Stres in managerji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer študija: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. STRES IN MANAGERJI. Mentorica: Prof. dr. Ovsenik Marija. Kandidatka: Svet Aleksandra. Kranj, april 2006.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Če je tvoj cilj imeti prav, boš našel napake v svetu in jih skušal popravljati, vendar ne pričakuj duhovnega miru. Če je tvoj cilj notranji mir, išči napake v svojih prepričanjih in pričakovanjih, skušaj spremeniti njih, ne sveta, in vedno bodi pripravljen, da se motiš.. Peter Russel. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 2 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zahvala V svojem diplomskem delu se želim zahvaliti mentorici prof. dr. Ovsenik Mariji za strokovno pomoč in napotke pri pisanju diplomske naloge. Zahvaliti se želim bratu Janiju in sestri Simoni za vso podporo, ki sta mi jo nudila v času študija. Zahvaljujem se sodelavcem v podjetju Avtošola Čadej, ki so mi omogočili pisanje naloge in mi pri tem pomagali. Posebna hvala pa gre tebi Andrej, ker verjemi, da brez tvoje podpore ta diplomska naloga ne bi bila nikoli v mojih rokah. Veliko je bilo odrekanj, ampak bilo je vredno. Iskreno hvala!. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 3 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Predgovor Poslovanje v podjetju bo uspešno, če ni prisoten stres. Zelo pomembno je, kakšen odnos je med delavci in njihovimi nadrejenimi. Kadar je v podjetju prisoten prekomerni stres, podjetje ne more uspešno poslovati. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da management podjetja posveča premalo pozornosti odpravljanju stresa na delovnem mestu. Premalo se zavedamo razsežnosti tega problema. Delodajalci pričakujejo skoraj nemogoče od svojih zaposlenih, le – ti pa so zaradi tega pod hudim stresom in tega dela ne morejo dobro opraviti. Posledica tega je še hujši stres, ki lahko za sabo pusti zelo hude psihične in nenazadnje tudi zdravstvene težave. V nalogi me je zanimalo, s kakšnim stresom se ukvarjajo managerji avtošol, kako se z njim spopadajo in kako stres vpliva na delovanje avtošole kot celotne organizacije. V avtošoli sem zaposlena kot tajnica in tudi računovodja, ker gre za dokaj majhno organizacijo. Ker moje delo obsega tudi sprejem strank, sem pozorna na odzive strank pred in po posamezni učni uri. Ugotavljam, da so stranke nezadovoljne, kadar smo zaposleni izpostavljeni prekomernemu stresu. Ker delam v pisarni avtošole imam opravka tudi z nekaterimi ostalimi managerji konkurenčnih avtošol. Zanimal me je tudi njihov odziv na stres pri delu s strankami.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 4 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Povzetek S stresom se srečujemo na vsakem koraku in mu ne moremo ubežati, zato se je potrebno z njim soočiti in z njim živeti. V svojem delu preučujem stres managerjev avtošol. V teoretičnem delu najprej opisujem kaj je stres, kako ga doživljamo, kateri so simptomi in vzroki stresa. Nameravam raziskati, kako stres vodilnih delavcev v avtošolah vpliva na sodelavce, kaj pomeni stres za posameznika in za podjetje. Zanima me, kateri so najpogostejši stresorji v avtošolah, kako se posamezniki z njim soočajo. Za raziskavo sem uporabila anketo. Moja ciljna skupina so bili managerji avtošol. Anketa je bila anonimna. Rezulatati ankete so potrdili moje zastavljene hipoteze. Menim, da je stopnja stresa pri managerjih avtošol na zelo visoki ravni. S poznavanjem stresa in njegovih posledic bi lažje obvladovali stresne situacije in jih tudi vnaprej predvideli. Ključne besede: • Stres • Stresorji • Zaposleni • Managerji. Abstract Stress is a mental state of each human being and as such occurs on every step of human's life. It is very difficult to escape from it. Thus it is necessary to face it and live with it. In my diploma paper I’m analyzing the stress aroused by driving school managers. In the theoretical part of the paper the state of stress, its forms, symptoms and reasons are described. I’m trying to reveal to what extent the stress of the leading workers in driving schools influences inferior employees. I’m dealing with the psychical problem of stress; the one of an individual and the other one of a company. I’m trying to find out the main reasons that can cause stress in a driving school and how does an individual react upon such stress. I used a method of survey in my research. The target group of the survey were managers of driving schools. The survey was anonymous. The results of the survey confirmed my anticipated hypothesis. From the survey’s results it is clearly seen that the stress of driving school managers is at a very high level. If people know more about the mental state of stress and its consequences, it would be easier to control each stressed situation and it would be even possible to anticipate them. Key words: • Stress • reasons for stress • employees • managers. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 5 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Kazalo Predgovor ..........................................................................................................................................4 Povzetek .............................................................................................................................................5 Abstract .............................................................................................................................................5. 1. Uvod ........................................................................................................................ 8 1.1 Predstavitev problema................................................................................................................8 1.2 Pojem stresa.................................................................................................................................8 1.3 Definicija stresa...........................................................................................................................8 1.4 Zgodovina stresa .........................................................................................................................8 1.5 Vrste stresa ..................................................................................................................................9 1.6 Stresna reakcija...........................................................................................................................9 1.7 Izvor stresa ................................................................................................................................10 1.8 Možni vzroki za stres ................................................................................................................10. 2.. Uživanje v delu ................................................................................................. 12 2.1 Stres in delo ...............................................................................................................................12 2.2 Konflikti vlog zaposlenega v delovnem okolju .......................................................................12 2.3 Ekonomske posledice stresa .....................................................................................................12. 3.. Življenje in stres............................................................................................... 13 3.1 Faze stresa .................................................................................................................................13. 4. Znaki izgorevanja (Moss, 1981).......................................................................... 14 4.1 Sindrom izgorevanja.................................................................................................................14 4.2 Poklicna izgorelost ....................................................................................................................15. 5. Odziv na stres pri posamezniku ......................................................................... 15 6. Stres in tesnoba .................................................................................................... 16 7. Preprečevanje ali blaženje stresa ....................................................................... 17 7.1 Preprečevanje stresa na ravni posameznika...........................................................................18 7.2 Preprečevanje stresa na ravni organizacije............................................................................18 7.3 Preprečevanje stresa na delovnem mestu ...............................................................................19. 8. Stres pri delu ........................................................................................................ 19 8.1 Stres na delovnem mestu ..........................................................................................................19. 9. Fleksibilen delovni čas in stres............................................................................ 21 10. Upravljanje s stresom........................................................................................ 21 11. Manager in stres................................................................................................. 22 11.1 Manager kot celovita osebnost...............................................................................................22 11.2 Lastnosti managerjev..............................................................................................................23. 12. Vodenje in stres .................................................................................................. 24 13. Stres na delovnem mestu managerja ............................................................... 25 13.1 Razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev (Treven, 2005)..................................26. 14. Posledice stresa................................................................................................... 28 14.1 Vpliv stresa na delovno storilnost..........................................................................................28 14.2 Stroškovne posledice stresa v organizaciji............................................................................28. 15. Kako odpraviti posledice stresa........................................................................ 30 15.1 Kaj lahko sami storimo proti stresu ......................................................................................30. 16. EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 31 16.1 Opredelitev problema .............................................................................................................31 16.2 Zastavljene hipoteze................................................................................................................31 16.3 Metodologija............................................................................................................................31 16.4 Cilji raziskave..........................................................................................................................31 16.5 Merski instrumenti .................................................................................................................32 16.6 Populacija in vzorčenje...........................................................................................................32. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 6 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 16.7 Metode in tehnike....................................................................................................................32 16.8 Analiza in komentar raziskave ..............................................................................................32. 17. Sklepi................................................................................................................... 47 18. Predlogi ............................................................................................................... 48 19. Zaključek ............................................................................................................ 49 20. Literatura ..................................................................................................... 50 Priloge ..............................................................................................................................................51. Anketa: Stres in managerji Kazalo slik Kazalo tabel. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 7 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1. Uvod 1.1 Predstavitev problema Posameznik doživlja preobremenjenost kot stres. Na delovnem mestu preživimo več kot tretjino svojega življenja, zato je zelo pomembno, da se na svojem delovnem mestu dobro počutimo. Stres v družini in na delovnem mestu spadata med najbolj obremenjujoče, ker sta prisotna v razmerah, ki so za posameznika najpomembnejše in zadeva odnose z njegovimi najbližjimi. Stresa v službi in doma sta zelo obremenjujoča in se dopolnjujeta – službeni stres nosimo domov in domačega v službo. To je lahko dobrodošlo samo v primeru, ko lahko en stres rešimo s pomočjo drugega. Seveda je to dostikrat težko. Zmerna mera stresa je vedno dobrodošla, kajti ne moremo si predstavljati življenje brez stresnih situacij. Ljudje se zelo različno odzovemo na stres. Za nekatere je neka malenkost zelo velik stres in ga lahko popolnoma vrže iz tira, medtem, ko je ta enak stres za nekoga drugega skoraj neopazen. Menim, da je stopnja stresa med managerji avtošol na zelo visoki ravni, zato sem se odločila v nalogi raziskati, kateri stresorji so med njimi najbolj prisotni in poiskati rešitve za kvalitetnejše življenje na delovnem mestu.. 1.2 Pojem stresa Beseda stres je bila prvič uporabljena v 17. stoletju kot opis nadloge, pritiska. V 18. stoletju je pojem stresa pomenil silo, potisk. To je hkrati pomenilo, da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost, tako da se upira moči te sile (Spilberg, 1985). Danes stres pomeni reakcijo na dražljaj iz okolja in se odraža v psihičnem in fizičnem vedenjskem zaznavanju posameznika v nekem procesu.. 1.3 Definicija stresa Stres je doživetje posameznika, ki se pojavi v situaciji, ki ji ni kos. To je doživetje posameznika, ki zazna razliko med zahtevami okolja s svojimi zmogljivostmi.. 1.4 Zgodovina stresa Izraz »STRES« je Hans Seyle v medicino uvedel leta 1949 in je »oče« temeljnega modela stresa. Zanj je stres pomenil program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Hans Seyle je dejal, da brez stresa ne bi bilo življenja. Žal živimo v času in okolju, ki cenita ali celo poveličujeta materialne dobrine. Življenje živimo prehitro in površno.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 8 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Za pozitiven stres je Seyle predlagal ime EUSTRES, medtem ko je za negativni stres predlagal ime DISTRES. Pozitivne ali negativne stresne pojave s skupno besedo imenujemo stresorji. Poznamo pa še KATALIZMIČNE STRESORJE, ki pa jih doživimo ob naravnih nesrečah kot so: požar, orkan, poplava…; tehnološke nesreče: prometne nesreče, … in nenazadnje tudi vojna.. 1.5 Vrste stresa -. pozitiven ali negativen.. Pozitiven stres je zelo dobrodošel, ker pomeni lepe trenutke v našem življenju (poroka, rojstvo otroka, zaljubljenost…). Negativni stres je tisti, ki ogroža naše dobro počutje in naše zdravje. Težava se pojavi takrat, ko stres postane obremenjujoč in se začnejo pojavljati značilne stresne motnje. Zanimivo je, da lahko naravno odpornost proti stresu podedujemo. Zelo pomembno je, kako se na neko stresno situacijo odzovemo. Nekateri ljudje neko stresno situacijo zaznajo z jezo, neizogibno škodo, ali celo obupom, medtem, ko drugi enak stres doživijo kot nek izziv. Dejstvo je, da bomo lažje težavo prebrodili, če se je bomo lotili kot izziva in nam bo reševanje problema celo v veselje. Na drugi strani pa nam preveč negativno reševanje neke težave lahko pusti preveč negativnih posledic in bo uspeh bistveno manjši. To pomeni, če se na neko stresno situacijo odzovemo z izzivom, problemsko, ji bomo lažje kos, kot pa če se nanjo odzovemo čustveno.. 1.6 Stresna reakcija V življenju je določena mera stresa vedno dobrodošla. Življenje brez stresa bi bilo monotono in dolgočasno. Kadar smo stresu prekomerno izpostavljeni to občutimo kot težavo. Psihično ali fizično. Dolgoletni stres ali več manjših virov stresa so zdravju škodljivi. Stres lahko v posameznikovem organizmu izzove številne bolezni. Najpogostejše bolezni povezane s stresom so: • zvišanje krvnega pritiska • visoko tveganje za srčni infarkt • čustvene in duševne težave • oslabitev imunskega sistema • povečanje težav bolnikov z astmo • rak • bolečine v križu • sladkorna bolezen • migrena itd.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 9 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.7 Izvor stresa -. naravni stres umetni stres. Naravni stres oziroma koristni stres je stres, pri katerem je evolucija poskrbela za vse mehanizme ponovnega uravnoteženja telesa. Naravi stres poznamo vsi. Deli se na dve plati. Ena je obrambna reakcija preživetja, druga pa je prijetni stres, ki ga doživljamo kot lepe trenutke in ugodje. Umetni oziroma škodljivi stres pa te sposobnosti nima. Pri takšnem stresu moramo sami poskrbeti za uravnoteženje telesa in s tem za svoje zdravje. Dejavniki naravnega stresa: - stres kot posledica življenjske ogroženosti (ima nalogo obrambe, pobega ali napada) - stres kot občutek ugodja (prijetna stran stresa, iz katere dobivamo motivacijo, energijo in ustvarjalnost). Dejavniki umetnega stresa: - kot posledica resničnih omejitev iz okolja (nekaj smo razbili, zamudili smo letalo, izvedeli smo za nezvestobo partnerja, nekdo od bližnjih je umrl) - kot posledica namišljenih, privzgojenih omejitev (nastajajo zaradi moralnih, etičnih vrednot družbe). 1.8 Možni vzroki za stres Čeprav stres večinoma nastaja v naših glavah, moramo nekaterim okoliščinam priznati, da so neodvisne od naše presoje in so zatorej objektivni vzroki stresa. Mednje največkrat sodijo stresne okoliščine, ki nastajajo v odnosih z ljudmi, zlasti doma in na delovnem mestu (Looker, Gregson 1993:89). Vzroke za stres je mogoče najti na vsakem koraku in v vsaki situaciji. V kakršnem koli okolju se nahajamo, lahko zaidemo v stresno situacijo – pozitivno ali negativno. Najpogostejši možni vzroki za stres so: -. • v družini smrt ožjega družinskega člana velika nezadovoljstva v družini alkoholizem ali droge v družini ločitev od družine pomembno povečanje ali zmanjšanje družinskih prihodkov izboljšanje ali poslabšanje zdravja družinskega člana. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 10 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. • v družbi ali med prijatelji smrt ožjega prijatelja vzpon ali padec v družbenih aktivnostih vodenje skupine, društva ali stranke občutek izločenosti iz skupine občutek, da smo žrtev kakršnih koli predsodkov (verskih, rasnih etničnih ali spolnih). -. • osebni razlogi nosečnost potovanje nedoseganje osebnih ciljev ali obveznosti težave z odvisnostjo – alkohol, droge težave s težo ali izgledom pomembno izboljšanje ali poslabšanje finančnega stanja spremembe v navadah (kajenje, rekreacija, navade spanja, jedi) izboljšanje ali poslabšanje zdravstvenega stanja obsodba težave na spolnem področju. -. • okolje vzpon ali padec v kvaliteti bivalnih razmer preselitev v drugo mesto ali državo bučni ali neprijetni sosedi problemi s prometom vzpon ali padec zvočnega ozadja vzpon ali padec v kvaliteti zraka vzpon ali padec kvalitete pitne vode vzpon ali padec svetlobnih razmer. -. • delo dokončanje ali začetek novega posla težave s šefom ali sodelavci odpustitev z dela povečanje ali skrajšanje delovnega časa vzpon ali padec odgovornosti občutek prevelike ali premajhne odgovornosti pri delu občutek prevelike ali premajhne usposobljenosti za delo občutek dolgočasnosti ali monotonije pri delu majhne možnosti za napredovanje občutek obremenjenosti zaradi doseganja kvalitete ali rokov. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 11 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. Uživanje v delu Uživati pri svojem delu pomeni, da bodo rezultati dela uspešni. Uspešnost pri delu pomeni tudi kvalitetno in zadovoljno življenje med prostim časom. Za doseganje harmonije med prostim časom in časom, ki ga preživimo na delu pa pomeni veliko prizadevanja in vlaganja energije. Ne gre samo za počutje delavca na delovnem mestu. Tudi delodajalec ima od takšnega delavca, ki se na svojem delovnem mestu dobro počuti obilo koristi. Pri delavcih, ki se na svojem delovnem mestu dobro počutijo, je zelo malo izostankov z dela. Delavec, ki je na delovnem mestu zadovoljen, bo delo bolje in hitreje opravil.. Kaj lahko storimo, da nam delo postane užitek: • dober odnos s sodelavci • načrtovanje svojega dela • čas za odmor med delom • skrb za fizično počutje • upoštevanje svojih zmožnosti • sprotno reševanje problemov • sproščanje s pomočjo sprostitvenih tehnik • pri nakopičenju težav obvezen oddih za premislek. 2.1 Stres in delo V Evropski uniji je stres za bolečinami v hrbtenici druga najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom. To pomeni, da 28 odstotkov celotne delovne sile v Evropi trpi zaradi stresa, prisotnega pri delu. Za stresom na delovnem mestu bolj trpijo ženske kot moški.. 2.2 Konflikti vlog zaposlenega v delovnem okolju Zaposleni so pri delu učinkovitejši, če vedo, kaj se od njih pričakuje, in če si njihove različne vloge, ki jih imajo v delovnem okolju, med seboj ne nasprotujejo. Do konflikta na delovnem mestu lahko pride, ko bi moral posameznik upoštevati več različnih in nekonsistentnih zahtev (če na primer izpolni eno zahtevo, je nemogoče, da bi hkrati ugodil tudi drugi). (Treven, 2005: 23). 2.3 Ekonomske posledice stresa Ravno tako ima stres uničujoče posledice za produktivnost in donosnost najrazličnejših gospodarskih panog. Na podlagi številnih raziskav so izračunali, da gre zaradi izostankov z dela, ki so povezani s stresom vsako leto v nič več kot sto milijonov delovnih dni. Sposobni vodilni delavci odstopajo iz vodilnih položajev, ker so preobremenjeni in se zbojijo, da ne bodo kos naraščajočim zadolžitvam.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 12 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Nesposobnost za opravljanje dela, zdravniška oskrba in bolniški dopusti pa dodobra spraznijo državni proračun. (Looker, Gregson, 1993:74) Prav tako pa veljajo ocene, da je od 50 do 75 odstotkov današnjih bolezni posledica stresa. Porušeno zdravje zaradi stresa pa ni niti največji niti edini strošek v organizacijah. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več. Zato je treba dobro razmisliti, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres, in kako se soočiti z njim, ko se pojavi. (Treven, 2005: 13). 3. Življenje in stres Stres je naš večni sopotnik v življenju. Življenje brez stresa ne bi imelo smisla. Je vedenjski, psihološki in fiziološki odgovor posameznika na določeno situacijo. Odziv na stres je povezan s posameznikovo osebnostjo, izkušnjami, ki jih ima in okolje, v katerem živi. Stres je naš stalni spremljevalec in moramo se naučiti, kako z njim živeti. Stres je vpliv iz okolice, ki zmoti posameznikovo uravnoteženo telesno in psihično počutje.. 3.1 Faze stresa -. alarmna reakcija faza odpornosti izčrpavanje. Alarmna reakcija je faza, ki traja le kratek čas. V tej fazi se v človeku sproži občutek ogroženosti, ki ga aktivira v obrambo. To pomeni, da lahko organizem v alarmni fazi podleže. Če okvara ni smrtna, preide telo v tako imenovano fazo odpornosti, kar pomeni boj s stresorji, dokler gre. V tej fazi se telo bolje zavaruje proti ponovni oškodbi. » Vse, kar me ne pokonča, me okrepi,« bi lahko temu pripomnili. Tretja faza je tako imenovano izčrpavanje ali izpraznjenje baterij – človek je stresu podlegel. Te tri reakcijske faze – alarmni stadij, stadij odpornosti in stadij izčrpanosti je Seyle najprej poimenoval »splošni prilagoditveni sindrom«, približno desetletje pozneje pa je v svoja pisna dela vpeljal pojem stres. Stresorji so za različne ljudi različni. Seveda so tukaj nekateri izvzeti, ker so univerzalni. To je na primer smrt ljubljenjega človeka, nasilje, brezposelnost, kronična bolezen.Drugai stresorji pa so za različne ljudi različni. Rojstvo otroka, poroka, ločitev, selitev in podobni stresorji pa so odvisni od posameznika, ki jih doživlja.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 13 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4. Znaki izgorevanja (Moss, 1981) 1. Zgodnje faze a) Izvedba dela • zmanjšanje učinkovitosti • zmanjšanje iniciativnosti • pojemanje zanimanja za delo • progresivno manjšanje sposobnosti za izvedbo dela pod stresom b) Fizično stanje • izčrpanost, utrujenost • glavoboli • težave z želodcem • izguba teže • nespečnost c) Vedenjski simptomi • spreminjanje razpoloženja • hiter odziv z jezo • manjša tolerantnost • sumničavost • občutek nebogljenosti 2. Pozne faze a) Poskusi samozdravljenja • pomirjevala, alkohol b) Povečana togost • mišljenje postaja bolj zaprto, vodenje pa nefleksibilno, cinično c) Spraševanje po lastnih sposobnostih, sposobnostih sodelavcev in organizacije d) Več časa je namenjenega delu, produktivnost pa se zelo zmanjša. 4.1 Sindrom izgorevanja Izgorevanje je razmeroma nov pojem, ki je bil hitro sprejet v strokovni literaturi. Gre za občutek izčrpanosti pri človeku, ki je pod velikim pritiskom in ima malo virov zadovoljstva. (Moss, 1981; Cooper in drugi, 2004) Do sindroma izgorelosti navadno pride pri posameznikih, ki opravljajo poklice, v katerih je potrebno veliko osebne angažiranosti in vlaganja v delo, pričakovanja. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 14 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. glede izvedbe dela pa so velika. Pogosto so ti ljudje močno čustveno navezani na svoje delo – kot na primer direktorji podjetij. (Levinson, 1981) Njihova samopodoba je močno povezana z uspešnostjo v poklicu. Ker veliko pozornosti namenjajo delu, jim ostane malo časa za rekreacijo in družino. Da preprečijo izgorevanje, lahko uporabijo različne metode, med njimi delegiranje delovnih nalog na podrejene. (Treven, 2005: 55). 4.2 Poklicna izgorelost Po Maslaclovi teoriji je mogoče izpostaviti štiri glavne faktorje v poklicni izgorelosti: • Čustvena izčrpanost • Depresonalizacijo • Izguba povezanosti s klienti • Upad v osebnih dosežkih. (Brejc, 1994:373) Proces poklicne izgorelosti je odvisen od večih dejavnikov. Najpomembnejši trije so: • proces izgorevanja zaradi lastnosti posameznika (pomanjkanje strokovnega znanja za določeno delovno mesto, previsoko zastavljeni cilji, čustvena inteligenca) • proces izgorevanja glede na delovno okolje (zaradi slabih pogojev dela, slaba organiziranost znotraj podjetja, slaba komunikacija med sodelavci) • proces izgorevanja glede na družbeno okolje (odnosi v organizaciji se gradijo glede na dobiček) Vsakršno precenjevanje lastnih sposobnosti in lastne vzdržljivosti vodi v popuščanje duševnih in duhovnih moči, ki se konča kot »burn-out-sindromu« (Ščuka, 2001: 3) Stres je v današnjem času neizbežen. Napetosti v organizacijah se ni mogoče izogniti, zaradi tega zaposleni v svojem delu ne najdejo veselja do dela in predanosti. Ko se pojavi prekomeren stres, začnejo zaposleni delovati pod optimalno ravnijo, kar se kaže tudi na uspešnosti podjetja, v katerem so zaposleni. Do izgorevanja pride, kadar smo postavljeni pred zahteve, ki presegajo naše sposobnosti, moč in energijo. Opredelimo ga lahko kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela in otopelosti. (Treven, 2005: 95). 5. Odziv na stres pri posamezniku Vsakdo se na enak stres drugače odziva. Nekdo bo dobil rano na želodcu, spet drugi bo imel težave pri sprejemanju vsakdanjih odločitev, nekdo tretji pa bo zapadel v depresijo. Odzive na stres pri človeku delimo na štiri simptome: - telesni - na področju miselnega delovanja. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 15 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. čustveni simptomi vedenjski simptomi. Telesni simptomi so glavobol, vrtoglavica, vznemirjanje, utrujenost, škrtanje z zobmi, bolečine v hrbtu, tresenje, drhtenje, krči, driska, slabost, bruhanje, zvečano znojenje, motnje spanja in drugo. Simptomi na področju miselnega delovanja so poslabšana koncentracija, pozabljivost. Čustveni simptomi stresa so pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, depresivnost, žalost, potrtost, strah, pesimizem, zaskrbljenost, jeza, agresivnost, brezbrižnost. Vedenjski simptomi stresa so potreba po alkoholu, pretirano kajenje, uživanje drog, dovzetnost za nesreče. Vedenjski simptomi se pojavljajo kot posledica pozitivnega ali negativnega stresa in so vidni kot zloraba alkohola ali drog, prenajedanje, povečano kajenje, grizenje nohtov, jok, kričanje, preklinjanje.. 6. Stres in tesnoba Za človekov normalni razvoj je obvladovanje stresa izrednega pomena. Stres je del naravne zgradbe človekovega življenja. Vsaka okoliščina, v kateri nas kdo ocenjuje je lahko stresna. Zanimivo je, da stres lahko povzroči pozitivne ali negativne posledice in da so prav slednje deležne večje pozornosti. Vedno bolj se zavedamo, kako škodljiv je lahko stres za naše fizično in psihično počutje. Žena, ki gleda, kako mož počasi umira, nadzornik letalskega prometa, srčni kirurg, poslovnež, ki je pod stalnim pritiskom strank – vse to so zelo stresne situacije, ki so si med sabo popolnoma različne. Toda medicinske raziskave so pokazale, da se človeško telo popolnoma enako odziva, s popolnoma enakimi biokemičnimi spremembami. Thomas H. Holmes in njegovi sodelavci na Washingtonski medicinski fakulteti so sestavili lestvico, ki ugotavlja pomembnost sprememb v življenju in povezali rezultat z možnostmi obolenj. Življenjski dogodek Smrt zakonca Ločitev Prestajanje zaporne kazni Smrt družinskega člana Poškodba ali bolezen Poroka Nosečnost Spremembe finančnega stanja Smrt prijatelja Spori z zakoncem. Enote življenjskih sprememb 100 73 63 63 53 50 40 38 37 35. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 16 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Hipoteka - dolg 31 Odhod sina ali hčere od doma 29 Žena se zaposli ali preneha delati 26 Spremembe stanovanjskih razmer 25 Težave s predstojnikom 23 Sprememba bivališča 20 Sprememba šole 20 Sprememba rekreacije 19 Manjše posojilo 17 Spremembe v prehrani 15 Počitnice 13 Prazniki 12 Manjši prekrški 12 Tabela 1: Lestvica, ki ugotavlja pomembnost sprememb v življenju.. 7. Preprečevanje ali blaženje stresa Poznamo več načinov preprečevanja in blaženje stresa. Kadar stres ni prehud, si lahko pomagamo sami, vendar nam to prinese kratkotrajno olajšanje. Če je stres že napredoval in nam pustil čustvene in telesne posledice, pa si sami ne moremo več pomagati in potrebujemo strokovno pomoč. a) -. kratkotrajno olajšanje preusmerjamo svojo pozornost uporabljamo notranji dialog sproščamo nakopičeno energijo s telesno aktivnostjo sproščamo telo kontrolirano dihamo zmanjšujemo delovanje stresorjev. b) -. dolgoročne spremembe povečujemo svojo strokovno usposobljenost aktivno rešujemo svoje probleme oblikujemo svoje cilje spreminjamo vrednostni sistem, stališče strukturiramo čas v povezavi z lastnim vzorcem potrditev pogovarjamo se. c) upoštevanje naravnega življenjskega ritma d) sorazmernost med telesnimi in duševnimi močmi e) zdravi medčloveški odnosi f) modro zakoličeni življenjski cilji. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 17 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. g) organiziranost časa - telesna aktivnost - anticipacije stresnega dogodka. 7.1 Preprečevanje stresa na ravni posameznika živimo zdravo (za ohranjanje zdravja so potrebni trije pogoji: zdrava prehrana, dovolj počitka in redna telesna dejavnost. Že samo z dobrim fizičnim počutjem lahko ogromno naredimo, da se zavarujemo pred stresom.) • Recite »NE« (naloge si razdelimo po pomembnosti. Če ne bomo mogli vsega postoriti, bo to za nas stresno. Pogovorite se s svojim nadrejenim, povejte mu svoje časovne roke in vaš prag stresnosti, saj se boste s tem izognili sprejemanju prevelikega števila obveznosti. Nekatere naloge zaupajte svojim sodelavcem.) • Privoščite si odmore (Sprostite se. Kadar je vaš dan naporen ali stresen si vzemite čas za odmor, za klepet s sodelavcem, dihajte umirjeno.) • Ne bodite perfekcionist (Večkrat preverjate svoje delo, čeprav ste že zadnjič ugotovili, da je brezhibno opravljeno? Samoanalizirajte se in ugotovili boste, da je tako vedenje posledica strahu pred kritiko in zavrnitvijo. To vam bo pomagalo, da boste manj napeti in bolj motivirani za delo.) • Izogibajte se nerealnih rokov • Izberite primeren tempo dela • Planirajte svoj delovni dan • Naučite se sprostiti in meditirati • Osvojite zdrave navade • Pridružite se programu za zmanjševanje stresa • Postavite kakšen osebni predmet (sliko) v svoje delovno okolje Naredimo si življenje enostavnejše • Zmanjšajmo pritiske iz okolice • Več časa preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi in manj v službi •. 7.2 Preprečevanje stresa na ravni organizacije -. pazljivo poslušanje prepoznavanje vedenjskih vzorcev urejeno in prijetno delovno okolje čas za odmor ne zamujajmo časovno si razporedimo naloge in najprej opravimo tiste najpomembnejše prilagodimo spremembe zdrava komunikacija. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 18 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7.3 Preprečevanje stresa na delovnem mestu Zelo pomembna je tudi klima v skupini. Klima je ozračje, v katerem člani skupine delajo in sledijo skupnim ciljem. Klima ima svojo osnovo v čustvih, zato je hitro sprejemljiva in težko obvladljiva. Dobra klima v skupini je podpora vodji, skupnim ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov in stresnih situacij. Dobra klima ne pomeni, da so vsi srečni in zadovoljni. Bolj je pomembno to, da so skupni cilji dovolj jasni vsem, da jih sprejemajo in da poznajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih sodelavcev. Dobro klimo v skupini zaznamo kot doseganje ciljev skupine in zadovoljstvo zaposlenih (Ovsenik, 2000).. 8. Stres pri delu Stres pri delu se pojavi, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih izpolnijo (ali obvladajo).1 Stresu, njegovim posledicam in preprečevanju posledic se v naših podjetjih ne posveča veliko pozornosti. Res je, da se o njem veliko govori, vendar le v določenih poklicih. Stres ni karakteristika samo managerskega dela, ampak je povezan z vsemi deli oziroma delovnimi situacijami. Je neizogiben del modernega življenja. Ostra konkurenca, prestrukturiranje podjetij, reorganizacija proizvodnje in managementa, stalne spremembe v tehnologiji, posebnih znanjih, veščinah in pogojih dela, grožnja ukinjanja delovnih mest in odpuščanja, ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja vzbujajo stres in nikomur ne prizanesejo.. 8.1 Stres na delovnem mestu Stresorji na delovnem mestu se delijo na: - individualne - skupinske - organizacijske Individualni stresorji izhajajo iz vsakega posameznika in so vezani na delo ali vlogo, ki jo opravlja v organizaciji. Individualni stresorji so poklic (nekateri poklici so bolj izpostavljeni stresu, kot drugi: manager, pilot, kirurg), zahteve delovnega mesta (od nekoga se pričakuje več, kot je zmožen storiti), časovni pritiski (več nalog hkrati, roki), delovna preobremenjenost, odgovornost za sodelavce, pogoji dela. Skupinske stresorje na delovnem mestu lahko imenujemo tudi medosebni stresorji. Izvori tega stresa so skupina (nekohezivna skupina s pogostimi konflikti), odnosi, odsotnost podpore pri delu. ___________________________________________________________________. 1. Raziskava o stresu na delovnem mestu. Evropska agencija za varstvo in zdravje pri delu, 2000. Luxembourg, 2000. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 19 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Organizacijski stresorji so posledica značilnosti posamezne organizacije. Kažejo se v organizacijski strukturi (raziskave kažejo, da zaposleni občutijo manj stresa in veliko zadovoljstva v manj hierarhičnih organiziranih organizacijah), stilu vodenja (to je način obnašanja managerja do sodelavcev, ki so mu neposredno odgovorni), participacija, (pomanjkanje participacije pri zaposlenih je lahko izvor stresa, medtem ko je preveč participacje pri managerju tudi lahko izvor stresa), organizacijska kultura in klima, upravljanje s človeškimi viri, način kontrole, pomanjkanje komunikacij in informacij. Doživetje stresa na delovnem mestu je lahko kot posledica: • Zunanjih dejavnikov, neustreznih ekoloških pogojev dela (hrup, nekatere dražeče snovi, neustrezni ergonomski pogoji) • Tehnoloških pogojev dela, ki so posledica uvajanja novih tehnologij brez ustreznih prilagoditev in usposabljanj • Organizacijskih pogojev (najpogosteje delovnega časa, razporeditev vsebine dela, neustreznih pristojnosti, odgovornosti in poti komuniciranja) Namen. Preventivni: zmanjšati število in/ali jakost stresorjev Področje Spremeniti delovno okolje, tehnologije ali organizacijske strukture Osnovna predpostavka Najučinkovitejši način za premagovanje stresorja je odstranitev stresorja Primeri Preoblikovanje dela, spreminjanje vloge, načrtovanje kariere Tabela 2: Osnovne značilnosti strategij za zmanjševanje stresa pri zaposlenih (Cooper in drugi, 2001) Stresorji v delovnem okolju - vrsta zaposlitve - razmejitev med delom in nedelom - konflikt vloge - negotovost vloge. Strategije za spreminjanje delovnega okolja - preoblikovanje dela - fleksibilno načrtovanje dela - analiza in natančna opredelitev vloge - razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev - ustvarjanje ugodne organizacijske klime - načrtovanje in razvijanje kariere - oblikovanje ustreznih delovnih razemr. - obremenjenost vloge - odgovornost za druge zaposlene - organizacijski dejavniki - nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu - delovne razmere Tabela 3: Stresorji in strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih (Treven, 2005: 76). _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 20 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 9. Fleksibilen delovni čas in stres Delovni čas je pomembna razsežnost oblikovanja dela, če upoštevamo vidik pojava stresa pri zaposlenih. S fleksibilnim načrtovanjem delovnega časa se je ukvarjal že Hawthorn v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja (Roethlisberger, Dickson, 1939) Fleksibilen delovni čas omogooča zaposlenim, da po lastni presoji določijo svoj delovni čas znotraj omejitev v organizaciji. V mnogih organizacijah je za prihod na delo določen čas med sedmo in deveto uro zjutraj in za odhod med tretjo in peto uro popoldan. Namen fleksibilnega delovnega časa je, da imajo zaposleni več samonadzora v delovnem okolju in pri izrabi svojega časa. Programi za načrtovanje delovnega časa so se zelo razmahnili v zadnjih desetih letih. Največ jih upošteva model, v katerem je izbran standard delovnega časa znotraj določenih omejitev. Ti programi so najbolj učinkoviti za zaposlene, ki opravljajo delo neodvisno drug od drugega. Težave pri fleksibilnem delovnem času pa nastanejo pri opravilih, ki so medsebojno povezana in odvisna. Programi za fleksibilno načrtovanje delovnega časa imajo mnogo prednosti. Zaposlenim omogočajo, da učinkoviteje izpolnjujejo zahteve, ki izhajajo iz njihovega delovnega okolja, in so manj obremenjeni s stresom. (Treven, 2005:81,82). 10. Upravljanje s stresom Upravljanje s stresom postaja danes zelo pomembna naloga, ki ni samo usmerjena v skrb za zdravje posameznika, ampak tudi za vitalnost in uspešnost organizacije. Je niz aktivnosti, ki jih izvaja vodstvo organizacije z namenom zmanjšanja stresa v organizaciji in priprave zaposlenih za uspešno soočenje z neizbežnim stresom in njegovim obvladovanjem. V ta namen je zelo priporočljivo pripraviti Program upravljanja s stresom v podjetju. Namen programa je pomoč pri soočanju s stresom in odpravljanje vseh okoliščin dela, ki povzročajo stresne odzive pri ljudeh. Managerjem bi moralo biti glavno vodilo v organizaciji: zaposleni, ki doživljajo manj stresa, so mnogo bolj uspešni. Program upravljanja s stresom v podjetju vsebuje strategije in metode ter ukrepe za preprečevanje in odpravljanje stresa in njegovih negativnih posledic. Delimo ga na dve osnovni skupini: individualne in organizacijske metode upravljanja s stresom. Individualne metode upravljanja s stresom, kjer lahko managerji pomagajo svojim zaposlenim so: - izboljšanje pogojev dela - oceniti količino stresa v podjetju in določiti faktorje - informiranje zaposlenih - programi izobraževanja - s programi za obvladovanje stresa (trening sproščanja, odločanje, reševanje problemov). _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 21 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. večja samokontrola zaposlenih programi za dvigovanje fizične in psihične kondicije. Organizacijske metode upravljanja s stresom so usmerjene na odpravljanje stresa v celotni organizaciji in zadevajo vse zaposlene: - sprememba organizacijske strukture - določitev vlog - nenehno učenje in razvoj - participacija pri odločanju - timsko delo - spremembe v stilu vodenja - zdrava komunikacija. 11. Manager in stres Stres na delovnem mestu se povečuje iz dneva v dan, s tem pa notranje napetosti v organizaciji in nezadovoljstvo zaposlenih, kar se ne odraža samo na delovnih mestih, temveč širše. Zdravega načina življenja tako naj ne bi spodbujali le v domačem okolju, temveč tudi v podjetjih in družbi nasploh. Ozaveščen in dober manager ni pozoren le na uspešnost podjetja, temveč tudi do počutja in odnosov med zaposlenimi. Skrb za zagotavljanje kvalitetnega delovnega okolja vsebuje tudi prepoznavanje problematike stresa na delovnem mestu. Za preprečevanje stresa so, poleg fizične aktivnosti pomembni tudi programi, ki ustvarjajo medsebojne odnose v organizaciji in širši družbi. V zadnjem desetletju se je pri nas izoblikovala tako imenovana managerska bolezen. Stres je zelo pomemben dejavnik v našem prostoru in velika znanost je obvladovanje le-tega. Vsak manager ima v svojem delovnem okolju ljudi, ki se tako ali drugače srečujejo s stresnimi dejavniki v podjetju. Največji izziv pa verjetno predstavlja prav soočanje in reševanje stresnih trenutkov in situacij. Tisti manager, ki svojim sodelavcem ni pripravljen prisluhniti je slab manager, ker bo zelo hitro prišlo do nezadovoljstva na delovnem mestu posameznih zaposlenih. To nezadovoljstvo se bo odražalo v slabši delovni uspešnosti, neprijaznosti delavcev do strank, zdravstvenih stroških, izgorelosti na delovnem mestu, absentizmu, menjavanju dela. »Če so zaposleni pod stresom, delajo več, vendar manj naredijo«, trdi Carol Kauffman, psihologinja na Harvard Medical School. Vendar pa velja neizpodbitno dejstvo, da vsak manager ne more biti dober manager. Nekatere veščine managerjev so prirojene, nekatere pa se priučene.. 11.1 Manager kot celovita osebnost Postati uspešen manager je želja in cilj vsakega managerja. Vendar le redki so taki, ki to dejansko dosežejo. Uspešen manager mora obvladati različne plati v. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 22 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. organizaciji. Biti mora dober vodja, odprt za komunikacijo, iskati dobre poslovne priložnosti in imeti posluh za sodelavce. Poleg tega pa mora še obvladati: - pozitivno razmišljanje - reševanje in preprečevanje konfliktnih situacij - spretnost v sporazumevanju - komunikacija med poslovnimi partnerji - reševanje problemov zunaj in znotraj organizacije - sposobnost vodenja sestankov - moč vplivanja na stil vodenja - zdrav odnos do sodelavcev - razume odnos: posameznik – podjetje – družba - se zaveda pomena odgovornosti za uspeh - je samokritičen in sprejema odgovornost za poslovne odločitve - ozavesti odnos nadrejeni – podrejeni. 11.2 Lastnosti managerjev Težko se je naučiti biti dober manager. Nekatere veščine so managerjem prirojene in so zaradi njih edinstveni. Prirojene veščine managerjev so: - odločnost - samozavest - vztrajnost - poštenost - občutek za humor - visoka toleranca za stres - pripravljenost za sodelovanje - izrazita aktivnost – energičnost - sprejemanje negotovosti - pripravljenost prevzemanja tveganja in odgovornosti - želja vplivati na druge - dominantnost - prilagajanje situacijam - posluh za okolje - ambicioznost in želja po dosežkih in moči Priučene veščine managerjev: - tekoče izražanje - inteligenca - kreativnost - dominacija - priznanje okolja - socialnost. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 23 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. znanje o skupinskem reševanju problemov sposobnost koncentracije organiziranost prepričljivost. 12. Vodenje in stres Proces vodenja je star toliko, kolikor je staro človeštvo. V preteklosti je bilo vodenje povezano z oblastjo, premočjo in vplivom. Brez dvoma lahko povežemo uveljavljanje managementa kot poklica z naprednim tehnološkim razvojem. Vodenje je proces razdeljevanja nalog, opravilo, s katerim se srečuje večina vodij. Je medsebojno vplivanje dveh ali več oseb, ki so odvisne druga od druge za doseganje ciljev. Izbor načina vodenja je odvisen predvsem od narave dela. Moč vodje je pomembna predvsem za vplivanje na sodelavce, vplivanje na predpostavljene in vplivanje na ljudi zunaj organizacije – na morebitne stranke. Poznamo različne načine vodenja: - avtokratski - demokratski - na osnovi individualne svobode Pri avtokratskem vodenju gre za ukazovanje z vrha navzdol. Vodja določa naloge, njihov način izvajanja. Vodja prevzame celotno organizacijo in s tem popolno odgovornost. Vsi člani v organizaciji so mu podrejeni. Red in disciplina sta posledica strahu, če vodja odloča o vsem sam. Ta način vodenja je priemren, kadar je potrebno projekt hitro in učinkovito opraviti (policija, gasilci). Člani so nesigurni, neizkušeni in odvisni od vodje. Ta oblika vodenja je zelo stresna tako za vodjo, kot tudi za vse ostale v njegovi skupini. Demokratski stil vodenja je na osnovi sodelovanja vseh članov. Vodja je le prvi med enakimi. Komunikacija v timu poteka na vse strani. Tim si izmenjuje mnenja, možne rešitve, predloge. Skupaj odločajo, zato posledično nosijo odgovornost. Vodja pa mora imeti poleg strokovnega znanja tudi znanje in sposobnosti ter posluh za delo z ljudmi.Večja skupina naj bi dala več možnih rešitev (po principu, več glav več ve). Člani tima so bolj motivirani za delo, ker sodelujejo aktivno pri usmerjanju in sprejemanju odločitev. Ta oblika vodenja je najmanj stresna, če je tim odprt in zdrav. Če so člani enakovredni in poteka med njimi zdrava komunikacija, uspeh ne more izostati – seveda pri pravih odločitvah. Vodenje po principu individualne svobode pomeni, da je odgovornost vodje majhna, odgovornost sodelavcev pa velika. Pri tem stilu vodenja gre predvsem za to, da so v skupini zreli, odgovorni ljudje, ki jih ni treba nadzorovati in poučevati. Med vodjem in podrejenim obstajajo vezi, ki niso tako zelo izrazite kot pri avtokratskem načinu vodenja. Vezi so obojestranske. Vodja je neke vrste informator, ki pove, kaj je potrebno delati in zbira razna poročila.Ta vrsta vodenja je izrazitejša v šolstvu:. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 24 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ravnatelj – učitelj). Vsak udeleženec v tej skupini je sam svoj vodja in za svoje delo sam odgovarja.. 13. Stres na delovnem mestu managerja Stres se na delovnem mestu managerja lahko pojavi zaradi različnih dejavnikov. Najpogostejši dejavniki so odgovornost, medsebojni odnosi in samo vodenje. 1. Odgovornost -. za ljudi za stvari. Odgovornost za ljudi je zelo stresna. Povezana je z raznimi udeleževanji na sestankih, postavljenih rokov, povezanosti s sodelavci. Dokazano je, da so managerji veliko bolj nagnjeni h koronarnim srčnim boleznim (Cartwright – Cooper) Na splošno je mogoče trditi, da ljudje, ki so odgovorni za druge, tako da te motivirajo, nagrajujejo ali kaznujejo in z njimi komunicirajo, občutijo več stresa in fizioloških simptomov, ki so značilni za stres, kot tisti, ki opravljajo druge dejavnosti v organizaciji. (McLean, 1980) Odgovornost za druge je težko breme, ki ga nosijo vodstveni delavci in managerji. Ta ugotovitev ne preseneča. Managerji se morajo pri določanju politike organizacije in pri drugih strateških odločitvah ukvarjati tudi s stroški človeških virov. Zaradi teh stroškov morajo managerji včasih zaposlenim sporočiti informacijo, ki je zanje neugodna, in biti nato soudeleženi pri njihovi stiski. Poleg tega so odgovorni tudi za urejanje sporov med zaposlenimi. Poslušati morajo pritožbe, posredovati v sporih, spodbujati sodelovanje in skrbeti za vodenje. Vse te naloge so zelo zahtevne in vsaka od njih prispeva k stresu, ki ga občuti posamezni manager. (Treven, 2005: 25) 2. Medsebojni odnosi Izvor stresa so pogosto tudi odnosi med zaposlenimi v organizaciji. Ko govorimo o odnosih v organizaciji, lahko govorimo o odnosih na ravni sodelavcev ali pa o odnosih z nadrejenimi in podrejenimi. Obe relaciji sta lahko zelo stresni. 3. Vodenje Je spodbujanje človekovih aktivnosti, preko katerih se sproščajo njegove zmogljivosti. Če je delavec svoboden postane ustvarjalen, seveda v okviru znanja in sposobnosti, ki jih ima. Način vodenja delovne skupine je zelo pomembno za razmere v delovnem okolju. Za uspešno vodenje je potrebno, da vodja uporabi v določeni situaciji tisti del vodenja, ki ustreza stopnji posameznega zaposlenega za konkretno nalogo. Pri tem pa mora tudi upoštevati, da lahko pri istem človeku uporabi več različnih stilov vodenja – odvisno od situacije.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 25 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Na temelju postavljenih idealnih stilov vodenja je novejšo tipologijo oblikoval Charls Lattmann (1975, profesor na znameniti St. Gallenski univerzi) (Staehle, 1999, 336), ki je s pomočjo enajstih značilnosti -. vrednotenje sodelavcev vrednotenje pomena interesov podrejenih legitimnost vodstvenega položaja teža zadovoljstva zaposlenih in organizacijska klima sodelovanje podrejenih pri oblikovanju ciljev zahtevnost delovnih ciljev izvajanje nalog kontrola doseganje ciljev obravnava neformalnih skupin sodelovanje podrejenih pri definiranju skupin. definiral šest temeljnih stilov vodenja: • despotski stil vodenja (gospodar v svoji hiši) • paternalistični stil vodenja (despot s socialnim čutom za svoje podrejene, katerih potrebe najbolj pozna) • pedagoški stil vodenja (patriarh, ki želi s ciljno usmerjenim razvojem k večji samostojnosti podrejenih) • participativen stil vodenja (sprejemanje sodelavcev kot samostojnih osebnosti z znanjem, sposobnostmi in interesi, ki se vključujejo v procese sprejemanja odločitev) • partnerski stil vodenja (samostojno določanje ciljev pri izvajanju nalog in partnerska povezanost pri določanju ciljev organizacije) • samoupravljenje (kolektivni interes opredeljuje vodstvene usmeritve) (Kovač, Mayer, Jesenko, 2004: 24). 13.1 Razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev (Treven, 2005) Komunikacija je zelo pomembna v odnosih med zaposlenimi ter med zaposlenimi in nadrejenimi. Čim bolj učinkovito poteka komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi, tem manjša je verjetnost za nastanek stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja managerja, na primer spodbujanja uspešnosti zaposlenih, pohvale za dobro opravljeno delo, določanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja podpore pri delu. Nekatere oblike vedenja, ki vplivajo na učinkovitost komunikacije, so prikazane v tabeli 3. Pomoč managerjem, da izboljšajo komuniciranje, je zelo pomembna strategija za zmanjševanje stresa pri zaposlenih (Schuler, Sethi, 1984).. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 26 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V mnogih organizacijah izvajajo programe za urjenje managerjev v tej spretnosti. Čeprav so managerji ponavadi prepričani, da ne bodo dobili dosti novih informacij, pa v času usposabljanja pogosto ugotovijo, da o mnogih temeljnih komunikacijskih spretnostih niso imeli ustreznega znanja. Komunikacijske spretnosti je včasih mogoče predstaviti tudi v povezavi z drugimi področji, kot so na primer pomoč pri razvoji kariere zaposlenega, pomoč pri vodenju sestankov, svetovanje glede izvedbe dela in drugimi.. Oblika vedenja Spodbujanje uspešnosti Pohvale. Določanje smeri. Podpora pri delu Sodelovanje. Zmanjšanje samozaupanja. Opredelitve/primeri Izražanje trditev o ciljih, izzivih, zaupanju in visokih pričakovanjih. (Prepričan sem, da zmorete opraviti to delo, čeprav ste novi navi na tem oddelku.) Pomoč zaposlenemu s tem, da zazna, kaj se od njega pričakuje. Manager izrazi svoje odobravanje glede izvedbe dela zaposlenega. (Zelo dobro ste opravili delo pri tem projektu.) Predlaga smer delovanja, če to želi zaposleni ali so okoliščine takšne, da je to upravičeno. (Prinesel sem vam seznam opravil, ki jih boste danes opravili, in navodila, kako želim, da jih opravite.) Nakazuje skrb za zaposlenega kot osebo, in ne kot sredstvo za proizvodnjo. (Dobro jutro, kako ste preživeli konec tedna?) Pomaga zaposlenemu, da določi prihodnje cilje in načine, kako te doseči. Zmanjšuje možnost konflikta med nadrejenim in zaposlenimi. (Kaj menite o tej novi nalogi? Ali bi vam lahko kaj povzročalo težave pri njeni izvedbi?) Deluje nasprotno od spodbujanja uspešnosti zaposlenega. Zmanjšuje samozaupanje in pri zaposlenemu zbuja občutek o lastni nesposobnosti. (Nikoli vam ne morem zaupati, da boste delo dobro opravili.). Graja. Zaposleni se zave možnosti, da bo za določene vrste vedenja kaznovan. Učinkovita je le, če nakazuje smer prihodnjega vedenja. (Resnično ste slabo izpeljali ta projekt. Naslednjič naj sodelavec pregleda vaš načrt, preden začnete delati.) Tabela 4: Oblike vedenja managerjev pri komuniciranju (Ross, Altmaier, 2000). _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 27 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 14. Posledice stresa. 14.1 Vpliv stresa na delovno storilnost Na delovno storilnost vpliva več dejavnikov. Poleg usposobljenosti in motivacije so pomembne tudi posameznikove osebnostne lastnosti, psihofizične sposobnosti, ustvarjalnost in struktura vrednot. Pri tem pa moramo upoštevati tudi druge dejavnike, kot so delovno ozračje, zadovoljstvo pri delu, vsebina in zahtevnost dela, plača in nagrade, delovne razmere, odnos s sodelavci, ugled organizacije in slog vodenja. (Treven, 2005: 95) Peter Nixon je preučeval človekovo delovanje pod pritiskom. Njegove raziskave so pokazale, da je zelo pomemben počitek in spanje. Kadar smo utrujeni in nam naložijo nove naloge, smo prepričani, da jim bomo kos. Če smo jim kos, potem se je naša učinkovitost povečala, kadar pa smo že pred nalogo na vrhuncu storilnosti, potem bo začela naša učinkovitost padati. Bolj, ko si želimo projekt izpeljati, bolj smo utrujeni. Vse to se stopnjuje, dokler ne pride do popolne izgorelosti. Prav zaradi tega pa je Peter Nixon opredelil počitek kot zelo pomemben dejavnik proti stresu.. Slika 1: Krivulja učinkovitega človekovega delovanja (Peter Nixon). 14.2 Stroškovne posledice stresa v organizaciji Stres na delovnem mestu lahko prizadene kogarkoli v kateri koli panogi in v podjetju katerekoli velikosti. Povzroči lahko večje motnje v produktivnosti, kreativnosti ali. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 28 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. konkurenčnosti. Raziskave so pokazale. da je vsak tretji delavec v Evropi izpostavljen stresu, kar številčno pomeni preko štirideset milijonov ljudi. Glavna težava je v tem, da se delodajalci ne zavedajo, kaj dejansko pomeni stres za podjetje in uspeh podjetja. Stres na delovnem mestu zajema več kot četrtino odsotnosti z dela, ki trajajo dva tedna ali dlje zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delom.2 Po podatkih za leto 1999 se ocenjuje, da stres na delovnem mestu stane države članice najmanj 20 milijard evrov letno.3 Skrb vzbujajoč je podatek, ki ga navaja dr. Treven, da več kot petdeset odstotkov zaposlenih dela v vsiljenem, hitrem delovnem ritmu. Stroški podjetja in države, ki nastanejo zaradi stresa so zelo veliki. Stroške stresa ocenjuje Mednarodna organizacija dela (ILO) in naj bi na državni ravni v svetu znašali od 0,5 do 3,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Slovenija porabi približno desetino sredstev, ki se zberejo v zdravstvenem zavarovanju, prav za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni. Stres naj bi bil tretji najpogostejši razlog za nenačrtovano odsotnost z dela. V Evropi lahko v prihodnje pričakujemo povečanje absentizma zaradi spremenjene spolne in starostne strukture zaposlenih. Pri ženskah je namreč raven izostankov višja kot pri moških. Starejši zaposleni so manj pogosto odsotni kot mlajši, a njihova posamezna odsotnost traja dalj časa. (Grundeman, van Vuuren, 1997). Slika 2: Razlogi za nenačrtovano odsotnost z dela (Tangri, 2003). ____________________________________________________________________. 2. Zdravstvene težave, povezane z delom v Evropski uniji 1998-1999, Eurostat. Luxembourg, 2001 3 Smernice za stres na delovnem mestu – Življenjski nadih ali poljub smrti? (»Spice of Life or Kiss of Death«) Evropska komisija, Luxembourg, 2001. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 29 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 15. Kako odpraviti posledice stresa Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena. Spremeniti moramo način in stil življenja. Spremeniti moramo torej – samega sebe. Če hočemo postati stabilna osebnost, brez napetosti, strahu in vseh telesnih posledic, moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot vase. Osnovna zahteva pa je pozitivno mišljenje. (Kožar, 1995). 15.1 Kaj lahko sami storimo proti stresu Zapomnimo si: NAJVEČ PROTI STRESU LAHKO STORIMO SAMI! - s fizično aktivnostjo - nasmeh - zadovoljstvo - dišeča kopel - masaža itd.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 30 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 16. EMPIRIČNI DEL 16.1 Opredelitev problema Problem managerjev avtošol je preobremenjenost z delom. To povzroča nenehen stres. Vzroke je verjetno potrebno iskati v Evropski uniji – pripravljanje nove zakonodaje na tem področju. Teorija je v nasprotju s prakso. Hitro uvajanje Evropskih predpisov. Posledica je nezadovoljstvo na delovnem mestu, neuspešnost… Kar se odraža v medsebojnih odnosih med delavci in vodstvenimi delavci. Določeno mero stresa predstavlja tudi konkurenca, ki na trgu bije hud boj za obstanek.. 16.2 Zastavljene hipoteze H1: Glavni stresni faktor je hitro uvajanje predpisov in zakonov na področju prometne problematike iz Evropske unije. H2: Dobri medsebojni odnosi in zadovoljstvo na delovnem mestu in v družini vplivajo na manjšo stresnost. H3: Stresna obremenjenost se med moškimi in ženskami ne razlikuje. H4: Starejši managerji imajo več težav pri reševanju stresnih situacij. H5: Stres managerjev avtošol je posledica preobremenjenosti na delovnem mestu (premalo prostega časa).. 16.3 Metodologija Predmet raziskave: - raven stresa v delovnem okolju - viri stresa, ki najbolj vplivajo na managerje Rezultati raziskave bodo služili kot povratne informacije, na katerih bo vodstvo svojim zaposlenim omogočilo optimalnejše delovne pogoje, predvsem v smislu manjše stopnje stresnosti pri delu.. 16.4 Cilji raziskave -. kateri so dejavniki stresa raven stresa v delovnem okolju ali medsebojni odnosi managerjev vplivajo na stresnost. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 31 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 16.5 Merski instrumenti Za raziskavo je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 23 vprašanj.. 16.6 Populacija in vzorčenje Anketo sem razdelila 30 managerjem avtošol. Anketo sem poslala po pošti in jo po isti poti dobila vrnjeno. Za anketo po pošti sem se odločila zaradi anonimnosti. Anketo mi niso vrnili štirje managerji.. 16.7 Metode in tehnike Anketa je bila sestavljena iz 23 vprašanj. Na večino so anketiranci odgovarjali o obkroževanjem. Nekatera vprašanja v anketi so bila zastavljena tudi tako, da jih je bilo potrebno ovrednotiti.. 16.8 Analiza in komentar raziskave Vprašalnik je bil poslan osebam, ki se ukvarjajo z bolj ali manj enako problematiko. Odgovori, ki sem jih prejela na zastavljena vprašanja, kažejo realno sliko kvalitete življenja managerjev slovenskih avtošol. 1. Spol Razlaga: V prvem vprašanju sem anketirance spraševala po spolu. Iz grafa je razvidno, da mi je anketo vrnilo 18 moških (69 %) in 8 žensk (31 %).. Spol. 31% moški ženske 69%. Slika 3: Spol. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 32 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. Zakonski stan Razlaga: Ugotovila sem, da so tisti managerji avtošol, ki so poročeni pod veliko manjšim stresom kot tisti, ki so samski ali ločeni. V anketi je bilo zajetih 11 (43 %) poročenih managerjev, 5 (19 %) samskih, 4 (15 %) ločeni in 6 (23 %) takšnih, ki živijo v izvenzakonski skupnosti. Zakonski stan poročeni 23% 43%. samski ločeni. 15% 19%. izvenzakonska zveza. Slika 4: Zakonski stan 3. Kje živite? Razlaga: V anketi sem ponudila kot odgovor na vprašanje tri možnosti: na deželi, v predmestju in v mestu. Iz grafikona razberemo, da je 12 anketirancev (46 %) doma na deželi, 8 (31%) managerjev živi v predmestju, medtem ko 6jih 6 (23%) živi v mestu. Študije so pokazale, da se ljudje, ki živijo na deželi lažje soočajo s stresom, kot tisti, ki živijo v mestu. Na tem mestu je treba najprej izpostaviti hrup, ki ga je v urbanih naseljih zelo veliko. Znano je, da kadar smo pod stresom potrebujemo mir, da se lažje soočimo z njim. K je živite?. 23% 46 %. n a d eželi v p red m estju v m estu. 31%. Slika 5: Kje živite?. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 33 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4. Stopnja izobrazbe Razlaga: Iz grafa razberemo, da ni nikogar, ki bi bil manager avtošole s srednješolsko izobrazbo. Zakon določa, da mora imeti vodja avtošole pri nas najmanj šesto stopnjo izobrazbe. Prav tako sem pri analizi ankete ugotovila, da ni nikogar z magistrsko izobrazbo. Največ managerjev avtošol ima visokošolsko izobrazbo in sicer 13 (50 %), medtem ko je 7 (27 %) managerjev z visokošolsko izobrazbo in 6 (23%) vodij avtošol, ki imajo univerzitetno izobrazbo. S to p n ja iz o b ra z b e 0% 0% 23%. 27%. s re d n je š o ls k a v iš je š o ls k a v is o k o š o ls k a u n iv e rz ite tn a m a g is te rij. 50%. Slika 6: Stopnja izobrazbe? 5. Koliko ste stari? Razlaga: Pri vprašanju o starosti sem dobila zelo pomemben podatek. Največ managerjev avtošol, in sicer 11 (43 %), je starih med 31 in 40 let. Štirje managerji (15 %) so stari med 20 in 30 let, medtem ko je 11 (42 %) starih med 41 in 50 let. Zanimivo je bilo to, da so tisti managerji, ki so starejši od štirideset let pod veliko večjim stresom, kot tisti, ki so mlajši, čeprav opravljajo delo managerja dalj časa. Mislim, da sem s tem odgovorom dobila potrditev teze, da velik problem predstavlja prav nenehno spreminjanje zakonodaje na področju prometa in delovanja avtošol.. K o lik o s te sta ri?. 0%. 15%. 2 0 d o 3 0 let. 42%. 3 1 d o 4 0 let 4 1 d o 5 0 let 43%. 5 1 let in v eč. Slika 7: Koliko ste stari?. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 34 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 6. Koliko časa ste manager avtošole? Razlaga: Na spodnjem grafu razberemo, da je največ managerjev ki opravljajo svoje delo v avtošolah na delovnem mestu več kot 5 let in manj kot 10 let. Takšne populacije je v moji analizi 50 %, kar je predstavljalo 13 anketiranih managerjev. Le eden manager je več kot 10 let vodja avtošole. Managerjev, ki so na svojem delovnem mestu pet let ali manj pa je 12 (46 %). Prav ta podatek dokazuje, da je veliko avtošol, ki so morale prav zaradi šeste stopnje izobrazbe zaposliti managerja, ki pa se bojim, da je morda v kakšni avtošoli samo na papirju.. Koliko časa ste že manager avtošole?. 4%. manj kot 5 let 46%. 50%. več kot 5 let in manj kot 10 let več kot 10 let. Slika 8: Koliko časa ste že manager avtošole?. 7. Katere so vaše najpomembnejše vrednote? Razlaga: Večini anketiranih managerjev je najpomembnejša vrednota družina. Zanjo se je odločilo 11 (42 %) managerjev. Kot drugo najpomembnejšo vrednoto je 10 (38 %) managerjev postavilo zdravje. Le trije managerji (12 %) je odločilo, da je najpomembnejša varnost, medtem ko je en manager na prvo mesto postavil denar. Prav tako je samo en manager takšen, ki na prvo mesto poslavlja kot najpomembnejšo vrednoto prijatelje. Nihče izmed anketirancev ni kot najpomembnejšo vrednoto izpostavil delo.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 35 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Katere so vaše najpomembnejše vrednote? 0% 12% 4%. družina 42%. prijatelji zdravje denar delo. 38%. 4%. varnost. Slika 9: Katere so vaše najpomembnejše vrednote? 8. Kakšno je vaše fizično zdravje? Razlaga: V vprašanju, kjer sem spraševala po fizičnem zdravju anketirancev sem dobila zanimive podatke. Kar 15 (57 %) jih meni, da je njihovo fizično zdravje zelo dobro, kar bomo v nadaljevanju ankete potrdili s tem, da se velik del anketiranih managerjev ukvarja z različnimi vrstami športa. Analiza je v nadaljevanju pokazala, da se 8 (31 %) anketirancev dobro počuti, medtem ko eden manager ugotavlja, da je njegovo fizično zdravje zadovoljivo, dva managerja (8 %) pa trdita, da je njuno fizično zdravje slabo. Nihče od anketiranih managerjev ni mnenja, da bi bilo njegovo fizično zdravje zelo slabo.. Kakšno je vaše fizično zdravje?. 4%. 8% 0%. zelo dobro dobro zadovoljivo. 31%. 57%. slabo zelo slabo. Slika 10: Kakšno je vaše fizično zdravje?. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 36 od 56.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 9. Ali občutite zadovoljstvo pri vašem delu? Razlaga: V rezultatih ankete lahko razberemo, da je 14 (53 %) managerjev, ki pri svojem delu pogosto občutijo zadovoljstvo pri svojem delu. Takšnih managerjev, ki pri svojem delu ne bi nikoli občutili zadovoljstva pri svojem delu nisem zasledila, medtem ko je 9 (35 %) managerjev, ki pri svojem delu vedno občutijo zadovoljstvo. Ostali 3 (12%) pa pri svojem delu le redko občutijo zadovoljstvo. Ti managerji so še posebej izpostavljeni stresu, ker se na svojem delovnem mestu ne počutijo dobro.. Ali občutite zadovoljstvo pri vašem delu?. 12%. 0% 35%. 53%. vedno pogosto redko nikoli. Slika 11: Ali občutite zadovoljstvo pri vašem delu?. 10. Ste zadovoljni z vašim delovnim timom? Razlaga: V anketi je samo en manager dejal, da s svojim delovnim timom ni zadovoljen, kar predstavlja ogromne težave na njegovem delovnem mestu. Šest (23 %) managerjev avtošol je s svojim delovnim timom dokaj zadovoljnih, medtem ko je velik odstotek (73 %) managerjev, ki so s svojim delovnim timom zadovoljni. Menim, da bi se morali managerji, ki s svojim delovnim timom niso zadovoljni, zamisliti nad svojim delovanjem v avtošoli. Kadar ni nadrejeni zadovoljen s svojim delavcem, obstaja zelo velika verjetnost, da ta delavec trpi zaradi stresa, ker njegovo delo ni optimalno opravljeno.. _______________________________________________________________________________________ Aleksandra Svet: Stres in managerji Stran 37 od 56.