevnejše svetovanje za izbrana specialistična področja posameznega centra ali pa pri organiziranju različnih vrst izobraževanj, ki so namenjena podjetnikom. Pri informiranju uporabljajo različne informacijske vire o evropskih zadevah ter nudijo tekoče informacije o različnih programih, pobudah in razpisih EU, o evropskih programih financiranja, ki so namenjeni malim in srednjim podjetjem, o podjetniških sejmih, konferencah, seminarjih, delavnicah in okroglih mizah ter o specifičnih storitvah, ki jih zagotavljajo druge institucije in informacijske mreže. Malim in srednje velikim podjetjem pomagajo pri vključevanju na evropski trg in zagotavljajo pomoč pri vzpostavljanju poslovnih povezav s partnerji iz držav EU, tako da organizirajo udeležbo na partnerskih srečanjih in forumih, zagotavljajo informacije s strani specialističnih virov za navezovanje poslovnih stikov. Pomagajo pri realizaciji pobud, projektov, programov EU in pri organiziranju raznih delavnic, posvetov in seminarjev. V Sloveniji, kot smo že prej omenili, trenutno delujejo trije EIC, in sicer: o v Ljubljani (krovna organizacija je Pospeševalni center za malo gospodarstvo), o v Kopru (krovna organizacija je Znanstvenoraziskovalno središče Koper), 24. Prirejeno po spletnih straneh »Slovenska mreža EURO INFO CENTROV«, 2004..

36 o v Mariboru (krovna organizacija je Mariborska razvojna Agencija). 5.3.1.. Euro Info Center Koper25. Euro Info Center Koper je bil ustanovljen leta 2001, zaradi potreb po ustreznih informacijah malih in srednjih podjetij. V EIC Koper želijo pomagati primorskim podjetjem pri posredovanju informacij o evropski zakonodaji, pri oblikovanju konkurenčnega okolja za vstop na enotni trg EU in pri izbiranju ustreznih mehanizmov pomoči EU. Euro Info Center Koper deluje pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru za območje notranjsko-kraške, goriške in obalno-kraške regije. Je del mreže, ki je bila ustanovljena leta 1987. Ustanovila jo je Evropska komisija za pomoč malim in srednjim podjetjem. EIC Koper se ukvarja z informiranjem o evropskih zadevah ter nudi tekoče informacije o programih, pobudah in razpisih EU, evropskih programih financiranja, sejmih, konferencah in specifičnih storitvah. Prav tako pomaga podjetjem pri vključevanju na evropski trg in svetuje s pomočjo direkcije Enterprise in različnih strokovnjakov, ki delujejo v mreži. Poleg tega organizirajo podjetniške zajtrke z evropsko tematiko, posredujejo pri iskanju tujih partnerjev, posredujejo informacije o potencialnih partnerjih, nudijo literaturo in ostale informacijske materiale o EU, izdajajo novice EIC ter informacije o CE oznakah in standardih.. 5.3.2.. Euro Info Center Maribor26. Mariborska razvojna agencija je bila izbrana s pomočjo javnega razpisa konec leta 1999, s strani Komisije Evropske unije – Generalnega direktorata za podjetništvo. Marca leta 2001 pa je bil EIC Maribor javno vključen v evropsko mrežo podjetniških centrov. Osnovne naloge EIC Maribor so enake kot za vse člane Euro Info Centrov. Pri Euro Info Centru Maribor so skupaj s svojimi partnerji usmerjeni v specialistične storitve za naslednja področja: mednarodni management, internacionalizacijo podjetij in animacijo investitorjev; razvoj informacijske družbe/elektronsko poslovanje, raziskave in razvoj/transfer tehnologij. Nudijo pa naslednje storitve: o informacije o programih in projektih EU, o informacije o zakonodaji EU, davčni politiki, varovanju okolja, statistiki, ekonomski in monetarni politiki, tehničnih standardih, izobraževanju, 25 26. Prirejeno po spletnih straneh »Euro Info Center Koper«, 2004. Prirejeno po spletnih straneh »Euro Info Center Maribor«, 2004..

37 o različne poslovne informacije, o splošne informacije o EU, Komisiji Evropske unije in ostali institucijah ali kontaktnih naslovih, o literaturo EU in ostalih Euro Info Centrov. Skupaj s svojimi partnerji pa v EIC Maribor razvijajo specialistične storitve na področju internacionalizacije poslovanja, elektronskega poslovanja in prenosa tehnologij. 5.3.3.. Euro Info Center Ljubljana27. Euro Info Center Ljubljana deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Osnovna naloga centra je informirati, pomagati in svetovati enako kot pri vseh ostalih centrih. Poleg tega nudijo tudi splošne informacije o programih, pobudah in razpisih EU, evropskih programih financiranja, ki so namenjeni malim in srednje velikim podjetjem. Na voljo imajo tudi splošne informacije o podjetniških sejmih, konferencah, seminarjih, delavnicah, okroglih mizah in specifičnih storitvah drugih institucij in informacijskih mrež. Nudijo pomoč malim in srednjim podjetjem pri vključevanju na evropski trg, pri vzpostavljanju poslovnih povezav s partnerji iz EU. S pomočjo Evropske komisije in Generalne direkcije za podjetništvo pomagajo malim in srednjim podjetjem pri prilagajanju zahtevam skupnega evropskega trga s tem, da izvajajo svetovanje o carinskih uredbah in postopkih, uporabi evropskih standardov in postopkih pri udeležbi v programih in projektih EU. Dnevno spremljajo evropski trg javnih naročil ter objave napovedi razpisov v okviru evropskih programov za slovenska podjetja in jih tudi objavljajo na spletni strani www.pcmg.si. Ena izmed njihovih storitev je tudi borza ponudb in povpraševanj, kjer si lahko podjetja poiščejo ustrezne poslovne partnerje ali oddajo svojo ponudbo ali povpraševanje. Ukvarjajo se tudi z vodenjem in izvedbo projektov. Ti so pridobljeni na pobudo Evropske komisije in drugih evropskih institucij. Podjetja ali druge institucije, ki sodelujejo pri projektih imajo na voljo ažurne informacije. Pri projektih lahko podjetja sodelujejo kot pilotni primer podjetja, kot podjetja dobrih praks ali si pridobijo finančno pomoč s strani EU ali pa samo ustrezna znanja s področja poslovanja. Projekti se med seboj razlikujejo, vendar imajo skupen cilj, to je približati sodoben način poslovanja in izboljšati gospodarski razvoj podjetij. Euro Info Center, skupaj s preostalima Euro Info Centroma v Sloveniji, izdaja posebne novice imenovane EIC novice za mala in srednja podjetja. V njih je mogoče najti informacije o Evropski Uniji, zahtevah Evropske komisije ter tudi informacije o projektih, programih, ki jih izvajajo v Evropski uniji.. 27. Prirejeno po spletnih straneh “Euro Info Center Ljubljana”, 2004..

38 V okviru Euro Info Centra Ljubljana deluje tudi PCMG – Pospeševalni center za malo gospodarstvo, ki pa ga bomo predstavili v naslednjem poglavju..