Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacija dela. USTVARJALNOST KOT NUJA USPEŠNOSTI PODJETJA. Mentor: doc. dr. Janez Mayer. Kandidatka: Betka Prosenc. Kranj, november 2006.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Janez Mayerju za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Špeli Kranjc za lektoriranje diplomskega dela..

POVZETEK Področje ustvarjalnosti je pojem, ki ga moramo v današnjem poslovnem svetu nujno poznati, saj se v njem skriva vse, kar lahko zagotavlja konkurenčno prednost nekega poslovnega sistema. Ustvarjalnost gre z roko v roki z inovativnostjo in skupaj ta dva pojma tvorita sposobnost ustvarjati nove proizvode in storitve, ki so nedvomno boljši od proizvodov in storitev konkurentov. Za uspešno delovanje organizacije pa je v današnjem tekmovalnem okolju treba imeti na pravem mestu prave kadre, ki se zavedajo, da sta ustvarjalnost in inovativnost pomembni na vseh nivojih organizacije, od vodstva pa do posameznih delavcev. Za reševanje kompleksnih poslovnih problemov morajo imeti ti kadri ustrezno znanje, izkušnje, motivacijo, biti morajo odprti, kreativni, spontani, pogumni, ustrezno vodeni in prilagodljivi, kar je danes mogoče najpomembneje.. KLJUČNE BESEDE Uspešnost podjetja Ustvarjalnost Inovativnost Ustvarjalni tim Ustvarjalni manager. SUMMARY The field of creativity is a concept which must be known in a contemporary business world for in it hides everything that can guarantee the competitive advantage of a certain business system. Creativity goes hand in hand with innovation and together these two concepts form the ability to produce new products and services, which are undoubtedly better than products and services of the competitors. For the successful functioning of an organization is in the present day competitive world necessary to have the right professionals in the right positions who are aware of the fact that creativity and innovations are important on all levels of the organization from the management to individual workers. For solving complex business problems these professionals must have suitable knowledge, experience, motivation, they have to be open, creative, spontaneous, courageous, they must have suitable leadership and what is nowadays perhaps most important, they have to be flexible. KEYWORDS The company success Creativity Innovation Creative team Creative manager.

KAZALO: 1.0 UVOD.................................................................................................................... 2 1.1 Namen diplomskega dela................................................................................... 3 1.2 Cilj diplomskega dela ........................................................................................ 4 1.3 Metode dela........................................................................................................ 4 2.0 USTVARJALNOST............................................................................................. 6 2.1 Kaj je ustvarjalnost ............................................................................................ 6 2.1.1 Ustvarjalni proces ..................................................................................... 12 2.2 Oblike ustvarjalnega dela................................................................................. 13 2.2.1 Oblike ustvarjalne dejavnosti.................................................................... 13 2.2.2 Oblike dosežkov ustvarjalne dejavnosti ................................................... 14 2.3 Intelektualna lastnina ....................................................................................... 15 2.3.1 Industrijska lastnina .................................................................................. 16 2.3.2 Avtorske in sorodne pravice ..................................................................... 17 2.3.3 Kršenje pravic intelektualne lastnine........................................................ 17 2.4 Vrednotenje ustvarjalnega dela........................................................................ 18 2.5 Ustvarjalni manager......................................................................................... 20 2.5.1 Ustvarjalni odnosi ..................................................................................... 21 2.5.2 Ustvarjalni tim .......................................................................................... 22 2.6 Spremembe v organizacijah............................................................................. 27 3.0 USPEŠNOST PODJETJA ................................................................................ 29 3.1 Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost podjetja ................................................... 29 3.2 Vpliv ustvarjalnosti na uspešnost podjetja....................................................... 31 3.2.1. Inovacijski potencial ................................................................................ 35 4.0 INOVATIVNO POSLOVANJE ....................................................................... 36 4.1 Pomen inovacij za konkurenčnost ................................................................... 37 4.2 Inovacijska politika.......................................................................................... 38 4.3 Omejitve pri inoviranju.................................................................................... 42 5.0 PROBLEM VREDNOTENJA IN UPORABE USTVARJALNEGA DELA V ORGANIZACIJAH ............................................................................................. 47 5.1 Izhodišča .......................................................................................................... 47 5.2 Hipoteza ........................................................................................................... 48 6.0 RAZISKAVA O UPORABI INOVATIVNEGA POSLOVANJA................. 49 6.1 Predstavitev podjetji ........................................................................................ 49 6.1.1. ETI Elektroelement d. d........................................................................... 49.

6.1.2. Iskra Avtoelektrika Avto deli d. o. o. ...................................................... 51 6.2 Metoda raziskovanja ........................................................................................ 52 6.3 Analiza vprašanj .............................................................................................. 52 6.4 Povzetek raziskave in predlogi za izboljšave .................................................. 77 7.0 ZAKLJUČEK..................................................................................................... 81 8.0 LITERATURA IN VIRI ................................................................................... 83.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1.0 UVOD V diplomski nalogi bomo obravnavali ustvarjalnost in njen pomen v poslovnem sektorju. Poudarili bomo nujnost ustvarjalnega dela pri zaposlenih in njegovo spodbujanje. Vedeti moramo, da inoviranje vpliva tako na samo organizacijo kot tudi na vodstvene kadre, zaposlene, način dela, strategijo podjetja in predvsem na uspešnost poslovanja. Zaradi kompleksnosti in številnih dejavnikov, ki vplivajo na inoviranje, je analiziranje tega področja zelo težavno. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je vpliv, ki ga ima ustvarjalnost na delovanje sistema, lahko izredno velik. Nerazumevanje področja ustvarjalnosti lahko poslovnemu sistemu pri poskusu uspešnega delovanja na trgu predstavlja veliko oviro. Inovacijam je treba pripisati večjo pomembnost in jim posvetiti veliko več pozornosti saj so osnova za konkurenčno sposobnost posamezne organizacije. Osnovni problem sodobnih organizacij je, kako preživeti v okolju, ki se nenehno spreminja, kjer problemi postajajo vse kompleksnejši ter kjer se zahteva nenehno prilagajanje in neprestano inoviranje. Vse to povečuje negotovost in od podjetij zahteva hitro reakcijo na spremembe. Le organizacije, ki sprejmejo filozofijo nenehnega predvidevanja, odzivanja na spremembe, negotovosti v okolju, fleksibilnosti in ustvarjalnosti, lahko uspešno konkurirajo na izredno zahtevnem trgu. Za uresničitev tega pa so potrebni ustvarjalni kadri. Ustvarjalna organizacija mora zaposlenim zagotoviti razmere, pogoje in vzdušje, kjer bodo spontano pripravljeni ustvarjati novosti, ustreči novim zahtevam kupca oziroma trga, reševati kompleksnejše naloge in iskati nove rešitve. Vse več vodilnih posameznikov v podjetjih oziroma posameznikov, ki vplivajo na gospodarstvo (ministrstva), je prepričanih, da so za uspešno delovanje podjetij najpomembnejši ljudje s svojim znanjem, izkušnjami in ustvarjalnostjo. Vendar pa tu obstaja pomembna razlika med znanjem in izkušnjami na eni strani in ustvarjalnostjo na drugi. Pridobivanje znanja in izkušenj poteka sorazmerno z vloženim časom in denarjem. Večja podjetja si tako lahko privoščijo večje naložbe v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, v takšne investicije pa manjša podjetja in gospodarstva manjših, še ne popolnoma razvitih držav niso sposobna vlagati. Na drugi strani pa je ustvarjalnost v veliki meri neodvisna od vloženih sredstev podjetja, vsaj v finančnem smislu. Tako za manjša in še ne dobro razvita gospodarstva, kar velja tudi za Slovenijo, ustvarjalnost predstavlja nekakšno bližnjico oziroma možnost za dohitevanje najuspešnejših tekmecev. Za doseganje konkurenčnosti na trgu je treba vedeti, da bo kupec izbral najboljši izdelek, ki mu ga bo v danem trenutku trg ponudil. Kaj to pomeni? Izdelek, ki ga posamezno podjetje lansira, mora biti najboljši, česar pa ni mogoče doseči s kopiranjem svojih tekmecev. Največ, kar lahko podjetje na ta način doseže, je, da se izenači z ravnijo izvirnika. Konkurenčno prednost si v današnjem zelo turbulentnem okolju lahko organizacija zagotovi le z lastno inovativnostjo. Prav zato je pomembno nenehno spodbujanje ustvarjalnosti in zagotavljanje ustreznih pogojev.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 2 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pomanjkanje novih idej se v gospodarstvu kaže kot največji problem pri uresničevanju razvojnih ciljev. Na omenjeno grožnjo se podjetja že pospešeno odzivajo z vlaganjem dodatnih naporov v spodbujanje ustvarjalnosti. Možnosti za napredek se kažejo predvsem v povezovanju z drugimi podjetji, izobraževalnimi institucijami ter poučevanju ljudi o pomembnosti ustvarjalnega dela v poslovnem sektorju. Tako za Slovenijo kot tudi nekatere druge države velja omeniti, da bi lahko za večanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva svoj delež prispevale tudi šole. Te bi morale od začetka izobraževalnega procesa tako dijakov kot študentov bolj aktivno povezovati teorijo s praktičnim delom.. 1.1 Namen diplomskega dela Prvi del diplomske naloge povzema študijo literature, medtem ko je drugi del rezultat raziskovalnega dela. V drugem poglavju je natančneje obrazložena ustvarjalnost, ustvarjalni proces, intelektualna lastnina, ustvarjalni manager, ustvarjalni odnos in ustvarjalni tim. Predstavili bomo, kako je v organizacijah ovrednoteno ustvarjalno delo in do kakšnih sprememb prihaja znotraj podjetij. Tretje poglavje zajema obrazložitev pojmov, ki vplivajo na uspešnost delovanja organizacije, kamor se kot eno izmed pomembnejših dejavnikov uvršča tudi ustvarjalnost. V četrtem poglavju je opisano inovativno poslovanje, kjer so poudarjeni predvsem pomen inovacij za doseganje konkurenčne prednosti podjetij in omejitve, ki zavirajo omenjeno poslovanje. Prikazanih je tudi nekaj statističnih podatkov s področja inoviranja. Peto poglavje zajema naša izhodišča in hipotezo, v šestem poglavju pa so rezultati naše raziskave. Namen naloge je ugotoviti obstoječe stanje in kakšne so možnosti za izboljšanje na področju uporabe ustvarjalnosti pri delu. Podrobneje se bomo seznanili s pojmi ustvarjalnost, inovacija in uspešnost ter njihovo vlogo v procesu dela. Preučili nameravamo vplive spodbujanja in uporabe ustvarjalnega mišljenja. Ugotoviti želimo ali resnično pozitivno deluje na uspešnost podjetij in če, v kolikšni meri. Predvsem nas zanima, ali znajo vodilni posamezniki v podjetjih s pravilnimi prijemi spodbuditi motivacijo za ustvarjalno delo pri zaposlenih, ki je eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti podjetja. Da bi bil podjetnik v sodobni družbi uspešen, ni dovolj, da je lastnik podjetja in da ima dobre sodelavce, niti ni dovolj, če so njegovi zaposleni motivirani za delo. Med najpomembnejša dejavnika za uspeh sodita ustvarjalno razmišljanje in ustvarjalno iskanje rešitev na vseh nivojih organizacije. Zanima nas, ali se tako managerji kot njihovi zaposleni zavedajo pomembnosti ustvarjalnega dela v današnjem času. Živimo v zelo turbulentnem okolju, kjer so spremembe del vsakdanjega življenja. V gospodarstvu je to še posebej izrazito, saj menimo, da podjetja, ki namesto rutinskega dela niso pripravljena sprejeti ustvarjalnega načina reševanja problemov, nikakor ne bodo dolgo obstala na trgu. Za uspešno delovanje podjetja mora imeti manager sposobnost hitrega in kvalitetnega reagiranja na spremembe. Le organizacije, kjer se bodo managerji in zaposleni sposobni učiti in se na ustvarjalen. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 3 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. način spopadati s problemi, bodo lahko konkurirale na trgu. Pomembno se je soočiti z dejstvi, da se življenje danes odvija hitreje kot kdajkoli prej (vedno več podatkov, informacij, znanja, nove tehnologije, izumov itd.). Konkurenca je premočna, da bi podjetje uspešno delovalo brez ustvarjalnega kadra, ki je prvi pogoj za ustvarjalno delovanje organizacije. Naš namen je prikazati, kakšno prednost si lahko podjetje na tak način pridobi. Treba je tudi vedeti, da enkratno inoviranje ni več dovolj, kajti trg vedno znova zahteva nov produkt, ki je boljši in zanimivejši od prejšnjega. Namen naloge je ugotoviti, ali je ustvarjalnost dovolj cenjen, upoštevan in ustrezno vrednoten dejavnik uspešnosti. Raziskati je treba razlike med razvitimi državami z močnim gospodarstvom in kakšen pomen pripisujejo ustvarjalnosti v primerjavi z manj razvitimi državami s šibkejšim gospodarstvom. Kam lahko uvrstimo Slovenijo?. 1.2 Cilj diplomskega dela Cilj diplomske naloge je prikazati, da pri doseganju poslovnih uspehov med organizacijami, ki delujejo na tradicionalen način, in organizacijami, ki delujejo na osnovi inovativnega poslovanja, nastajajo velike razlike. Za podjetja, ki delujejo na tradicionalen način, so značilni predvsem strogo izvajanje nadzora, močna centralizacija, minimalna komunikacija med zaposlenimi in medsebojno izolirani strokovnjaki. Inovativno poslovanje temelji na raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD). Ena izmed najvišjih oblik doseganja in ohranjanja tehnološkega nivoja je lastno raziskovalno in razvojno delo. Za uspeh podjetja pri konkuriranju na osnovi inovacij imajo poleg raziskav in razvoja (RR) velik pomen tudi raziskave trga izdelkov, financ, kadrov, vodilnih materialov in opreme ter raziskave demografskega, ekonomskega, pravnega in ekološkega položaja in razvoja. Inovativno podjetje mora obvladovati vsa omenjena področja, da si priskrbi potrebno prednost pred konkurenti. Prav tako so za inovativne organizacije značilni decentralizacija, pretok informacij in timsko delo. Cilj naloge je dokazati, da brez inovacij na današnjem trgu organizacija ne more uspeti.. 1.3 Metode dela Odločili smo se za kombinirano metodo raziskovanja, kar pomeni, da bomo uporabili pisarniško (desk) in terensko (field research) raziskavo. S pomočjo pisarniške raziskave si pridobimo statistične podatke in podatke vseh prejšnjih raziskav na določenem področju. Na podlagi teh informacij si že lahko ustvarimo površni pregled nad celotno problematiko. Temeljna karakteristika različne literature kot vira informacij je njihova usmerjenost v preteklost, saj so to podatki o tistem, kar se je zgodilo in kar je bilo. Lahko pa se dokumentacija nanaša. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 4 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. tudi na zbiranje podatkov o sedanjosti, s katerimi lahko preidemo na predvidevanje prihodnosti. Prednost pisarniške metode je v hitrosti in nizkih stroških, vendar pa je vprašljiva ažurnost podatkov. Za našo raziskavo smo podatke dobili v knjižnici (literatura, ki je navedena na koncu diplomske naloge), na internetu in v tej fazi pripravili tudi anketni list. Raziskava na terenu je potrebna za pridobivanje novejših podatkov, kar je zelo priporočljivo zaradi vsakodnevnih inovacij. S terenskimi informacijami lahko konkretneje opredelimo trenutno stanje (npr. napredek v konkurenčnem podjetju) in poiščemo primerne rešitve. Prednost anketnega vprašalnika je, da lahko v relativno kratkem času zberemo podatke (mnenja, stališča…) od več oseb.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 5 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.0 USTVARJALNOST Ustvarjalnost pomeni preseganje že ustvarjenega. Večina ljudi misli, da je ustvarjalnost lastnost posameznikov, ki se ukvarjajo s takšno ali drugačno znanostjo ali umetnostjo, vendar to ne drži. Ustvarjalen je lahko vsak, če le ima za to dane pogoje.. 2.1 Kaj je ustvarjalnost Ustvarjalnost je lastnost človekove vrste, s katero lahko presega že ustvarjeno. Njena diferentia specifica je novost. Je izviren odgovor človeka na nove razmere in probleme, konstruktivna prilagoditev na spremembe v samem sebi in v okolju ter ustvarjanje novih izdelkov, modelov, situacij, razmer in odnosov. Je proces nastajanja in uresničevanja novih zamisli v modelih, načrtih, teorijah, odločitvah, storitvah, izdelkih, dejanjih, medsebojnih odnosih in sporazumevanju, umetniških stvaritvah itd.(Mayer, 1994) Ustvarjalnost je proces pridobivanja novih idej. Je stalen proces, ki se ne more in ne sme ustaviti pri eni sami ideji. Obstaja več načinov, kako priti do idej, in sicer načrtno ali spontano. Načrtno je to mogoče s spodbujanjem ustvarjalnosti zaposlenih na delovnem mestu, spontano pa lahko pridemo do rešitve med dnevnim sanjarjenjem ali pa nam ideja pade na pamet v trenutku. Vsesplošna usmerjenost v ustvarjalno delo je izhod iz krize v poslovanju, pa tudi iz osebne krize, ki je s tem povezana. Pri spodbujanju ustvarjalnega mišljenja in sodelovanja gre za nov način organiziranja, motiviranja ljudi ter preprečevanja zavor pri skupinah in posameznikih, ko gre za kreativen prispevek pri vseh fazah in vidikih dela, bolj poznan je brainstorming oziroma burjenje duha za porajanje novih idej. (Matos, 1994) Poleg brainstorminga (veliko idej v zelo kratkem času), ki je najbolj znana metoda spodbujanja ustvarjalnosti, poznamo še metodo delfi (napovedovaje dogodkov, trendov …), morfološko analizo (ko majhna skupina ali posameznik kompleksne probleme razdeli na več podproblemov), diskusijsko tehniko (spreminjanje stališč, mišljenja v dvojici, kjer zagovarja vsak svoje stališče, nato pa zamenjata vlogi in začneta dokazovati trditve, ki sta jih prvotno napadala – razlika v stališčih se manjša), skrajšano ali instant metodo (iščemo rešitev za probleme, ki se pojavijo kot vmesni problemi), tehniko najbolj divje ideje (skupina izbere eno ali dve najbolj nesmiselni ali divji ideji in ju skuša spremeniti v koristni), obrnjen ustvarjalni proces (skupina ugotavlja, kaj lahko prepreči realizacijo ideje), solo ustvarjalni pretres (npr. dnevnik ustvarjalnih idej), risanje miselnih zemljevidov (osrednjo temo napišemo/narišemo v sredini, jo obkrožimo in na vse strani vlečemo črte, nad katere zapisujemo ideje).. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 6 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ustvarjalnost mora zadovoljiti vsaj trem pogojem. Prvič, zadovoljiti mora pogoju, da je tisto, kar pravimo, da je ustvarjalno, res nekaj novega, originalnega. Drugič, to novo samo po sebi še ni dovolj, ampak mora biti prilagodljivo realnosti, kar pomeni, da mora pomagati reševati probleme, doseči cilj. Tretjič, prava ustvarjalnost mora vsebovati ocenjevanje doseženega in vzdrževanje tega, kar je bilo kot originalno začeto. Ustvarjalnost bi lahko pojmovali kot proces, za katerega je značilna izvirnost, prilagodljivost in možnost za realizacijo. Ustvarjalnosti potemtakem ne bomo merili s testi o ustvarjalnosti, pač pa s številom subjektivnih idej in rešitev, ki so neobičajne, izvirne, ki se jih da realizirati in ki nastanejo, ko človek primerja realno delo in življenje okoli sebe ter možnosti za rešitve problemov. (Možina, 1972) Ustvarjalna oseba je nekdo, ki ima sposobnost preseganja že ustvarjenega in v sebi združuje lastnosti, kot so nekonformnost, pogum, radikalnost, izvirnost, domišljija, smisel za predvidevanje prihodnosti, izraznost, radovednost, tveganost, smisel za humor itd. Značilno za take osebe je tudi, da so nadpovprečno čustvene, da težko sprejemajo avtoriteto in da vedno povedo svoje mnenje. Za doseganje izvirnih rešitev mora imeti ustvarjalna oseba tudi veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, predvsem pa rabi čas in primerne pogoje, da njena ideja dozori in se popolnoma izoblikuje. Pogoji za ustvarjalnost so: •. občutek ustvarjalne svobode,. •. naklonjenost in spodbude iz okolja,. •. znanje,. •. energija in. •. vztrajnost.. Za ustvarjalno osebo je značilno tudi divergentno mišljenje. Večina avtorjev z ustvarjalnim mišljenjem dobesedno enači pojav tako imenovanega divergentnega mišljenja, ki je naravnano v čim večje število novih idej. Za tako vrsto mišljenja naj bi bila značilna prožnost, ki kaže na različnost in kvaliteto idej, tekočost, ki pomeni veliko količino idej v kratkem času, izvirnost, ki se odraža v redkosti in nenavadnosti, novosti idej… (Mayer, 1991) Ustvarjalnost srečamo skoraj povsod, kamor koli se obrnemo in ozremo. Skoraj vse, kar vidimo okrog sebe, od česar smo odvisni, kar lepša in osmišlja naše življenje, nosi pečat človeške ustvarjalnosti ali kreativnosti: hrana, obleka, stavbe, knjige, umetnine, tehnične naprave, vrtovi – da, celo »nedotaknjena« narava, gozdovi in jezera… V teh stvareh je sicer utelešeno ogromno čisto mehaničnega, rutinskega, nekreativnega dela; toda tudi temu delu botruje v zadnji instanci neka ustvarjalna zamisel, ideja, načrt. Vsi ti materialni predmeti, ki jih vidimo krog sebe, so v zadnji instanci izraz človekovega duha. (Makarovič, 2003). Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 7 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ustvarjanje je nasprotno ohranjanju stanja, je njegovo spreminjanje in razdiranje. Kot nujno presega dane okvirje – saj drugače ne bi bilo izvirno – je v določenem smislu napadalno in nasilno do stvarnosti. (Pečjak, 1987) Pri ljudeh ločimo dve vrsti kreativnosti, in sicer na eni strani predmetno, kot se kaže v znanosti, tehniki, umetnosti, itd., na drugi strani pa družbeno, ki se kaže v oblikovanju ljudi in njihovih medsebojnih odnosih. Kreativne ideje se ne rojevajo v družbi, temveč v možganih konkretnega posameznika. Družba je samo okolje, v katerem deluje kreativni posameznik, kot odprt sistem, ki črpa iz tega okolja in ga bogati s svojimi produkti. Celota kreativnega procesa torej ni vsebovana niti v posamezniku niti v družbi kot taki, temveč se dogaja na relaciji med njima. Ta proces lahko opišemo s »teorijo o šestih P«. (Makarovič, 2003). Slika 1: Kreativni proces Vir: Makarovič, 2003 Profesor Anton Trstenjak v svojem delu Psihologija ustvarjalnosti navaja teorijo o štirih P (Press - okolje, Personality - osebnost, Process – proces, Product – produkt), toda ne upošteva vloge družbenega priznanja kreativnega produkta niti družbenih premikov, ki so posledica človeške kreacije in pogojujejo kreativnost samo. Jan Makarovič je teoriji štirih P nasproti postavil teorijo šestih P, ki vključuje prilike za kreativnost, posameznika, proces, produkt, priznanje in premike. PRILIKA ZA KREATIVNOST Okolje vpliva na naše ravnanje na dva različna načina, in sicer kot možnost in kot spodbuda. Pojem, ki to dvoje povezuje, je prilika. Kreativnost se bo pri posamezniku razvila šele tedaj, ko se bodo možnostim pridružile tudi spodbude v obliki konkretnih družbenih pričakovanj, zahtev, vrednot, pritiskov in idealov. Makarovič kot primer navaja Prešerna, ki se je razvil v največjega slovenskega pesnika šele v atmosferi. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 8 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. romantične poezije, ki je v njegovem času zajela vso Evropo. Obenem pa je Prešeren za svojo ustvarjalnost potreboval tudi neko čisto konkretno spodbudo – srečati je moral Julijo in šele z njo so dobile njegove pesniške spodbude konkretno podobo, konkreten cilj. Vedeti moramo, da lahko tako naravno kot družbeno okolje deluje bodisi kot možnost bodisi kot spodbuda za kreativnost. Neugodno okolje lahko zmanjšuje možnosti za kreativnost (npr. neugodne klimatske razmere, sodelavci …), lahko pa deluje tudi kot spodbuda (zaradi neugodnih klimatskih razmer je človek naredil klimatsko napravo). Pomembno je, da so ustvarjalcu dane možnosti in spodbude iz okolja, od vsakega posameznika pa je odvisno, katero od danih prilik bo izkoristil. POSAMEZNIK Osebnostne lastnosti so nujen pogoj kreativnosti. Makarovič navaja teorijo o »veliki peterici«, ki jo sestavljajo naslednji faktorji: •. energija (Ta faktor korelira pozitivno z osebnostnimi lastnostmi, kakršne so zgovornost, družabnost, radoživost, spontanost, odkritosrčnost, negativno pa z molčečnostjo, zadržanostjo in zaprtostjo.). •. sprejemljivost (Faktor se kaže pozitivno kot popustljivost, dobrosrčnost, zaupljivost in blagost, negativno pa kot svojeglavost, brezobzirnost, maščevalnost, nezaupljivost in grobost.). •. vestnost (Pozitivno korelira z odgovornostjo, prizadevnostjo, redoljubnostjo, odvisnostjo od drugih, premišljenostjo ravnanja, skrbnostjo, spoštovanjem družbenih norm in močjo nadjaza, negativno pa z nezanesljivostjo, površnostjo, nemarnostjo, lenobo, neurejenostjo, spontanostjo in nevzgojenostjo. Treba je opozoriti, da dobimo pozitivno zvezo med vestnostjo in kreativnostjo samo pri znanstvenikih, ne pa tudi pri umetnikih.). •. čustvena stabilnost (Pozitivno korelira z uravnovešenostjo, mirnostjo, hladnokrvnostjo, sproščenostjo in moškostjo, negativno pa z nervoznostjo, tesnobnostjo, čustveno ranljivostjo, zaskrbljenostjo, napetostjo in ženskostjo.). •. odprtost (Pozitivno korelira z razumnostjo, ustvarjalnostjo, širino interesov, inteligentnostjo, iznajdljivostjo in težnjo k razmišljanju, negativno pa z omejenostjo in ozkostjo interesov.). Vsi gornji faktorji bolj ali manj izrazito korelirajo s kreativnostjo, najmočnejše in hkrati najbolj pozitivne pa so korelacije z odprtostjo. PROCES Reševanje problemov ne poteka mehanično, temveč kot celovit proces, ki zajema celotno osebnost. Najprej poskušamo rešiti problem na običajen način, ki smo ga. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 9 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. vajeni. Ko nam to ne uspe, ne iznajdemo takoj novega načina, vendar se nekako odmaknemo od problema in se posvetimo drugim dejavnostim. Ustvarjalnemu premoru sledi preblisk in nato uporaba oziroma preizkus rešitve. Natančneje je ustvarjalni proces opisan v naslednji točki. PRODUKT S kreativnim produktom se začenja »pot navzgor«, v javnost, družbo, zgodovino. Ločimo med predmetno kreativnostjo, ki se nanaša na stvari, in družbeno, ki se nanaša na ljudi.. Slika 2: Področja predmetne kreativnosti Vir: Makarovič, 2003 Značilnost človeških odprtih sistemov je, da se širijo navzven v vse širše obvladovanje človekovega okolja. Človek pri tem osvaja zunanji svet na dva načina: z mislijo in akcijo ter z znanostjo in tehnologijo. Produkte v znanosti imenujemo odkritja, produkte v tehnologiji pa izume. V širšem smislu pa lahko govorimo o odkritjih tudi v filozofiji in izumih v umetnosti.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 10 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 3: Področja družbene kreativnosti Vir: Makarovič, 2003 Na področju etike in religije lahko govorimo o zahtevah, na področju politike in ekonomije pa o realizaciji. Delo, ki ga opravijo ustvarjalci na področju etike in religije, se obdrži le, če jim sledijo izvajalci na področju politike in ekonomije. PRIZNANJE Da bi lahko prišlo do priznanja, je potreben kreativni produkt. Ta izhaja iz kreativnih procesov in predpostavlja kreativno osebnost. Priznanje je predvsem sociološko, ne pa psihološko dejstvo, odvisno od vrednot, ki vladajo v družbi, položaja in vpliva družbenih skupin, ki ga podeljujejo, razvitosti komunikacijskih sredstev ipd. Šele s priznanjem kreativnega produkta postane ta javno znan in je lahko predmet znanstvenega raziskovanja. Pri tem seveda ne šteje priznanje posameznika, pa naj bo še tako goreče. Pomembna je le presoja predstavnikov javnih institucij, ki so zanjo poklicane. Odličnost neke kreacije še ni nikakršna garancija, da bo ta doživela tudi priznanje. Priznanje pa ni odvisno samo od kvalitete kreativnih prispevkov, temveč tudi od njihove količine. Ustvarjalec, ki več objavlja, bo prej opažen kot tisti, ki objavlja manj, čeprav je kvaliteta njunih produktov enaka. Po drugi strani je pri ustvarjalcih, ki veliko producirajo, večja tudi verjetnost, da bodo proizvedli vrhunska dela, čeprav se s tem povečuje tudi verjetnost malovrednih del. Velik obseg produkcije je pri velikih ustvarjalcih pogosto povezan tudi z dejstvom, da z ustvarjanjem začnejo zelo zgodaj in pozno končajo. Domnevamo lahko, da je kvaliteta stvaritve odvisna predvsem od sposobnosti ustvarjalca, količina pa od njegove motivacije. PREMIKI Za ustvarjalca je priznanje lahko prijetna spodbuda, toda pomembnejši so dejanski premiki, ki jih v družbi povzroči njegova stvaritev. Seveda se ideje velikih ustvarjalcev ne realizirajo vedno v obliki, v kakršni so bile prvotno zamišljene, kljub. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 11 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. temu pa dajejo smer velikim družbenim gibanjem in tako povzročajo družbene spremembe. Tako se proces vrne na svoj začetek. Spremenjene družbene razmere, ki so rezultat človeške kreativnosti, so namreč obenem tudi pogoj za razvoj kreativnosti. Te razmere tvorijo kreativno okolje kot celoto možnosti in vzpodbud, ki vplivajo na razvoj kreativnih dispozicij posameznikov, njihove kreativne procese, oblikovanje kreativnih produktov in njihov sprejem oziroma priznanje, ki so ga ti produkti deležni, ter končno družbene premike, iz katerih izhajajo novi pogoji kreativnosti. (Makarovič, 2003) Paradoks človekovega ustvarjanja je v tem, da ima otrok razgibane ustvarjalne lastnosti, kot so radovednost, izvirnost, prožnost, igrivost, spontanost itn., a jih zaradi premajhnih izkušenj, skromnega znanja, premajhne vztrajnosti in prešibke inteligence ne more plodno uporabiti. Ko pa zraste in te lastnosti pridobi, njegov smisel za ustvarjalnost že upade. Zdi se, da se pri ljudeh, ki so se prebili skozi blokado v mladosti, ravno med 30. in 40. letom oboji dejavniki najbolje ujamejo. (Pečjak, 1987) 2.1.1 Ustvarjalni proces Ustvarjalni proces ima že v svojem jedru dvojni izvir – v človeku in okolju. Gre za ustvarjalno napetost med stanjem osebnosti in situacije v okolici – za njuno interakcijo. Osnovna komponenta okolja je stopnja sprejemljivosti ustvarjalnih napovedi in dosežkov. Ta stopnja je odvisna od ravni materialne in duhovne (kulturne) razvitosti. Zrcali se v jakosti potrebe okolja po določeni vrsti novih stvaritev in v vsakokratni sprejemljivosti (absorpcijski sposobnosti) za novosti, ki so skladne z aktualnimi razvojnimi cilji in sposobnostjo oblastnikov za njihovo uresničitev. (Mayer, 1994) Ustvarjalni proces oblikujejo naslednje faze: 1. priprava, 2. zorenje, 3. čustvena vznemirjenost, 4. preblisk in 5. rešitev. V fazo priprave vključujemo zaznavo problema v sebi ali okolju, ki ga ne znamo rešiti. Vsebuje analizo preteklih izkušenj, zbiranje podatkov o problemu, postavljanje domnev in iskanje rešitev. Vzporedno s pripravo že nastopi faza čustvene blokade, kar predstavlja nek notranji konflikt posameznika, ki ima občutek, da ne zna rešiti problema. To stanje lahko vodi do frustracije ali celo opustitve problema.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 12 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Faza zorenja predstavlja stanje ustvarjalnega premora. Problem navidezno opustimo, a ga v naši podzavesti analiziramo neodvisno od naše volje. Koliko časa bo trajala faza zorenja, je odvisno od posameznika, saj ustvarjalnosti ne moremo časovno omejevati; lahko le zagotovimo čim bolj ugodne razmere in poskrbimo za primerne spodbude. Faza čustvene vznemirjenosti nastopi pred prebliskom, ki se pojavi nepričakovano, ko nismo zavestno osredotočeni na problem. To ponavadi doživljamo kot napetost, ki nas opominja na pomembnost trenutka. Preblisk moramo vedno napisati ali narisati, saj je po naravi kratkotrajen in neobstojen. Zadnja faza je uresničitev ideje oziroma rešitev, ki predstavlja preizkus ideje in njeno realizacijo. Pomembno je poudariti, da ne vsebuje vsak ustvarjalni proces vseh omenjenih faz, niti ni nujno, da se odvijajo v opisanem vrstnem redu.. 2.2 Oblike ustvarjalnega dela 2.2.1 Oblike ustvarjalne dejavnosti Invencija izhaja iz človekovega notranjega, nevidnega miselnega, ustvarjalnega procesa kot (za)misel, domiselnost, iznajdljivost, ustvarjalno spoznanje. Invencija, opredmetena v katerikoli obliki inovacije – koristno uporabljene novosti – je zunanji vidni rezultat ustvarjalnega procesa (človeka, skupine) oz. ustvarjalne dejavnosti (kolektiva, družbe). (Uhan, 2000) Inovacija je vsaka koristna novost, ki prispeva k porastu proizvodnosti, gospodarnosti in kakovosti poslovanja in življenja, doseže pa se s čim manjšimi naložbami (stroški) in s čim večjo uporabo znanosti, znanja, spretnosti in izkušenj. Zastarelo in nezakonito je mišljenje, da je inovacija drobna, ljubiteljsko narejena tehnično-tehnološka novost. Inovacija je lahko programska, tehnično-tehnološka, upravljavska, organizacijska ali metodološka. Poleg inovacije je poznan še pojem potencialna inovacija. To je vmesni razvojni korak med invencijo in inovacijo. Označuje invencijo, ki je že dognana do uporabnosti in morda tudi že do uporabe, vendar še ni dokazala koristnosti. (Uhan, 2000) V inovacijskem sistemu invencija predstavlja input, inovacija pa output. Inovacijski dohodek in dobiček je del novo ustvarjene vrednosti, ki je rezultat inovacije, dosežen na trgu. (Uhan, 2000) Navedene oblike ustvarjalne dejavnosti so temelj visoke konkurenčne, investicijske in razvojne sposobnosti, ki zagotavljajo visoko stopnjo socialne varnosti in življenjskega standarda ljudi.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 13 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.2.2 Oblike dosežkov ustvarjalne dejavnosti Odkritje je dosežek znanstvene ustvarjalnosti in predstavlja neko novost, s katero odkrivamo še nekaj neznanega. Izum je rezultat ustvarjalnega dela, ki predstavlja neko novo rešitev največkrat tehničnega problema. Izum je tehnično in industrijsko izvedljiv ter praktično uporabljiv. Ločimo več vrst izumov: •. neposredni službeni izum (ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi),. •. posredni službeni izum (ustvarjen pri opravljanju poklica, kjer so k nastanku izuma pripomogle predvsem izkušnje, ki jih je posameznik pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki jih je zagotovil delodajalec) in. •. prosti izumi.. Znaki razlikovanja so dosežki ustvarjalnega dela, mednje pa uvrščamo: •. nove oblike telesa, slike in risbe,. •. blagovne oziroma storitvene znake in. •. geografska imena proizvodov.. Tehnična izboljšava je vsaka racionalizacija dela v delovnem procesu, s katero se z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov doseže: •. povečanje dohodka in dobička,. •. povečanje deleža izvoza ali zmanjšanje uvoza,. •. prihranek materiala, energije, sredstev in časa,. •. povečanje storilnosti oziroma proizvodnosti dela,. •. boljše izkoriščanje strojev, instalacij in naprav,. •. izboljšanje kakovosti izdelkov, storitev, dela in tehnične kontrole izdelkov,. •. boljši nadzor proizvodnje,. •. izboljšanje varstva pri delu in okolja ter. •. druge pozitivne družbenogospodarske dosežke. (Uhan, 2000). Koristen predlog pomeni smotrnejšo rešitev ali izvedbo delovnega procesa. To predstavlja neko idejo, iniciativo oziroma pobudo, ki lahko prispeva k povečanju. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 14 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. dohodka organizacije. Velja za vsa področja dela, kot so administracija, dokumentacija, statistika, planiranje, organizacijski ukrepi itd. Know-how predstavlja znanje, ki temelji na izkušnjah, raziskovanju in predvsem na tehnično-tehnološkem znanju. Služi za praktično uporabo določene tehnologije, industrijsko, komercialno, administrativno in finančno izkoriščanje v združbi. Knowhow vključuje tudi znanja, ki so povezana z specifikacijo surovin, standardi proizvajanja in predelovanja, procesno tehniko, tajnostjo lastnih postopkov in kontrolo kakovosti.. 2.3 Intelektualna lastnina Intelektualna lastnina je oznaka za ustvarjalne aktivnosti človeka na industrijskem, znanstvenem in umetniškem področju. Po eni strani gre za avtorske pravice ustvarjalca nad njegovo stvaritvijo, po drugi pa za uporabno vrednost rezultatov in možnosti njihovega gospodarskega izkoriščanja ter splošni družbeni razvoj in napredek, ki ju intelektualni napori prinašajo. Vse pravice se nanašajo na invencije. (Likar, 2002) Ustvarjalno delo doseže svoj namen šele, ko postane javno dostopno in uporabno. Na tem mestu se pojavi problem kraje lastnine v kakršnikoli obliki. V Sloveniji obstajajo trije osnovni zakoni, ki določajo pravno varovanje intelektualne lastnine: •. Zakon o industrijski lastnini,. •. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ter. •. Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 15 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4: Delitev intelektualne lastnine Vir: Likar, 2002. 2.3.1 Industrijska lastnina Patent, model, vzorec, blagovna in storitvena znamka ter označba porekla blaga so pravice, ki jih ščiti zakon. Na njegovi osnovi lahko upravičenci pridobijo materialne ali moralne pravice. Patent je pogodba med prijaviteljem in pristojno državno organizacijo, s katero se zavaruje izum, dosežen z ustvarjalnim delom. Predmet, ki ga patentiramo, mora biti industrijsko uporaben oziroma tehnično izvedljiv in se lahko proizvede ali uporabi v gospodarski ali kateri drugi dejavnosti. Vrste patentov so: •. patent (redni patent oziroma patent z normalnim trajanjem),. •. patent s skrajšanim trajanjem,. •. dopolnilni patent in. •. patent na osnovi izločene prijave.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 16 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Z modelom se zavaruje vidna zunanja oblika nekega industrijskega ali obrtnega izdelka. Vzorec varuje vidno novo sliko ali risbo, ki se lahko prenese na industrijski ali obrtni izdelek. Na ta način ni možno zavarovati topografskih in kartografskih del, tehničnih načrtov ali skic, je pa uporaben predvsem pri zaščiti designa novega izdelka. Z blagovno oziroma storitveno znamko se zavaruje znak, ki je v gospodarstvu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Zavaruje se lahko le znak, ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev: slika, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv. Z označbo porekla blaga se zavaruje geografsko ime proizvodov, katerih posebne lastnosti so odvisne predvsem od območja, kjer so bili proizvedeni, in če so te lastnosti nastale naravno pod vplivom podnebja, tal ali ustaljenim načinom in postopkom proizvodnje in obdelave. 2.3.2 Avtorske in sorodne pravice Inovativno in raziskovalno razvojno delo se lahko varuje preko zaščite industrijske lastnine, del pa ščiti Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Ta zakon ureja naslednja področja: •. pravico avtorjev do njihovih del s področja književnosti, znanosti in umetnosti (avtorska pravica),. •. pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih in televizijskih organizacij in založnikov (sorodne pravice) ter. •. individualno in kolektivno uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic.. 2.3.3 Kršenje pravic intelektualne lastnine Namen zakonov za zaščito intelektualne lastnine je ščititi pravice ustvarjalcev. Zato je zelo pomembno vedeti, kako jih zavarovati in kako ukrepati, če pride do kršitve. Najprej se moramo prepričati, ali je do kršitve pravic v resnici prišlo ali gre le za čustveno reakcijo prizadetega. Velikokrat je možna zamenjava kršenja pravic in kopiranja idej, ki pa jih zakon ne ščiti. Ukrepanje prav tako ni potrebno, če je prijava prizadetega podobna kakšni že predhodno vloženi prijavi. Ko se ugotovi, da gre za resnično kršenje pravic, je treba zbrati čim več informacij, povezanih s konkretnim primerom, oziroma se posvetovati z nekom, ki problem obvlada in ima s tega področja ustrezne izkušnje. Obstaja več možnih rešitev: •. sporazumni dogovor (če posameznik ni vedel, da krši pravice),. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 17 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. •. tožba (dolgotrajno in povezano z velikimi stroški) in. •. prijava ustreznemu inšpektoratu, ki lahko ob njeni upravičenosti ustavi nadaljnjo prodajo oziroma uporabo dobrine.. V Sloveniji je področje varovanja intelektualne lastnine razmeroma novo. Le redki odvetniki to področje obvladajo, saj so poleg poznavanja stroke pomembne tudi izkušnje, pravniško znanje in poznavanje sodne prakse.. 2.4 Vrednotenje ustvarjalnega dela Ustvarjalnost je pojem, ki spremlja človeštvo že od vsega začetka in ga lahko označimo kot bistvo človekovega razvoja in napredka. Kompas, elektrika, telefon, radio, televizija, računalnik, kamera, avto, letalo, vesoljska raketa itd. – vse to je plod ustvarjalnosti in seveda trdega dela v preteklosti. To so stvari, ki jih danes jemljemo samoumevno, včasih pa so pomenile velik preboj človekovega napredka. Ustvarjalnost je v preteklosti veljala za lastnost znanstvenikov z različnih področij, danes pa se je izkazalo, da je nujna podlaga za uspeh vsakega posameznika ali organizacije. Raba ustvarjalnosti je tako bolj vsakodnevna in ne le redek pojav ob velikih izumih. To dejstvo bi moral upoštevati cel svet in ne le bolj razvite države. V bolj razvitih delih sveta, kot so Severna Amerika, Zahodna Evropa in Japonska, je pomen ustvarjalnosti zelo poudarjen in upoštevan dejavnik uspešnosti, pa tudi vlaganja v razvojno-raziskovalno delo so že vrsto let zelo visoka. V teh družbah predvsem prevladujejo podjetja, ki temeljijo na inovativnem poslovanju. Tu poteka proces izumiteljstva in podjetništva vzporedno, saj mnoga podjetja nastajajo s pretvorbo izumitelja v podjetnika. V preostalem delu sveta, kjer živi večina ljudi, pa še vedno vztrajajo pri tradicionalnem načinu dela ter tako zaostajajo za konkurenco naprednejših in bolj kreativnih podjetji. Tudi Slovenija sodi med države, ki premalo upoštevajo koncept ustvarjalnosti in njegovega pomena v procesu dela. Uspešno konkuriranje na trgu ni možno brez stimulacije ustvarjalnosti na vseh ravneh organizacije. Uvajanje bolj ustvarjalnega načina dela lahko vodi do višje stopnje proizvodnosti, boljše organiziranosti, kakovostnejšega dela, kvalitetnejših izdelkov in storitev… Pogosto se zgodi, da podjetje propade zaradi neustreznega vodenja. Do tega pride v primerih, kjer se vodilni posamezniki še vedno ne zavedajo, kako pomembno je ustvarjanje atmosfere, ki bo omogočala ustvarjalno razmišljanje zaposlenih. Ključnega pomena je imeti prave ljudi na pravem mestu. Kaj to pomeni? Vsak človek je lahko ustvarjalen, pomembno je le, da so na vodilnih položajih ljudje, ki znajo to ustvarjalnost spodbujati in hkrati zagotoviti sproščeno, inovacijam naklonjeno delavno okolje. Vodilni managerji se morajo naučiti motivirati svoje delavce, jim zagotoviti samostojnost pri delu in jim hkrati nuditi pomoč. Človek, ki. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 18 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. vodi podjetje, mora ustvariti ustrezne pogoje, kjer bodo zaposleni brez omejitev lahko izražali svoja mnenja in uspešno, brez zadržkov opravljali svoje delo. Poleg problema vodenja se srečujemo tudi z težavami omejene sposobnosti prenosa odličnih dosežkov iz znanosti in tehnologije v industrijo. Tako v manj razvitih državah kot tudi v Sloveniji področje znanosti in tehnologije ni dovolj tržno usmerjeno, da bi zadovoljevalo potrebe industrije, ki je izpostavljena svetovni konkurenci. Pomembno je čim bolj skrajšati čas od odkritja in začetka praktične uporabe do masovne uporabe znanstvenih dosežkov. Edino pot do uspeha zagotavljajo nove poslovne in korporacijske strategije, ki bodo temeljile na stalnem inoviranju. Tega se zavedajo organizacije v razvitejših državah, kjer je ustvarjalnost postala vodilna sila. Žal pa v manj razvitem delu sveta ustvarjalno delo še ni doseglo takšnega vrednotenja. Pri popolnem razumevanju in vrednotenju ustvarjalnosti je treba upoštevati tudi človeški faktor. Ustvarjalnost se povezuje z nečim novim, s spremembami obstoječega stanja, z zamenjavo trenutnega … Znano je, da so se ljudje že od nekdaj upirali spremembam. Da ne pride do premočnega odpora, moramo področje ustvarjalnosti in inovacij uvesti postopoma in izredno previdno. Obenem pa moramo paziti, da nas v tem času ne prehitijo konkurenti na trgu. Dokler psihologi ne bodo začeli z ustvarjalnostjo in njenim procesom že pri navadnem delavcu, tako dolgo bodo zaman iskali »kamen modrecev«, ki naj bi jim odkril »skrivnosti ustvarjalnosti«. (Trstenjak, 1981). Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 19 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 5: Človekova ustvarjalnost Vir: Trstenjak, 1981. 2.5 Ustvarjalni manager Za obvladovanje ustvarjalnosti, ki je potrebna pri reševanju današnjih poslovnih in drugih (političnih, ekoloških, organizacijskih, osebnih itd.) problemov, se od vodilnih managerjev zahteva nov način razmišljanja o svetu in sebi. Izzivi, ki v teh burnih časih čakajo vse organizacije, so zelo resnični in nevarni. To velja omeniti predvsem podjetjem, ki si zatiskajo oči pred realnostjo in ravnajo le površinsko. Če hočemo obvladati svojo prihodnost s potrebno modrostjo, si moramo postaviti nekaj globljih vprašanj. Kaj nas v našem mišljenju, vrednotah in stališčih vodi, da se odzivamo na spremembo na način, ki vse te težave predvsem povečuje? Kaj v našem razmišljanju nas vodi, da izdelamo tisočkrat večjo količino jedrskega orožja, kot je potrebno, da se popolnoma uničimo? Kakšne so naše vrednote, ki dopuste, da imajo bogati narodi cele gore hrane, medtem ko milijoni stradajo? Kakšen odnos do sveta imamo, da dovolimo zdesetkati tropske gozdove, ki so vendar pljuča našega planeta? (Evans, Russell, 1992). Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 20 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pogosto se ljudje odzivamo tako, da iščemo vzrok izven sebe in druge krivimo za slabše stanje. Takšne notranje omejitve je treba čim prej odpraviti, kar je tudi pogoj za ustvarjalno razmišljanje. Nekdo, ki želi postati ustvarjalni manager, se mora zavedati, da je sprva treba obvladati svet v sebi, če hoče obvladovati svet okrog sebe. Naučiti se mora obvladovati svoje notranje procese in odpraviti čim več tako imenovanih notranjih omejitev, predsodkov, zadržkov itd. Ko posameznik doseže takšno stanje, si ustvari idealne pogoje za ustvarjanje, seveda pa je potrebno tudi okolje, ki bo spodbudno vplivalo na inovativen način dela. Ustvarjalni manager je nekdo, ki zna poslušati tako samega sebe kot tudi druge. Je človek, ki si zna priznati, da je jezen, in to jezo izrazi na konstruktiven način. Slabe volje nikoli ne prenaša na druge sodelavce, ampak jo usmeri v nekaj pozitivnega. Za vodilne kadre je pomembno, da se naučijo na čim bolj ustvarjalen način spopasti s svojimi negativnimi čustvi in notranjimi omejitvami. Ko dosežejo znanje obvladovanja svojih čustev, morajo te sposobnosti naučiti tudi svoje zaposlene. Ustvarjalni manager se uči razmišljati na nov način. Današnji čas zahteva drugačen odziv na določene situacije oziroma probleme. Potrebna je notranja uravnovešenost, večja prožnost, odprtost in pripravljenost živeti z negotovostjo. Ustvarjalni manager se zaveda, da je tako v sedanjosti kot v prihodnosti ena izmed ključnih nalog za vodilne ustvariti kulturo, ki bo ljudem dajala moč. Zaposleni potrebujejo delavne razmere, v katerih bo lahko vsak deloval samostojno in ustvarjalno. Zamenjava rutinskega dela za ustvarjalno pa zahteva veliko vztrajnosti in predvsem poguma, to pa so lastnosti, ki jih mora imeti vsak uspešen poslovnež. Ustvarjalni manager ceni ljudi, ki mislijo drugače kot on sam. Ve namreč, da vsaka oseba prispeva drugačno znanje, izkušnje, spretnosti, stališča, opazovanja in sposobnosti k neki nalogi. Ve, da najboljše rešitve prinese prav medsebojni vpliv vseh naših posameznih modrosti. (Evans, Russell, 1992) Danes je najboljši tisti manager, ki s ponosom prosi za pomoč pri reševanju kompleksnih problemov. Ta manager ve, da je njegovo znanje omejeno, in pomoč sprejema kot nekaj povsem normalnega. Razlika med managerjem, ki deluje na tradicionalen način, in ustvarjalnim managerjem, je predvsem v njunem pristopu do dela. Vodje podjetij, ki še niso sprejeli novejšega načina dela, hočejo vse storiti sami brez kakršnekoli pomoči. Od zaposlenih pričakujejo izvrševanje ukazov in slepo sledenje viziji podjetja. Na drugi strani pa bolj ustvarjalni podjetniki namesto delegiranja svoje zaposlene raje motivirajo, spodbujajo in jim pomagajo. Prav tako jim ni težko pomoči sprejeti in skupaj s sodelavci izoblikovati strategije podjetja. 2.5.1 Ustvarjalni odnosi Medsebojni odnos je nekaj, kar ustvarjamo. V njem je vedno prisoten ustvarjalni proces, za kakovost katerega smo odgovorni vsi.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 21 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ustvarjalni manager se ne ukvarja le s svojimi notranjimi procesi, saj je tesno povezan s svojimi sodelavci in zaposlenimi. Na tej podlagi se povečata tudi moč in vpliv njegovih ustvarjalnih spodbud. Poleg razvijanja svoje notranje zmogljivosti je za managerja prav tako pomembno, da neguje svoje odnose z drugimi in jih podpira v njihovem ustvarjalnem procesu. Tudi medsebojni odnosi poznajo obdobja frustracije. Zaradi slabših odnosov, medčloveških težav, neporavnanih sporov, motenih odnosov, pomanjkanja svobode in priložnosti za razvoj pogosto prihaja do zaostankov in nepotrebnih komplikacij na delovnem mestu, zato se mora dober manager naučiti obvladovati ljudi ter razumeti in gojiti dobre medsebojne odnose. Komunikacija je bistvo vsakega odnosa. Z njeno uporabo lahko povemo, kaj se nam je zgodilo, izmenjamo, kar vemo, razlagamo, kaj mislimo, sprašujemo, kaj nas zanima, odgovarjamo, posredujemo podatke, usmerjamo druge, sporočamo svoje želje itd. Komunikacija pa postane veliko pomembnejša in učinkovitejša, če znamo ustvariti vzdušje odprtosti, zaupanja in vzajemnega spoštovanja. Tedaj lahko izmenjujemo veliko bolj osebne misli, občutke, upanja, strahove, frustracije, ideale in resnice. S sproščeno komunikacijo lahko dosežemo veliko več, kot če moramo paziti, kaj lahko rečemo in česa ne smemo. Sporočanje resnice je osnovna podlaga dobre komunikacije. Če nismo odprti in pošteni glede svojih občutkov, lahko zabredemo v težave v odnosu do drugih, dolgoročno pa nam to tudi škoduje. Sporočanje resnice med zaposlenimi močno olajša delo v skupinah, saj je na ta način ustvarjeno toplo in prijateljsko okolje. Za vsak dober odnos je pomembno tudi pozorno poslušanje. Zaradi slabega poslušanja lahko pride do izgube dobička, podatkov, informacij, zaposlenih, poslovnih partnerjev … Pogosto se zgodi, da je treba ponovno tipkati pisma, določati nove datume za sestanke in nove načine dobave, prihaja do nesporazumov med zaposlenimi in vodstvom itd. Prav tako kot pri ustvarjalnosti nas tudi pri poslušanju ovirajo miselne naravnanosti. Ni pomembno samo to, da poslušamo, naučiti se moramo tudi prisluhniti pomenu, ki leži za govorjenjem. Včasih niti ne slišimo besed, ki nam jih nekdo pripoveduje, kaj šele, da bi razumeli njihov smisel. Zato se mora vsak dober manager naučiti prisluhniti svojim potrebam in potrebam svojih sodelavcev in zaposlenih. 2.5.2 Ustvarjalni tim Pri preučevanju ustvarjalnosti je pomembno ločiti med ustvarjalnostjo posameznika in ustvarjalnim timom, saj imata lahko različen vpliv na uspešnost podjetja. Treba se je zavedati, da je ustvarjalnost postala ključna sestavina gospodarskega razvoja in glavni dejavnik uspešnosti podjetja. Problemi postajajo vse kompleksnejši in med seboj vedno bolj povezani, zato postaja tudi timsko delo vse pomembnejše. Priznanje potreb po timskem delu prevladuje že v vseh organizacijah in na vseh ravneh managementa, od vodstva pa do delavcev.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 22 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Glavna prednost dela v timu je, da lahko probleme rešujemo z več različnih vidikov in na nove načine. Več ljudi prispeva več idej, med katerimi ostanejo le najprimernejše. Na ta način se povečata hitrost in kvaliteta naloge, hkrati pa se pri članih tima razvija ustvarjalnost in izvirnost. Delo v timu je namreč zelo dinamično in zato izpodriva rutinski način reševanja problemov. Za uspešno delovanje tima morajo biti vsi njegovi člani vsaj približno enako iniciativni in ustvarjalni, poleg tega pa morajo ostati neodvisni drug od drugega. Ustvarjalnost posameznika je veliko večja, če se ta vključi v neko delovno skupino oz. tim. Poznamo tri vrste timov: •. multidisciplinarni tim (Vanj so vključeni strokovnjaki različnih strok. Vsak ima jasno opredeljeno vlogo, vendar med člani ni pravega sodelovanja (zgolj navpična komunikacija). Tak tim ne daje veliko možnosti za ustvarjalnost in razvojne spremembe.). •. interdisciplinarni tim (Zanj je značilno sodelovanje med člani. Vsak opravi svojo nalogo, kar nato skupaj prediskutirajo v timu – prevladuje horizontalna komunikacija. Tak tim spodbuja ustvarjalnost.). •. transdisciplinarni tim (Zanj je značilna visoka stopnja vzajemnosti in soodvisnosti, saj vsak član tima gleda na določen problem skozi vse stroke in s tem združuje znanja. Na ta način si ustvari celosten pogled, kar vodi k ustvarjalnosti. V takem timu so vsi člani enakopravni. Ustvarjena je možnost za premostitev prepada med strokovnimi in managerskimi vlogami.). Organizacijska načela dela v skupini (Mayer, 1994): •. uresničljivi cilji (Za uspešno delovanje tima je treba določiti uresničljive cilje, kar članom zagotavlja motivacijsko moč. Pomembno je tudi, da člani tima kot posamezniki čutijo željo, da bi cilj dosegli, torej da cilj doživljajo kot svojega osebnega. To je najlažje doseči tako, da pri določanju ciljev sodelujejo vsi neposredni sodelavci.). •. učinkovita struktura vlog (Vsakemu posamezniku v timu pripada določena vloga (vodja, organizator, kritik, snovalec, izvajalec, iskalec virov…), vendar je za uspešno delovanje tima posamezniku treba prepustiti spontano izbiro, katero vlogo bo prevzel v določeni situaciji.) Človek lahko v enem timu nastopa kot močan oblikovalec, ne pa tudi v drugem, ker se tam pojavi še močnejši oblikovalec. Zato nima pomena določati človeku neke vnaprej določene vloge, saj se lahko kasneje izkaže, da zanjo ni najbolj primeren kandidat.. •. pravila, sprejeta s soglasjem (Pravila dela v timu zahtevajo soglasje vseh sodelujočih. Biti morajo jasna in jedrnata, večinoma pa se člani sproti dogovorijo za vsak projekt posebej.). Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 23 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. •. zagotovljena povratna informacija (Služi za nenehno korekcijo ciljev, kakovosti dela in kontrolo načrtovanega časa.). •. nenehna korekcija ciljev (Služi za doseganje boljše rešitve problema.). •. sistem stimulacije (Člani tima morajo vedeti, kakšni so kriteriji učinkovitosti in uspešnosti, ki jih bo vodja uporabil pri določanju gibljivega dela plače. Treba se je zavedati, da je sistem spodbujanja učinkovit le, če deluje po načelu razlikovanja. Nagrade morajo biti dejanski odraz posameznikovega vloženega truda.). •. načelo zamenljivosti (V dobrem podjetju je vsakdo vsak hip nadomestljiv. V ta namen je treba nenehno pripravljati namestnike in naslednike. Individualna zavest o nadomestljivosti je odraz posameznikove poklicne zrelosti.). Tim, ki izpolnjuje omenjene pogoje, še ni nujno pripravljen za ustvarjalno delo. Ključne dejavnike ustvarjalnosti v timu na eni strani predstavlja neposredno delavno okolje, na drugi pa medsebojni odnosi med člani. Skrb za učinkovito komunikacijo je osnovna naloga ustvarjalnega tima. Značilni dejavniki za takšno komuniciranje so: •. svoboda komuniciranja,. •. varnost komuniciranja,. •. enakopravnost,. •. iskrenost in naklonjenost,. •. medosebno spoštovanje,. •. skladnost misli, besed in dejanj,. •. dejavno poslušanje,. •. povratne informacije,. •. empatija,. •. dogovarjanje in. •. duhovitost.. Ključni dejavniki ustvarjalnosti v timu so (Mayer, 1994): •. osebna simpatija (Simpatija in antipatija sta čustveni naravnanosti do drugih oseb, ki se pojavita med prvim vtisom o teh osebah. Večinoma se oblikujeta iz podzavestnih nagnjenj, zato sta pogosto nerazložljivi. Antipatija, ki se najprej nanaša na vidno podobo, se včasih nevtralizira ali celo preoblikuje v. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 24 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. simpatijo, potem ko smo se z osebo pogovarjali neposredno. Močna antipatija do kake osebe v timu lahko blokira delo celotnega tima. V takem primeru je najbolje, da nekdo tim zapusti.) •. neformalno vodenje (Dober vodja je tisti, ki ga spontano izbere tim, njegov stil vodenja pa je tak, da sproža vsestransko komunikacijo in menjavo vlog v timu. Pri uspešnem vodenju tima je bistvena dobra medsebojna komunikacija. Pomembno je, da zna vodja pravilno usmerjati sodelavce, ne da bi koga užalil. Naučiti se mora, kako zahtevati spremembe pri vedenju ali delu, in pokazati, da to ne pomeni napada na posameznikovo osebnost. Vodja tima mora biti poleg tega, da je komunikativen in vedno pripravljen na pogovor, zelo potrpežljiv in toleranten, pošten, objektiven, razsoden, duhovit, čustveno stabilen in karizmatičen, kar pomeni, da ima veliko pozitivne energije, s katero lahko pritegne ljudi k sodelovanju, jih motivira in spodbuja za nove naloge. Pri njegovem delu so pomembne tudi izkušnje in izobraženost.). •. navdušenje nad delom v timu (Tim je nekomu lahko zavetišče, v katerem išče varnost pred vplivi širšega delovnega okolja, drugemu pa izziv, saj v njem preskuša prodornost svojih znanj in idej.). •. kolegialno prijateljstvo (Člani se istovetijo s timom, razvijejo posebne komunikacijske navade in simbole ter vzpostavijo kolegialna prijateljstva, ki pogosto sežejo tudi v zasebne kroge.). •. strpnost do drugačnosti (Če se člani tima v bistvenih stvareh skrajno razlikujejo, potem dolgoročno sodelovanje ni možno. V primerih, ko so razlike majhne, bo to nenehna dobra spodbuda v medosebnih odnosih in sporazumevanju. Obstoj konfliktne napetosti do neke mere spodbuja ustvarjalnost, ker v timu zbuja tekmovalnost. Tim brez konfliktov ne more biti ustvarjalen, ker se v njem ne sprošča dovolj energije.). •. dejavno poslušanje (Vsi člani v timu se morajo zavedati pomena aktivnega poslušanja. Na ta način lahko posamezniku pomagamo, da jasno izrazi svoja čustva, prepričanja, misli in ideje na sebi lasten (izviren) način. Tim mora svojim članom omogočiti, da lahko brez zadrege izrazijo svoje težave, saj to kaže na dobro socialno klimo in visoko kolegialnost, ki sta pomembna dejavnika skupinske uspešnosti.). •. spodbuden ambient (Okolje in prostori, kjer deluje tim, naj bodo spodbudni v več smereh, najbolj pa funkcionalno in estetsko. Sestanke je treba organizirati v oddaljenem in mirnem, a stimulativnem okolju.). •. ustvarjalna klima (Dobri delovni pogoji, sodelavci, s katerimi se dobro razumemo, čustvena sproščenost, ki je ena izmed začetnih pogojev za ustvarjalno delo …). Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 25 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pravilna prehrana (Tim mora skrbno izbirati svojo prehrano. Hrana, ki močno aktivira prebavila, povzroča zaspanost, podobno delujejo tudi alkoholne pijače. Pravilno izbrana hrana bo vsekakor prispevala k boljšemu počutju v stresnih situacijah.). Pri sestavi tima moramo upoštevati tudi osebnostne lastnosti posameznikov. Da je tim lahko uspešen, se morajo te lastnosti med seboj povezovati, usklajevati, dopolnjevati in podpirati. Tako lahko dosežejo skupni cilj, ki ga en posameznik ne bi bil sposoben doseči. Osebnostne lastnosti, ki so še posebej zaželene in primerne za timsko delo: •. družabnost in ekstravertiranost,. •. zaupanje v okolje,. •. odgovornost,. •. samozaupanje,. •. uravnoteženost,. •. sprejemanje novosti in tveganj,. •. senzibilnost in ustvarjalnost,. •. zdrava tekmovalnost…. Nikakor pa v delovni tim ne sodijo osebnostne lastnosti, kot so egoizem in zagledanost vase. Prav tako ni zaželeno sodelovanje z ljudmi, ki so pretirano zadržani, lahkomiselni, negotovi in nepremišljeni, saj lahko ovirajo uspešno timsko delo. Resnično ustvarjalen tim mora biti seveda sposoben obvladati vse stopnje ustvarjalnega procesa. Ni dovolj samo veliko idej, v timu morajo biti tudi dobri voditelji, dobri raziskovalci, ljudje, ki znajo zamisli tudi dobro uresničiti in zgraditi dober tim. (Evans, Russell, 1992) Osnovne značilnosti ustvarjalnega tima so nadseštevnost, vzajemni učinki, velika prožnost, napovedna moč in hitrost učenja, predvsem pa večja verjetnost nastajanja ustvarjalnih dosežkov. Tim se razvija v smeri nastajanja svojevrstnega vzdušja, kolegialnega prijateljstva, ustvarjalnega zanosa in notranje kulture, ki temelji na značilnih vrednotah, obnašanju, etiki in estetiki. (Mayer, 2001) Ustvarjalno timsko delo se nekoliko razlikuje od navadnega skupinskega dela. Pri ustvarjalnem delu gre predvsem za produciranje idej in novih rešitev. Najpomembneje je, da vsi člani drug drugemu asociativno spodbujajo ideje in s tem pomagajo do rešitve. Člani ustvarjalnega tima imajo skupno vizijo in so pripravljeni sodelovati v nenehni medsebojni komunikaciji. Za uspešne ustvarjalne time je značilno, da so usmerjeni v kakovost, da razumejo bistvo ustvarjalnosti in inovacij, da nenehno odstranjujejo ovire, da ustvarjajo pozitivno klimo v timu, ki omogoča. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 26 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. razvoj novih idej. Ustvarjalni timi imajo popolno svobodo, samostojnost in posledično odgovornost za rezultate lastnih odločitev. Za ustvarjalne time je predvsem značilno, da v njih sodelujejo ljudje, ki imajo veliko željo po uspehu, ki so zelo dovzetni za težave, prilagodljivi, izvirni, odprti, vztrajni, podjetni ter pripravljeni sprejemati nenehna tveganja in novosti. Dobri rezultati timskega dela so večja produktivnost organizacije, hitrejše doseganje ciljev, večja ustvarjalnost in večje zadovoljstvo posameznika pri delu, občutek pripadnosti, varnost zaposlitve, večje medsebojno zaupanje itd. Timi v podjetju so namenjeni doseganju boljših poslovnih rezultatov. Čedalje več podjetji se zaveda, da je ustvarjalni tim lahko zelo učinkovito sredstvo za uspešno obvladovanje poslovnih sprememb v vse bolj negotovem okolju.. 2.6 Spremembe v organizacijah Danes se podjetja in managerji soočajo z novimi izzivi. Vse več je sprememb in s tem se tudi pritisk na ljudi, organizacije in okolje izredno povečuje. Še nikoli prej ni bilo potreb po reševanju tako kompleksnih problemov kot danes. Organizacije so včasih delovale tako, da je o poslovanju odločala le peščica izbranih ljudi, katerih vodilo je bil čim večji zaslužek. Danes pa se organizacije zavedajo, da ne morejo delovati brez upoštevanja osebnih potreb zaposlenih in družbenih posledic. V proces odločanja je vključenih vse več ljudi. Zaposleni si želijo, da jih vodstvo posluša, priznava ter vključuje v pomembne in velike spremembe podjetja. Posledica je bolj odprt slog vodenja. Poleg tega se spreminjajo tudi strukture organizacij. Hierarhije niso več tako izrazite, postale so prožnejše. Za sodobnejše organizacije je značilna decentralizacija in večja porazdelitev odgovornosti. Vedno več ljudi lahko neposredno pove svoje mnenje o usmeritvah in dejavnostih organizacij, v katere so vključeni. Področje, na katerem imajo spremenjene osebnostne vrednote vse pomembnejši vpliv na politiko korporacij, je ekologija. Globalnih ciljev in ciljev glede varstva okolja ne vključujejo v dolgotrajne strategije le bolj »umazane« industrije. Vse več organizacij se zaveda, da posel deluje le, če ga družba odobrava, in da imajo poleg dolžnosti do delničarjev tudi veliko odgovornost do skupnosti na splošno, vključno z zaščito okolja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Do tega novega načina razmišljanja ne prihaja le zaradi potreb korporacij, ampak ta odraža tudi razmišljanje ljudi v organizaciji. V preteklosti je pogosto prihajalo do nasprotij med podjetjem in lokalno skupnostjo. Seveda lahko tudi danes še najdemo družbe, ki izkoriščajo lokalno delovno silo. Večinoma pa si podjetja v današnjem času pod vodstvom ustvarjalnih managejev vse bolj prizadevajo za pomembnejšo vlogo pri razvoju lokalne skupnosti z denarjem, časom in ljudmi.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 27 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Podjetja se vse bolj zavedajo, da je v poslovnem življenju edina stalnica, ki je še ostala, nenehna sprememba. Znano je tudi, da bodo uspevala samo tista podjetja, ki se bodo pravočasno in ustrezno odzvala na izzive iz okolja. Uspeh bodo dosegale le organizacije, ki se bodo znašle v neprestano spreminjajočem se okolju, in ne tiste, ki bodo skušale tak način dela odpraviti. Uspeh zahteva odgovorno obnašanje podjetja in njegovo prilagajanje splošno sprejetim družbenim, političnim in civilizacijskim normam. Problem, ki se pojavi v hitro spreminjajočem se okolju, je manjši občutek stabilnosti in varnosti pri ljudeh. Jasno je, da življenje s spremembo prinaša veliko negotovosti, zato je potrebno razviti druge vire varnosti. V tradicionalnih organizacijah varnost temelji na nadzoru, v inovativnih organizacijah pa na fleksibilnosti. Dokler podjetje deluje v stabilnem okolju, črpajo zaposleni občutek varnosti iz podjetja, njegovega sistema dela in rutine. Ko pa podjetje vstopi v bolj turbulentno okolje z več problemi, postanejo ljudje pomembnejši. Zaposleni se ne morejo več zanesti na sistem podjetja, ki temelji na kontroli, ampak se zanašajo na ljudi, njihovo ustvarjalnost, fleksibilnost in sposobnost hitrega reagiranja. Njihova varnost temelji na ponosu do posameznikov in njihovih podjetniških sposobnosti.. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 28 od 94.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.0 USPEŠNOST PODJETJA Pri ocenjevanju organizacij ločimo notranjo učinkovitost in zunanjo uspešnost. Notranja učinkovitost je rezultat človeških in ekonomsko-tehničnih faktorjev znotraj podjetja, medtem ko zunanja uspešnost predstavlja vpliv in uporabo zunanjih faktorjev, kot so tržišče, pogodbe, družbeni inštrumenti, lokacije itd. Organizacijsko uspešnost lahko opredelimo tudi kot maksimalno povrnitev vseh vloženih sredstev, tako finančnih kot človeških. Omejitve pri doseganju uspešnosti pa so lahko različne narave, npr. tehnološke, organizacijske, ekonomske, politične in ekološke.. 3.1 Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost podjetja Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost podjetja, so vodenje, komunikacija, delovni odnosi, delo v timu, sposobnost prilagajanja spremembam, motivacija, znanje in izobraževanje, izkušnje, zadovoljstvo zaposlenih, določanje ciljev, ustvarjalnost, odločanje, delitev odgovornosti, decentralizacija dela, sistem nagrajevanja, odnos podjetja do družbe itd. Vsako uspešno podjetje mora imeti dobrega vodjo, ki zna svoje zaposlene pri delu motivirati in podpirati njihovo ustvarjalnost. Prav tako mora ustvariti razmere, ki vsakega posameznika spodbujajo, da popolnoma uporablja vse svoje sposobnosti in razvija svoje zmožnosti. Učinkovit vodja je tisti, ki zna v ljudeh vzbuditi medsebojno zaupanje in se lahko hitro prilagaja spremembam. Sicer pa mora imeti vse lastnosti, ki so bile opisane pod točko ustvarjalni manager. Tudi področja komunikacije, odnosov, timskega dela in sprememb v organizacijah so že bila obdelana v prejšnji točki. Ugotovili smo, da so za uspešne organizacije značilni hitro prilagajanje spremembam, priznanja za akcije, sestavljen ustrezen način nagrajevanja delavcev itd. Delujejo predvsem na podlagi timskega dela, kjer so odnosi med zaposlenimi povsem sproščeni in odprti. Timsko delo spodbuja raznovrstna posvetovanja in izmenjavo mnenj, kar pozitivno vpliva na delo in odnos med zaposlenimi. Osnova za vse to je dobra komunikacija, ki jo je treba vzpostaviti takoj na začetku, ko sestavljamo določeno delovno skupino, in jo vzdrževati skozi celoten proces dela. Motivacijo uporabljajo managerji za usmerjanje človekove aktivnosti v želeno smer. Obstajajo različne teorije, ki pojasnjujejo pomen motivacije, med katerimi so najbolj pomembne: •. Maslowa motivacijska teorija (človekove potrebe se pojavijo v določenem vrstnem redu od fizioloških potreb do samopotrjevanja),. Betka Prosenc: Ustvarjalnost kot nuja uspešnosti podjetja. Stran 29 od 94.