Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelovo - bukovega gozda v GGE Poljane

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Gorazd GORŠE. RAST IN STRUKTURA RAZNOMERNIH SESTOJEV NA RASTIŠČIH DINARSKEGA JELOVOBUKOVEGA GOZDA V GGE POLJANE. DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij. Ljubljana, 2009.

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Gorazd GORŠE. RAST IN STRUKTURA RAZNOMERNIH SESTOJEV NA RASTIŠČIH DINARSKEGA JELOVO-BUKOVEGA GOZDA V GGE POLJANE DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij. GROWTH AND STRUCTURE OF IRREGULAR STANDS ON DINARIC SILVER FIR-BEECH SITES IN THE FMU POLJANE GRADUATION THESIS Higher professional studies. Ljubljana, 2009.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane II Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.. Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 28. 4. 2009 sprejela temo in za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Aleša Kadunca, za recenzenta pa prof. dr. Andreja Bončino.. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: Član: Član:. Datum zagovora:. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji. Gorazd Gorše.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane III Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD. Vdn. DK. GDK 22+52(043.2)=163.6. KG. raznomerni sestoji/Omhalodo-Fagetum/zgradba sestoja/kakovost debel/višinska rast/debelinska rast/volumenska rast. AV. GORŠE, Gorazd. SA. KADUNC, Aleš (mentor). KZ. SI- 1000 Ljubljana, Večna pot 83. ZA. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. LI. 2009. IN. RAST IN STRUKTURA RAZNOMERNIH SESTOJEV NA RASTIŠČIH DINARSKEGA JELOVO-BUKOVEGA GOZDA V GGE POLJANE. TD. Diplomsko delo (visokošolski strokovni študij). OP. VIII, 61 str., 21 pregl., 15 sl., 5 pril., 22 vir.. IJ. sl. JI. sl/en. AI. Analizirali so zgradbo in rast raznomernih sestojev ter jo primerjali z enomernimi. Raziskavo so izvedli v gozdnogospodarski enoti Poljane, na rastiščih dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum). Izvrednotili so naloge 10 raziskovalnih ploskev v raznomernih in 10 ploskev v enomernih sestojih. Poleg tega so izvedli debelne analize skupno 225 dreves. Ugotovili so visoke lesne zaloge, v sestojih dominirata jelka in smreka. Vitalnost dreves je bila solidna. Starosti čakalcev, štarterjev in tekačev se ne razlikujejo bistveno, zmagovalci pa so občutno starejši. Najdlje v zastrtosti vztraja jelka. Smreka ima ugodnejšo sortimentno strukturo v raznomernih sestojih. Jelka je manj kakovostna kot smreka. Jelka v rasti praviloma kulminira zadnja. Velik del dreves ima več kulminacij tekočih višinskih, radialnih in volumenskih prirastkov. Sečnja spodbudi priraščanje dreves, najbolj dominantnih. Ugotovili so večji vpliv temperature kot padavin na širino branik..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane IV Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. KEY WORDS DOCUMENTATION DN. Gt. Dc. FDC 22+52(043.2)=163.6. CX. irregular stands/Omhalodo-Fagetum/stand structure/stem quality/height growth/diameter growth/volume growth. AU. GORŠE, Gorazd. AA. KADUNC, Aleš (supervisor). PP. SI- 1000 Ljubljana, Večna pot 83. PB. University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources. PY. 2009. TI. GROWTH AND STRUCTURE OF IRREGULAR STANDS ON DINARIC SILVER FIR-BEECH SITES IN THE FMU POLJANE. DT. Graduation thesis (Higher professional studies). NO. VIII, 61 p., 21 tab., 15 fig., 5 ann., 22 ref.. LA. sl. AL. sl/en. AB. They have analysed the structure and the growth of irregular stands and compared it with even-aged ones. Their research has been carried out in the Poljane forest management unit, on the sites of the Dinaric silver fir-beech forest (OmphalodoFagetum). They have evaluated 10 research plots in irregular stands and 10 plots in even-aged stands. In addition they have carried out a stem analysis of totally 225 trees. They came to the conclusion of high level of growing stock; fir and spruce are the dominant tree species in the stands. The vitality of tress was solid and firm. The ages of the »waiters«, »starters« and »runners« do not differ significantly, while the »winners« are significantly older. The period of suppressed growth was the longest for fir threes. The spruce tree has a more favourable assortment structure in irregular stands. The fir tree is of lower quality compared to the spruce tree. As a general rule, the fir tree culminates the last. A large portion of trees has several culminations of height, radial as well as volume current increments. The felling stimulates the increment of trees, particularly the most dominant ones. They have also determined a greater influence of temperature compared to the precipitation on the ring width..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane V Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA..................................................................... III KEY WORDS DOCUMENTATION ............................................................................................... IV KAZALO VSEBINE ......................................................................................................................... V KAZALO PREGLEDNIC................................................................................................................. VI KAZALO SLIK .............................................................................................................................. VIII 1 UVOD ............................................................................................................................................. 9 2 NAMEN IN CILJI NALOGE ....................................................................................................... 10 3 METODE DELA .......................................................................................................................... 11 3.1 MERJENJE IN OCENJEVANJE PODATKOV NA PLOSKVAH....................................... 11 3.2 DEBELNE ANALIZE ........................................................................................................... 14 3.3 DENDROEKOLOŠKE ANALIZE........................................................................................ 15 3.4 STATISTIČNE ANALIZE .................................................................................................... 16 4 OBMOČJE RAZISKAVE............................................................................................................. 17 5 REZULTATI................................................................................................................................. 22 5.2 STAROSTNA ANALIZA...................................................................................................... 32 5.3 ZNAČILNOSTI O KAKOVOSTNI STRUKTURI ............................................................... 35 5.2 RAST...................................................................................................................................... 40 5.2.1 Višinska rast .................................................................................................................... 40 5.2.2 Debelinska rast ................................................................................................................ 43 5.2.3 Volumenska rast.............................................................................................................. 46 5.2.4 Višina dominantnega drevja............................................................................................ 49 6 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI....................................................................................................... 51 7 POVZETEK .................................................................................................................................. 54 7 SUMMARY .................................................................................................................................. 57 8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................... 60.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane VI Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Splošni podatki o ploskvah ...................................................................................... 21 Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev dreves (N/ha) po debelinskih stopnjah v raznomernih sestojih.............................................................................................................................................. 22 Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev dreves (N/ha) po debelinskih stopnjah v enomernih sestojih .......................................................................................................................................................... 23 Preglednica 4: Število dreves (N/ha) po Mitscherlichovih razširjenih debelinskih razredih v raznomernih sestojih ........................................................................................................................ 25 Preglednica 5: Deleži drevesnih vrst (v %) po debelinskih stopnjah v enomernih sestojih ločeno za smrekove (ploskve 11-16) in jelove sestoje (ploskve 17-20)........................................................... 27 Preglednica 6: Gostote sestojev, temeljnice in lesne zaloge na ploskvah ter deleži razširjenih debelinskih razredov v lesni zalogi .................................................................................................. 28 Preglednica 7: Deleži drevesnih vrst v lesni zalogi po ploskvah ..................................................... 29 Preglednica 8: Deleži drevesnih vrst, gostote, temeljnice (G) in lesne zaloge (LZ) po socialnih položajih za raznomerne sestoje (vse ploskve skupaj)..................................................................... 30 Preglednica 9: Vitalnost po drevesnih vrstah in socialnih položajih za raznomerne sestoje (vse ploskve skupaj)................................................................................................................................. 31 Preglednica 10: Višinski prirastek v zadnjem letu (v cm) za smreko in jelko po kategorijah vitalnosti in socialnih položajih v raznomernih sestojih (vse ploskve skupaj) ................................ 32 Preglednica 11: Starost dreves po drevesnih vrstah in socialnih razredih (raznomerni sestoji)....... 34 Preglednica 12: Število zelo ozkih branik v mladosti (zbito jedro) po drevesnih vrstah in socialnih razredih (raznomerni sestoji)............................................................................................................ 35 Preglednica 13: Delež (%) večvrhatih dreves po drevesnih vrstah, debelinskih razredih in sestojnih tipih .................................................................................................................................................. 40 Preglednica 14: Pojav trohnobe pri jelki in smreki ter pojav srca pri bukvi in gorskem javorju ..... 40 Preglednica 15: Kulminacija tekočega višinskega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih........................................................................................................... 41 Preglednica 16: Kulminacija tekočega radialnega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih........................................................................................................... 44 Preglednica 17: Število kulminacij radialnega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih ........................................................................................................................ 45.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane VII Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 18: Korelacije med širino branike in letno povprečno temperaturo po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih ...................................................................... 45 Preglednica 19: Delež dreves s povečano radialno rastjo glede na sečnjo, izvedeno pred približno 10 in približno 30 leti ....................................................................................................................... 46 Preglednica 20: Kulminacija tekočega volumenskega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih........................................................................................................... 47 Preglednica 21: Primerjava povprečnih višin dreves s prsnim premerom vsaj 50 cm po debelinskih stopnjah za smreko in jelko med sestojnima tipoma s t-testom ....................................................... 50.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane VIII Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. KAZALO SLIK Slika 1: Položaj GGE Poljane v Sloveniji........................................................................................ 17 Slika 2: Lokacije raziskovalnih ploskev v GGE Poljane ................................................................. 20 Slika 3: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah za raznomerne in enomerne sestoje............................................................................................................................................... 24 Slika 4: Deleži drevesnih vrst po debelinskih stopnjah – raznomerni sestoji (skupaj) .................... 26 Slika 5: Starost glede na prsni premer po drevesnih vrstah za raznomerne sestoje ......................... 33 Slika 6: Sortimentna sestava pri smreki v raznomernih in enomernih sestojih po 10 cm debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm) ......................................... 36 Slika 7: Sortimentna sestava pri jelki v raznomernih in enomernih sestojih po debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm) ....................................................... 37 Slika 8: Sortimentna sestava pri ostalih listavcih v raznomernih in enomernih sestojih po debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm)...................... 38 Slika 9: Tloris krošenj glede na prsni premer po drevesnih vrstah za oba sestojna tipa (parametri regresijske analize so v prilogi C) .................................................................................................... 39 Slika 10: Primerjava višinske rasti med zmagovalci iz raznomernih sestojev in vladajočimi drevesi v enomernem gozdu ......................................................................................................................... 41 Slika 11: Primerjava višinske rasti med podstojno smreko iz enomernih sestojev in čakalci iz ranomernih sestojev ......................................................................................................................... 42 Slika 12: Primerjava višinske rasti tekačev in štarterjev iz raznomernih sestojev ........................... 43 Slika 13: Primerjava volumenske rasti med zmagovalci iz raznomernih sestojev in vladajočimi drevesi smreke iz enomernega gozda............................................................................................... 48 Slika 14: Primerjava volumenske rasti med čakalci iz raznomernih sestojev in podstojno smreko iz enomernega gozda............................................................................................................................ 48 Slika 15: Primerjava volumenske rasti med tekači in štarterji iz raznomernih sestojev .................. 49.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 9 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 1 UVOD. Ena izmed pomembnih značilnosti slovenskih gozdov je velika pestrost sestojnih tipov. V nalogi se omejujemo na dinarsko jelovo-bukove gozdove, ki v Sloveniji predstavljajo ekološko in ekonomsko pomemben rastiščni stratum. Zgradba omenjenih gozdov je zelo raznolika in sega od enomerne do prebiralne. Delež sestojev s tipično prebiralno zgradbo je relativno majhen, znašal naj bi okoli 4% (Matijašić in Bončina, 2002), pogosto pa sestoje težko opredelimo tudi kot jasno razvojno fazo. Iz tega sledi, da ima precejšen delež sestojev raznomerno zgradbo, ki ne ustreza (povsem) kriterijem prebiralnega gozda ali kriterijem posamezne razvojne faze enoplastnatih gozdov. Ta raznomernost je posledica tako pestrih rastiščnih razmer, ki se mozaično spreminjajo, kot preteklega gospodarjenja. V tej nalogi prebiralne sestoje razumemo kot skrajni element raznomernih zgradb. Pomen strukturno bogatih, raznomernih gozdov se povečuje tako v očeh stroke kot širše družbe (npr. Stout, 1998). Za boljše razumevanje pomena omenjenih gozdov je potrebno raziskovanje njihovega razvoja (rastnih procesov in strukturne dinamike) in njihovega vpliva na vloge oziroma učinke gozdov..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 10 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 2 NAMEN IN CILJI NALOGE. Namen naloge je proučiti rast in strukturo raznomernih sestojev na rastiščih jelovobukovega gozda v gozdnogospodarski enoti Poljane (GGO Novo mesto) ter ju primerjati z rastjo in strukturo enomernih sestojev na podobnih rastiščih. Cilji so: -. analizirati debelinsko in starostno strukturo,. -. analizirati socialno in kakovostno zgradbo,. -. proučiti rast dreves različnih socialnih razredov za glavne drevesne vrste ter. -. primerjati kakovostno zgradbo ter potek rasti raznomernih sestojev z enomernimi.. V okviru teh ciljev bomo preizkusili naslednje hipoteze: -. razlike v starosti znotraj istih socialnih razredov so znatno manjše od starostnih razlik med socialnimi razredi,. -. drevje s prsnim premerom nad 50 cm dosega podobne višine v raznomernem in enomernem sestoju in. -. kakovostna struktura raznomernega gozda je za bukev manj ugodna (zaradi majhnega vzorce debelih dreves iz raznomernih sestojev se bomo omejili le na primerjavo pojava rdečega srca), za jelko in smreko pa ugodnejša kot v primerljivih enomernih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 11 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 3 METODE DELA. Spomladi in poleti smo 2009 postavili 10 raziskovalnih ploskev velikosti 50 x 50 m (naklon ploskev je bil upoštevan) v raznomernih sestojih na rastiščih združbe OmphalodoFagetum, kar predstavlja statistični poizkus z vzorcem, velikim 250 arov oziroma 2,5 ha. Za primerjavo smo postavili isto število ploskev, enake velikosti v enomerne sestoje, katerih rastiščne razmere in drevesna sestava so primerljivi. Oglišča ploskev smo postavili s pomočjo busole, merskega traku in padomera (za korekcijo dolžin). Drevesa na posameznih ploskvah smo oštevilčili z arabskimi številkami od 1 do n. 10 ploskev smo postavili v enomernih sestojih, od tega smo jih 6 postavili v smrekove debeljake, 4 pa v jelove. Na vseh ploskvah smo ocenili tudi orografske razmere.. 3.1 MERJENJE IN OCENJEVANJE PODATKOV NA PLOSKVAH. Na vsaki ploskvi smo izvedli naslednje meritve in ocenjevanja: a) Določitev zaporedne številke drevesa in določitev drevesne vrste. b) Izmera prsnih premerov vseh dreves na ploskvah in sicer tistih, ki imajo prsni premer 5 cm ali več na mm natančno (pi-meter). c) Določitev socialnega razreda (statusa) za vsako drevo posebej na ploskvi, in sicer v raznomernih sestojih: 1. čakalec, 2. štarter (drevo ima svetlobni jašek, višinski prirastek pa se na to še ni odzval), 3. tekač, 4. zmagovalec. Ter v enomernih sestojih po Kraftovi klasifikaciji:.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 12 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 1. nadvladajoča drevesa, 2. vladajoča dreves, 3. sovladajoča, 4. obvladana drevesa, 4a. medstojna z vkleščeno krošnjo, ki se lahko razvija samo navzgor, 4b. deloma podstojna drevesa, 5. podstojna drevesa. d) Oceno utesnjenosti krošnje, kjer ločimo naslednje razrede (Assmann, 1961): 1. popolnoma sproščeno, 2. dotik s sosednjimi na 1/4 površine, 3. dotik do 2/4 površine, 4. dotik do 3/4, 5. nad 3/4. e) Ocena velikosti krošnje, kjer razlikujemo naslednje razrede (Assmann, 1961): 1. izredno velika, 2. normalno velika in simetrična, 3. normalno velika in asimetrična, 4. majhna ter 5. izredno majhna. f) Določitev večvrhatosti dreves. Za vsako drevo smo ugotovili ali ima le-to enega ali več vrhov..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 13 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. g) Vsakemu stoječemu drevesu na ploskvi smo določili njegovo sortimentno sestavo po četrtinskih sekcijah debla s pomočjo JUS (1979) standardov za iglavce in listavce: h) Ocena vitalnosti Za vsako drevo smo ugotavljali vitalnost, ki smo jo klasificirali po naslednjem zaporedju: 1. zelo vitalno, 2. vitalno, 3. slabo vitalno, 4. propadajoče. i) Ocena poškodovanosti/posebnosti posameznih dreves. Za vsako drevo smo ugotavljali naslednje poškodovanosti oziroma posebnosti: 1. močno odrgnjeno deblo zaradi sečnje in spravila, 2. rahlo odrgnjeno deblo zaradi sečnje in spravila, 3. močno odrgnjeno deblo zaradi drgnjenja jelenjadi, 4. rahlo odrgnjeno deblo zaradi drgnjenja jelenjadi, 5. epikormski poganjki, 6. odlomljeni vrhovi, 7. odebelitev koreničnika (glive), 8. razne druge odebelitva na deblu (rakavost). j) Izmera širin krošenj.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 14 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Vsakemu drevesu, ki je bilo izbrano za posek, smo pred posekom izmerili polmere krošenj in sicer na štiri strani neba (sever, jug, vzhod, zahod) s pomočjo merskega traku in padomera na 0,1 m natančno. k) Na vsaki ploskvi smo izvrtali 15 izvrtkov na višini panja s Presslerjevim svedrom, skupno torej 300 dreves, s pomočjo katerih smo ugotovili radialni prirastek na mm natančno za zadnjih 10 let, zbito jedro (število zelo ozkih branik v mladosti) in starost (leta). l) Kjer je bilo mogoče, smo ocenili višinski prirastek (iglavcev) zadnjega leta na 5 cm natančno.. 3.2 DEBELNE ANALIZE. Po opravljeni analizi stoječih dreves smo prešli na debelno analizo. Na vsaki ploskvi v raznomernih sestojih smo posekali 15 dreves različnih socialnih položajev (od čakalca do zmagovalca), različnih drevesnih vrst (približno proporcionalno drevesni sestavi) in prsnih premerov. Pri posekanih drevesih smo izvedli klasične debelne analize z vsaj 7 odrezki na drevo. Na vsakem odrezku smo izmerili premer odrezka, premer srca/trohnobe (največji premer ter najmanjšega, ki je bil največkrat pravokoten na največjega) in njegov tip. Pri določanju tipa srca pri bukvi (in pri gorskem javorju) smo se naslonili na klasifikacijo po Sachsseju (1991), ki jo je dopolnil Knoke (2003). Tako smo razlikovali naslednje tipe rdečega srca: 1. Normalno rdeče srce, 2. Zvezdasto srce, 3. Abnormalno srce, 4. Ranitveno srce in 5. Razpokasto srce..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 15 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Pri smreki smo izmerili premer rdeče trohnobe na način, identičen izmeri srca pri bukvi. Pri jelki se je poleg trohnobe pojavljalo tudi mokro srce. Nadalje smo pri vsakem posekanem drevesu izmerili dolžino do najnižje žive primarne veje (premera vsaj 3 cm) ter pri listavcih še dolžino do najnižje globinske slepice oziroma pri iglavcih do najnižje ležeče nezrasle grče. Ob poseku smo za vsako drevo natančno določili tudi detajlno njegovo sortimentno sestavo s pomočjo JUS (1979) standardov. V enomernih sestojih smo posekali skupno 75 dreves (izključno smreka). Ostalih drevesnih vrst nismo sekali. Rast jelke iz raznomernih sestojev smo primerjali z rastjo jelke v enomernih sestojih, ki jih analiziral Kadunc (2009), prav tako v GGE Poljane na podobnih rastiščih. Postopek debelnih analiz, beleženje grč, vej in notranjih napak debel ter postopek izvrednotenja rastnih podatkov iz enomernih sestojev je bil identičen opisanemu pri raznomernih sestojih. S pomočjo debelnih analiz smo ugotovili volumen dreves glede na debelino po drevesnih vrstah. Za posekano drevje smo poiskali najbližji tarifni razred oziroma vrsto tarife tako, da sta se volumen izračunan s pomočjo debelnih analiz in volumen dobljen s pomočjo tarif čimbolj skladala. Preizkusili smo vse vrste tarif od razreda 4 naprej.. 3.3 DENDROEKOLOŠKE ANALIZE. Pri vseh posekanih drevesih (150 iz raznomernih in 75 iz enomernih sestojev) smo za drugi odrezek izvedli dendrokronološke analize. Izmerili smo širine branik v 4 smereh na vseh odrezkih na 0,001 mm natančno. Meritve smo izvedli v programu Windendro (Regents Instruments, 2002). Analize smo opravili v laboratoriju na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (BF)..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 16 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Pri iskanju odvisnosti širine branik od klimatskih razmer smo preizkusili vpliv letnih vsot padavin in letnih povprečnih temperatur, ki so jih zabeležili na meteorološki postaji Novo mesto (Vreme podrobneje …, 2009). Uporabili smo podatke iz obdobja 1962-2008.. 3.4 STATISTIČNE ANALIZE. Uporabili smo metode deskriptivne statistike, inferenčne statistike (preizkušanje domnev), regresijske in korelacijske analize. Rastne krivulje smo izvrednotili s pomočjo nelinearne regresije, in sicer smo uporabili rastno funkcijo Chapman-Richarda (Zeide, 1993)..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 17 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 4 OBMOČJE RAZISKAVE. Vsi raziskovalni objekti se nahajajo v gozdnogospodarski enoti (GGE) Poljane, ki leži v Gozdnogospodarskem območju Novo mesto (slika 1). Predstavlja strnjen kompleks gozdov na vzhodnih pobočjih roškega masiva. V celoti leži v občini Dolenjske Toplice in na območju štirih katastrskih občin: Podstenice, Stare Žage, Poljane in Podturn.. Slika 1: Položaj GGE Poljane v Sloveniji. Enoto lahko glede reliefnih značilnosti razdelimo v dva dela. Vzhodni del predstavljajo strma pobočja z enakomernim padcem nad dolino Črmošnjice. Ta predel ima kljub apnenčasti podlagi zelo malo kraških vrtač. Tu zasledimo najnižjo točke enote pri vasi Obrh – 190 m. Zahodni, bolj izravnani del, je zelo razgiban, izrazit kraški svet s številnimi vrtačami, brezni in kopami. Tu se višine, ki so po večini med 600 in 800 m, na kratke razdalje zelo hitro spreminjajo, posamezne kope na jugozahodu enote pa dosežejo višine.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 18 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. prek 1000 m. Med njimi je najvišji Veliki Rog s 1100 m. Ostali višji vrhovi so še Mali Rog (981 m), Bukova gorica (822 m), Pogorelec (821 m), Babja gorica (802 m) in še veliko ostalih. Med temi vrhovi ležijo številne doline, med katerimi je najbolj znana Jelendol, kjer smo postavili 4 ploskve. Dolina je najnižja točka zahodnega dela – 510 m. Zaradi velike razgibanosti terena se tudi ekspozicije hitro spreminjajo, kar otežuje orientacijo v prostoru (Gozdnogospodarski načrt ..., 2005). Podatki o podnebnih značilnostih so pridobljeni iz meritev bližnjih meteoroloških postaj. V celoti ne pokažejo dejanskih razmer v enoti, saj nobena ne leži na območju GGE Poljane. Novejši podatki obstajajo le za meteorološko postajo Novo mesto, ki pa je še bolj oddaljena od enote, tako da ne odsevajo dejanskega stanja v enoti. GGE po večini pripada interferenčnemu kontinentalnemu tipu podnebja, manjši vzhodni del enote pa preddinarskemu klimatskemu tipu. V interferenčnem kontinentalnem tipu je v primerjavi s preddinarskim tipom nekoliko več padavin, ki so enakomerno razporejene skozi celo leto. Za ta predel je značilna debela snežna odeja, ki v povprečju meri med 50 in 100 cm, traja pa od 30 do 100 dni. V preddinarskem klimatskem tipu je snežna odeja tanjša (45-60 cm) in traja 40 do 50 dni na leto. Glede na drugačno podnebje se v vzhodnem delu zmanjša delež jelke, ki je značilna za interferenčni klimatski tip, zamenja pa jo bukev (Gozdnogospodarski načrt ..., 2005). Matična podlaga GGE je sorazmerno enotna, saj se v glavnem po celotni površini pojavlja apnenec, ki mestoma spremeni barvo in strukturo, kljub temu pa so povsod nastala tla s podobnimi lastnostmi. Izjema so le površine okoli Kunča, ki ležijo na laporjih, lapornih apnencih in brečah, te pa pogojujejo boljšo rodovitnost tal in manjšo površinsko skalovitost. Ravno zaradi manjše skalovitosti so bile te površine izkrčene za kmetijske namene. Glede na sorazmerno enotno matično podlago so se razvila tla s podobnimi lastnostmi. Prevladujejo pretežno rjava pokarbonatna tla na različnih razvojnih stopnjah, med katerimi v žepih zasledimo lateralna razvita pa tudi razvita tla. V okolici Kunča zasledimo tudi globoka ilovnata rjava pokarbonatna tla. Globine posamaznih talnih profilov so različne. Vsa tla v enoti veljajo za visoko produktivna. Površina GGE Poljane obsega 4549,95 ha, od katerih je 4529,12 ha gozdnih površin, negozdnih površin pa je 20,93 ha. Gozdnatost v enoti znaša 99,5 %. Najpogostejša združba.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 19 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. v enoti je Omphalodo-Fagetum (združba bukve s spomladansko torilnico), ki pokriva več kot 90 % površine. Znotraj te združbe zasledimo različne oblike oziroma subasociacije. Med. produktivnejše. štejemo. omhalodetosum. (asperuletosum),. clematidetosum. (asaretosum), hacquetietosum, typicum in scopolietosum (aceretosum), manj produktivne pa so festucetosum, neckeretosum, mercurialietosum in homogynetosum. Najpogostejša subasociacija združbe Omphalodo–Fagetum v GGE Poljane je typicum. Ta oblika predstavlja vmesno obliko jelovo bukovega gozda, v kateri se med seboj mozaično prepletajo razne oblike osnovne združbe. Poleg jelovo bukovih rastišč zasledimo na vzhodnih pobočjih tudi montanska in submontanska bukovja, ki pa jih je manj kot 10 %. Proizvodna sposobnost rastišča v enoti je ocenjena na 8 m3/ha/leto (Gozdnogospodarski načrt ..., 2005: 9-15). Vseh 20 raziskovalnih ploskev leži na vrtačastem – bolj ali manj nagnjenem terenu (slika 2), na vseh ploskvah potencialno vegetacijo predstavlja združba Omphalodo-Fagetum (Gozdne združbe …, 1972). Le na nivoju subasociacij so manjše razlike (preglednica 1). Na ploskvah smo zapisali površinsko prevladujočo subasociacijo, manjše dele nekaterih ploskev pa bi verjetno lahko uvrstili v subasociacijo scopolietosum..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 20 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 2: Lokacije raziskovalnih ploskev v GGE Poljane.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 21 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Ploskve od 1 do 10 predstavljajo raznomerne sestoje, ploskve od 11 do 20 pa enomerne sestoje v fazi debeljakov. Preglednica 1: Splošni podatki o ploskvah Ploskev. Oddelek Naklon (°) Ekspozicija. Skal. + kamnitost (%). 1. 8. 10-15. SE. 30. 2. 8. 5-10. SSE. 40. 3. 8. 10-15. SE. 30. 4. 30. 5. N. 15. 5. 29. 5-10. W. 15. 6. 29. 5. N. 30. 7. 29. 10-15. E. 30. 8. 30. 0-5. SE. 25. 9. 29. 5-10. E. 25. 10. 29. 5. E. 30. 11. 44b. 0-5. NW. 30. 12. 44b. 5-10. NW. 25. 13. 44b. 20. NW. 40. 14. 44b. 10-15. NW. 40. 15. 44b. 10-15. SW. 35. 16. 44b. 0-5. N. 40. 17. 31a. 10-15. S. 40. 18. 31a. 35-40. SSW. 50. 19. 31a. 0-5. SW. 35. 20. 31a. 10-15. S. 85. Nadm.v. (m). Subasociacija. 640-680. omphalodetosum. 680-720. 550-600. typicum. omphalodetosum.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 22 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. 5 REZULTATI. 5.1 ZGRADBA SESTOJEV. Eden najosnovnejših prikazov zgradbe sestojev je frekvenčna porazdelitev dreves glede na debelino. Ker je slika 10 frekvenčnih krivulj nepregledna, smo uporabili tabelaričnega prikaza (preglednica 2 in 3). Po številu vseh dreves in predvsem najdrobnejših navzgor izstopa ploskev številka 3, sledijo ploskve številke 1, 7 in 8 s precej drobnega drevja, blizu tej skupini je še ploskev številka 2. Ploskve številke 5, 6, 9, 10 in predvsem 4 imajo manj drobnega drevja, manj vseh dreves in večinoma več debelega drevja.. Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev dreves (N/ha) po debelinskih stopnjah v raznomernih sestojih Deb. stop. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Skupaj. P1 396 108 80 36 28 36 24 4 20 20 12 8 8 4 0 0 0 0 0 784. P2 172 120 52 64 52 32 44 16 36 24 8 8 4 4 0 4 0 0 4 644. P3 564 188 96 56 40 28 16 8 12 20 0 0 4 12 8 0 4 4 0 1.060. P4 40 36 44 52 52 28 8 16 12 24 36 32 28 16 4 8 0 0 0 436. P5 140 80 20 32 20 16 8 16 20 20 16 36 16 4 12 0 8 0 0 464. P6 140 48 12 12 28 12 24 28 40 32 36 12 16 0 12 0 0 0 0 452. P7 228 100 108 44 28 64 40 20 8 20 16 12 16 4 0 0 0 0 0 708. P8 296 96 44 24 24 12 28 4 16 24 20 24 8 16 4 4 8 0 0 652. P9 128 84 44 36 24 56 12 28 20 32 24 12 12 12 0 4 0 0 0 528. P10 120 52 20 28 24 32 56 24 32 20 24 4 8 0 8 0 0 0 0 452. Tudi ploskve v enomernih sestojih niso povsem homogene (preglednica 3). Ploskve od 11 do 16 so v smrekovih, ploskve od 17 do 20 pa v jelovih debeljakih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 23 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev dreves (N/ha) po debelinskih stopnjah v enomernih sestojih Deb. stop.. P11. P12. P13. P14. P15. P16. P17. P18. P19. P20. 2. 52. 104. 16. 20. 32. 40. 0. 24. 52. 52. 3. 36. 48. 20. 24. 16. 40. 12. 32. 36. 36. 4. 40. 12. 24. 16. 8. 32. 44. 64. 44. 60. 5. 8. 12. 16. 16. 4. 16. 64. 108. 44. 76. 6. 24. 8. 16. 40. 0. 16. 112. 92. 68. 52. 7. 36. 20. 36. 60. 8. 28. 76. 80. 52. 80. 8. 68. 40. 40. 44. 8. 20. 104. 104. 40. 76. 9. 60. 36. 64. 32. 32. 40. 52. 84. 64. 60. 10. 32. 48. 48. 68. 40. 72. 56. 36. 64. 72. 11. 80. 60. 52. 32. 20. 24. 28. 12. 40. 32. 12. 36. 28. 24. 4. 20. 36. 8. 16. 36. 4. 13. 4. 24. 24. 4. 52. 24. 4. 0. 16. 0. 14. 12. 12. 4. 4. 16. 0. 0. 4. 0. 0. 15. 4. 12. 4. 0. 24. 4. 0. 0. 0. 0. 16. 0. 0. 0. 0. 4. 0. 0. 0. 4. 0. 20. 0. 0. 0. 4. 0. 0. 0. 0. 0. 0. Skupaj. 492. 464. 388. 368. 284. 392. 560. 656. 560. 600. Ker je primerjava frekvenčnih porazdelitev 20 krivulj (ploskev) popolnoma nepregledna, primerjamo frekvenčne krivulje povprečnega, minimalnega in maksimalnega števila dreves po debelinskih stopnjah (N/ha) za oba sestojna tipa (slika 3). Maksimalne vrednosti enomernih sestojev presežejo povprečne vrednosti raznomernih šele od 4. debelinske stopnje dalje. Povprečne vrednosti obeh sestojnih tipov se sekajo pri 5. debelinski stopnji. Raznomerni sestoji spet presežejo enomerne pri drevju debelejšem od 65 cm..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 24 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 3: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah za raznomerne in enomerne sestoje. Eden izmed kazalcev, ali lahko zgradbo sestoja označujemo za prebiralno, je število dreves po razširjenih debelinskih razredih. Mitscherlich (1952, cit. po Kotar, 2005) je predvidel okvirne gostote dreves za tri razširjene debelinske razrede (preglednica 4). Ugotavljamo, da imamo v analiziranih raznomernih sestojih zadovoljivo gostoto A dreves (7-25 cm), visoko gostoto C dreves (50+ cm) in sprejemljivo gostoto B dreves (26-49 cm). Ustvarja se vtis, da so sestoje pred časom struktirirali, tako da so odstranili del debelejših dreves, kar je pospešilo razvoj že prisotnih tanjših dreves (čakalcev) in verjetno tudi pomlajevanje. Ker z odstranjevanjem debelih dreves niso nadaljevali (oziroma zelo počasi), sestoji niso prešli v običajne pomlajence, ampak v raznomerne oblike..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 25 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 4: Število dreves (N/ha) po Mitscherlichovih razširjenih debelinskih razredih v raznomernih sestojih Ploskev. Razširjeni debelinski razred (Mitscherlich, 1952, cit. po Kotar, 2005). Skupaj. A (7-25 cm). B (26-49cm). C (50+ cm). P1. 404. 112. 52. 568. P2. 348. 180. 56. 584. P3. 632. 104. 52. 788. P4. 160. 116. 148. 424. P5. 192. 80. 112. 384. P6. 100. 132. 108. 340. P7. 380. 160. 68. 608. P8. 304. 84. 108. 496. P9. 244. 140. 96. 480. P10. 164. 168. 64. 396. Povprečje Optimalne vrednosti (Mitscherlich, 1952). 292,8. 127,6. 86,4. 506,8. 100-700. 50-300. < 70. Analizirani raznomerni sestoji so mešani (slika 4). Jelka je relativno slabo zastopana v 2. debelinski stopnji, v kateri prevladujejo smreke in bukve. Nižji delež jelke v tej stopnji pa je v manjši meri verjetno posledica tudi majhne vrasti. Delež se jelki zmanjšuje tudi pri debelejšem drevju, predvsem na račun smreke. Delež smreke je takorekoč komplementaren jelkinemu. Bukev je bolje zastopana v drobnem drevju, med debelim drevjem je je zelo malo. Očitno so tudi v preteklosti prevladovali iglavci. Delež ostalih vrst je majhen med drobnim in debelim drevjem, kar pomeni, da se te vrste (gre predvsem za gorski javor, v manjši meri gorski brest, evidentirali smo tudi ostrolistni javor in lipo) niso že nekaj časa uspešno pomlajevale in tudi, da starejši osebki teh vrst ne dosegajo tolikšnih debelin kot smreka in jelka..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 26 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 4: Deleži drevesnih vrst po debelinskih stopnjah – raznomerni sestoji (skupaj). Pri enomernih sestojih smreka v smrekovih sestojih ne prevladuje (po številu drevja) tako izrazito kot jelka v jelovih (preglednica 5). Zlasti pri drobnejšem drevju v smrekovih sestojih smreke skorajda ni, pač pa se bujno uveljavlja bukev in tudi jelka. V jelovih sestojih drobno drevje sestavlja predvsem jelka, nekaj manj je bukve in smreke. V debelejšem drevju v smrekovih sestojih prevladuje smreka, v solidnem deležu so primešani listavci, jelka pa je skromno zastopana. V jelovih sestojih pa med močnejšim drevjem najdemo skoraj izključno jelko. Jelovi sestoji so v povprečju gostejši; 594 dreves/ha v primerjavi s 398 drevesi/ha v smrekovih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 27 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 5: Deleži drevesnih vrst (v %) po debelinskih stopnjah v enomernih sestojih ločeno za smrekove (ploskve 11-16) in jelove sestoje (ploskve 17-20) Deb. stop. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 20 Skupaj. Smreka Sm. sest. Je. sest. 0,0 18,8 2,2 24,1 6,1 11,3 22,2 13,7 23,1 6,2 34,0 13,9 65,5 1,2 60,6 1,5 74,0 3,5 82,1 7,1 100,0 0,0 90,9 0,0 91,7 100,0 75,0 ni 100,0 0,0 0,0 ni 51,1 8,6. Jelka Sm. sest. Je. sest. 21,2 59,4 28,3 58,6 27,3 67,9 5,6 74,0 7,7 87,7 2,1 83,3 1,8 97,5 3,0 98,5 3,9 96,5 4,5 92,9 0,0 100,0 6,1 100,0 8,3 0,0 16,7 ni 0,0 100,0 0,0 ni 9,0 84,7. Bukev Sm. sest. Je. sest. 78,8 21,9 69,6 17,2 45,5 9,4 55,6 6,8 34,6 1,2 29,8 2,8 20,0 0,0 16,7 0,0 7,8 0,0 11,9 0,0 0,0 0,0 3,0 0,0 0,0 0,0 8,3 ni 0,0 0,0 100,0 ni 28,6 4,2. Ostali Sm. sest. Je. sest. 0,0 0,0 0,0 0,0 21,2 11,3 16,7 5,5 34,6 4,9 34,0 0,0 12,7 1,2 19,7 0,0 14,3 0,0 1,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni 0,0 0,0 0,0 ni 11,2 2,5. Pričakovano so gostote drevja (vključno z 2. debelinsko stopnjo) višje v raznomernih sestojih (preglednica 6). Nasprotno velja za temeljnice in lesne zaloge, te so v povprečju za 20-25 % višje v enomernih sestojih. Zanimivo, da sta deleža drobnega drevja (10 - pod 30 cm) v lesni zalogi izredno podobna. Sestoji pa se bistveno razlikujejo v deležih B (30 pod 50 cm) in C (50 cm in več) dreves. V raznomernih sestojih C drevesa tvorijo večji del lesne zaloge. Schütz (1989, cit. po Kotar, 2005) predlaga, da naj imajo gozdovi v lesni zalogi v razredu do 30 cm 15-34 % lesne zaloge, v razredu 30 do pod 50 cm 22-42 % in v zadnjem razredu 24-57 %. Podatki kažejo, da smo pri A drevesih na vseh raznomernih ploskvah izven Schützovega okvirja, pri B drevesih smo znotraj okvirja pri 6 od 10 ploskev in pri C drevesih pa se le 2 ploskvi nahajata znotraj priporočenega intervala. Glede na priporočila imamo v raznomernih sestojih preveč debelega drevja, tudi sicer ugotovljene lesne zaloge v raznomernih sestojih močno presegajo optimalne in maksimalne lesne zaloge podane za švicarske prebiralne gozdove (Schütz, 1989, cit. po Kotar, 2005). V prilogi A prikazujemo najustreznejše tarife oziroma tarifne razrede za oba sestojna tipa po drevesnih vrstah, ki smo jih ugotovili na podlagi izvedenih debelnih analiz..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 28 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 6: Gostote sestojev, temeljnice in lesne zaloge na ploskvah ter deleži razširjenih debelinskih razredov v lesni zalogi Ploskev 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Razn-povp Enom-povp. Gostota (N/ha) 784 644 1060 436 464 452 708 652 528 452 492 464 388 368 284 392 560 656 560 600 618,0 476,4. Temeljnica (m2/ha) 31,8 43,3 38,4 61,4 49,3 48,2 41,0 49,1 46,4 39,8 62,6 58,9 55,0 43,4 56,3 49,4 54,8 56,9 61,6 52,8 44,88 55,16. LZ (m3/ha) 410,4 609,2 541,3 1006,8 819,2 746,4 542,3 801,4 692,3 566,8 989,4 971,7 858,1 641,5 986,7 798,2 765,2 788,9 891,8 739,8 673,61 843,15. Deleži razš. deb. razredov v LZ (%) A (10-30 cm) B (30-50 cm) C (nad 50 cm) 11,4 30,3 58,3 11,1 34,6 54,3 12,4 17,4 70,1 5,6 10,0 84,4 3,6 12,8 83,6 2,9 26,0 71,1 9,9 30,4 59,7 4,0 12,6 83,3 5,6 24,5 69,9 5,3 39,0 55,7 3,2 37,8 59,0 1,6 30,6 67,8 2,9 43,1 54,0 6,3 59,7 34,0 0,4 21,5 78,1 3,5 44,3 52,2 16,3 64,8 18,9 17,5 66,1 16,3 9,1 48,1 42,8 11,7 72,0 16,3 7,19 23,77 69,05 7,27 48,79 43,94. Na ploskvah 1, 2, 3, 9 in 10 v raznomernih in na ploskvah 17, 18, 19 in 20 v enomernih sestojih dominira jelka (preglednica 7). Smreka dominira na ploskvah 4, 5, 6 in 8 v raznomernih ter na ploskvah 11-16 v enomernih sestojih. Na ploskvi 7 sta jelka in smreka zelo izenačeni. Bukev visok delež dosega zgolj na ploskvi 14, pomembneje je primešana tudi na ploskvah 13 in 1. Ostali listavci dosegajo največji delež (petinski) na ploskvi 7..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 29 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 7: Deleži drevesnih vrst v lesni zalogi po ploskvah Ploskev P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8 P9 P10 P11 P12 P13 P14 P15 P16 P17 P18 P19 P20 Razn-povp Enom-povp. Smreka 22,5 23,1 15,3 79,6 81,0 80,5 44,1 85,6 11,8 24,1 80,3 87,3 66,2 56,9 97,7 80,7 4,1 8,9 2,4 9,9 46,8 49,4. Jelka 55,1 62,2 62,0 14,4 9,9 8,2 36,2 8,7 78,0 62,9 7,2 3,5 7,7 2,3 0,0 5,3 94,3 88,8 96,6 88,4 39,8 39,4. Bukev 13,4 5,0 8,8 1,0 0,1 4,2 0,3 0,2 0,4 0,4 1,8 0,4 20,9 40,6 0,5 5,5 0,7 0,9 1,1 0,4 3,4 7,3. Ostali 9,0 9,7 13,9 5,0 9,0 7,0 19,3 5,5 9,9 12,6 10,7 8,8 5,2 0,1 1,8 8,5 0,8 1,4 0,0 1,2 10,1 3,9. Med čakalci (zgolj od 2. debelinske stopnje naprej) prevladuje jelka, sledi ji smreka, bukve je znatno manj, a še vedno okoli 15/ha, ostalih vrst (javorji, brest in drugi) pa je skrajno malo (preglednica 8). Več kot dve tretjini štarterjev predstavlja smreka, petino jelka in desetino bukev. Pri tekačih je najpogostejša jelka, sledita bukev in smreka, v tem položaju je tudi ostalih vrst opazno več. Med zmagovalci je najmanj bukve, relativno veliko je ostalih listavcev (javorji), več kot polovica pa je jelk. Dodajmo, da drevesne vrste in socialni položaj niso nepovezani (uporabili smo metodo kontingence; χ2 = 260,6; stopnja tveganja = 0,0000). Sicer pa je največ tekačev, sledijo čakalci, najmanj pa je štarterjev. V lesni zalogi in temeljnici seveda izrazito prevladujejo zmagovalci, sledijo tekači in čakalci..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 30 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 8: Deleži drevesnih vrst, gostote, temeljnice (G) in lesne zaloge (LZ) po socialnih položajih za raznomerne sestoje (vse ploskve skupaj) Soc. pol. 1 2 3 4 Skupaj. Deleži drevesnih vrst po položajih (%) Smreka Jelka Bukev Ostali 40,0 49,5 9,0 1,5 68,4 21,3 9,8 0,6 26,3 37,3 26,6 9,8 52,9 32,8 1,5 12,8 39,4 37,9 15,7 7,1. Gostota (N/ha) 160,8 69,6 278,0 109,6 618,0. G (m2/ha) 2,8 0,4 11,9 29,7 44,9. G (%) 6,3 0,9 26,5 66,2 100,0. LZ (m3/ha) 27,6 2,0 128,2 515,8 673,6. LZ (%) 4,1 0,3 19,0 76,6 100,0. Med čakalci so najvitalnejše bukve, sledijo jelke, najmanj vitalni pa so ostali listavci (preglednica 9). Podobno je pri štarterjih, med tekači pa je neznatno vitalnejša jelka od bukve in smreke, toda tudi ostali listavci so vitalni. Med zmagovalci izstopa po izredni vitalnosti bukev, med ostalimi ni večjih razlik in so vitalni. Sicer pa so najmanj vitalni čakalci (vsak 12. propada), najbolj pa zmagovalci, štarterji in tekači so vmes in med njimi ni znatnih razlik. Zavedati pa se je potrebno, da na vitalnost zelo vpliva (ne)izvajanje sanitarne sečnje, ta je praviloma doslednejša pri odstranjevanju debelejših nevitalnih dreves..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 31 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 9: Vitalnost po drevesnih vrstah in socialnih položajih za raznomerne sestoje (vse ploskve skupaj) Socialni Drevesna vrsta položaj Smreka Jelka 1 Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka 2 Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka 3 Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka 4 Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Skupaj Bukev Ostali Skupaj. Zelo vitalno 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,5 13,5 17,6 0,0 6,3 2,2 1,9 2,2 4,4 2,3 3,4 5,6 50,0 5,7 5,1 2,0 2,6 3,7 4,5 2,7. Delež dreves v razredih vitalnosti (%) Vitalno Slabo vitalno Propadajoče 42,9 44,7 12,4 58,8 35,2 6,0 86,1 11,1 2,8 16,7 66,7 16,7 54,2 37,3 8,5 90,8 5,9 0,8 81,1 5,4 0,0 82,4 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 87,4 5,7 0,6 88,5 9,3 0,0 93,1 5,0 0,0 90,2 7,6 0,0 80,9 13,2 1,5 89,9 7,6 0,1 94,5 2,1 0,0 92,2 2,2 0,0 50,0 0,0 0,0 94,3 0,0 0,0 93,1 1,8 0,0 78,3 16,3 3,5 80,5 14,9 2,1 88,4 7,5 0,4 80,9 12,7 1,8 80,9 14,1 2,3. Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0. Višinski prirastek (v zadnjem letu) smo ocenjevali le za smreko in jelko (preglednica 10). Izsledki kažejo, da imajo zmagovalci največje prirastke, sledijo tekači, štarterji in nazadnje čakalci. Tudi vitalnejše drevje bolje prirašča od manj vitalnega. Jelovi čakalci izkazujejo višje prirastke od smrekovih, jelka bolje prirašča tudi med štarterji, razlik med vrstama pa ni več med tekači. Pri zmagovalcih se ponovno bolje odreže jelka, vendar smo ocenili le nekaj dreves v tem položaju..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 32 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 10: Višinski prirastek v zadnjem letu (v cm) za smreko in jelko po kategorijah vitalnosti in socialnih položajih v raznomernih sestojih (vse ploskve skupaj) Socialni položaj 1 2 3 4 Skupaj. Dr. vrsta Smreka Jelka Skupaj Smreka Jelka Skupaj Smreka Jelka Skupaj Smreka Jelka Skupaj Smreka Jelka Skupaj. Zelo vitalno. 23,3 26,3 25,0 30,0 30,0 30,0. 27,1 28,1 27,7. Kategorija vitalnosti Slabo Propadajoče Vitalno vitalno 6,3 3,7 2,5 10,2 5,0 7,7 4,0 2,5 14,2 10,0 15,0 19,6 2,5 15,3 8,1 15,0 21,7 15,8 22,7 16,7 22,2 16,1 20,0 10,0 35,3 32,2 10,0 16,7 7,9 8,8 20,9 8,0 18,2 7,9 8,8. Skupaj. Št. anal. dreves. 5,3 9,0 6,5 14,2 19,3 15,4 21,7 22,8 22,2 15,0 35,3 28,5 16,0 20,4 17,6. 42 22 64 102 30 132 110 94 204 2 4 6 256 150 406. 5.2 STAROSTNA ANALIZA. Tudi v raznomernih in ne samo enomernih ali enodobnih sestojih igra starost določeno vlogo, zato je smiselno prikazati njene značilnosti tudi v teh sestojnih oblikah (slika 5). Smreka je pri istih debelinah v raznomernih sestojih najmlajša, pri drobnem drevju velja to tudi za bukev, močnejše bukve pa so relativno starejše. Presenetljivo imajo ostali listavci najmanjše premere pri istih starostih. Večino potenciala verjetno investirajo v višinsko rast, debelinsko priraščanje pa je zaradi konkurence precej šibko. Parametri regresijske analize so v prilogah B. Največji del variabilnosti v starostih glede na prsni premer smo pojasnili pri bukvi (73 %, glej prilogo B), sledijo ostali listavci (56 %) in smreka (51 %), povezava pa je bila najohlapnejša pri jelki (R2 = 0,33)..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 33 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 5: Starost glede na prsni premer po drevesnih vrstah za raznomerne sestoje. Sicer pa smo starostno strukturo analizirali tudi po socialnih položajih in drevesnih vrstah (preglednica 11). Opozoriti je potrebno, da smo pri smrekovih čakalcih in štarterjih imeli zelo malo analiziranih dreves. Očitno je, da čakalci (od 2. debelinske stopnje naprej) pri smreki, jelki in bukvi niso mlajši od tekačev oziroma štarterjev. Kar si razlagamo s tem, da so v sestojih, ki so bili pred desetletji verjetno zelo enomerni, s sečnjo spodbudili številne čakalce k socialnemu vzponu, del »čakalcev« (podstojnih dreves) pa izboljšane svetlobne razmere (še) niso doletele, in torej vztrajajo v tem socialnem položaju. Zato so tudi starosti čakalcev, štarterjev in tekačev precej podobne. Ta drevesa večinoma izvirajo iz istih podstojnih generacij. Mlajše čakalce bi zajeli v drevju pod 5 cm prsnega premera in pri drevju, ki z višino ne dosega 1,3 m. Najstarejše drevje pripada zmagovalcem, kar ni nobeno presenečenje. Zanimivo, da so med zmagovalci listavci starejši. Tudi najstarejši tekači prihajajo iz vrst ostalih listavcev. Sicer pa so starostni razponi lahko precejšnji (glej npr. smrekove tekače). Omembe vredno je, da najstarejše analizirano drevo ni iz vrst zmagovalcev, ampak tekačev..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 34 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 11: Starost dreves po drevesnih vrstah in socialnih razredih (raznomerni sestoji) Soc. pol.. Čakalci. Štarterji. Tekači. Zmagovalci. Skupaj. Dr. vrsta. Ar. sr.. Min.. Maks.. n. Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj. 111,67 93,46 67,00 82,50 92,00 33,00 75,00 81,00 71,73 72,03 96,15 68,13 135,43 89,79 123,90 127,26 164,00 149,00 127,53 102,51 100,43 73,10 134,75 100,94. 96 40 37 80 37 33 45 81 33 17 35 30 106 17 23 55 164 123 23 17 35 30 80 17. 123 131 102 85 131 33 110 81 110 150 220 98 148 220 157 166 164 163 166 157 220 164 163 220. 3 41 4 2 50 1 9 1 11 33 93 15 7 148 49 34 1 7 91 86 177 21 16 300. Koef. variacije (%) 12,5 27,4 44,6 4,3 28,3 29,5 33,0 53,5 35,7 26,2 10,7 40,8 17,2 19,9 10,1 18,4 37,8 33,0 38,7 18,7 35,4. Pri vseh analiziranih drevesih smo ugotavljali tudi število let (v mladosti), ko je bila debelinska rast neznatna (število branik v zbitem jedru). Najmanjši čas v senci prebijejo ostali listavci in smreka (preglednica 12). Kljub temu pa tudi pri smreki in ostalih listavcih najdemo drevje z desetletji stagnacije. Bukev v povprečju »čaka« nekoliko dlje časa, najvztrajnejša pa je jelka (do 110 let). Dolžina obdobja neznatne rasti je pri jelki popolnoma neodvisna od prsnega premera oziroma od socialnega položaja (linearna regresija; dolžina obdobja neznatne rasti = 24,255+0,086×prsni premer; R2 = 0,003; stopnja tveganja = 0,482; konstanta je statistično značilna, regresijski koeficient pa ne). To pomeni, da so tudi današnje jelke iz vrst zmagovalcev v povprečju 24 let prebile v stagnaciji. Dodati je potrebno, da se med nekaterimi ploskvami kažejo razlike v trajanju stagnacije danes dominantnih jelk. Na ploskvah 2, 3 in 7 so danes jelke zmagovalke doživljale 20-25 let daljšo stagnacijo kot jelke z ostalih ploskev..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 35 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 12: Število zelo ozkih branik v mladosti (zbito jedro) po drevesnih vrstah in socialnih razredih (raznomerni sestoji) Soc. pol.. Čakalci. Štarterji. Tekači. Zmagovalci. Skupaj. Dr. vrsta. Ar. sr.. Min.. Maks.. n. Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj Smreka Jelka Bukev Ostali Skupaj. 6,7 25,9 23,5 6,0 23,8 7,5 28,0 18,0 23,8 12,9 26,2 16,3 5,0 21,2 3,3 29,3 0,0 8,4 13,4 7,2 26,8 17,0 6,6 19,3. 0 0 6 5 0 0 0 18 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0. 10 90 48 7 90 15 110 18 110 65 100 37 12 100 17 110 0 39 110 65 110 48 39 110. 3 41 4 2 50 2 9 1 12 34 93 15 7 149 49 34 1 7 91 88 177 21 16 302. Koef. variacije (%) 86,6 92,7 75,7 23,6 96,5 126,3 132,2 104,2 81,6 68,9 102,6 92,5 138,9 79,0 166,5 144,9 140,9 85,8 74,3 145,0 108,3. 5.3 ZNAČILNOSTI O KAKOVOSTNI STRUKTURI. Eno pomembnejših vprašanj pri gospodarjenju z različnimi sestojnimi oblikami je kakovostna struktura. Zanimale so nas razlike med raznomernimi in enomernimi sestoji. Primerjave je smiselno napraviti po drevesnih vrstah in za različne debelinske razrede (prikazujemo drevje z najmanj 30 cm prsnega premera). Pri smreki smo ugotovili večji delež furnirske kakovosti v raznomernih sestojih, največ tega sortimenta so imele smreke debele med 50 in 60 cm (slika 6). Pri žagovcih I med sestojnima tipoma ni jasnih razlik, žagovcev II pa je več v enomernih sestojih. Najkakovostnejše drevje je debelo med 50 in 60 cm v obeh sestojnih tipih. Skupno smo analizirali 163 smrek v raznomernih in 309 smrek v enomernih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 36 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 6: Sortimentna sestava pri smreki v raznomernih in enomernih sestojih po 10 cm debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm). Jelka ima manj ugodno sortimentno strukturo kot smreka (slika 7). Furnirske kakovosti praktično ni, tudi žagovcev I je izjemno malo, nekaj več v raznomernih sestojih. Delež žagovcev II je občutno večji v enomernih sestojih, delež celuloznega lesa pa v raznomernih. Najkakovostnejše drevje je debelo med 50 in 60 cm v obeh sestojnih tipih. Skupno smo analizirali 184 jelk v raznomernih in 321 jelk v enomernih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 37 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 7: Sortimentna sestava pri jelki v raznomernih in enomernih sestojih po debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm). Primerjava kakovosti bukve po sestojnih tipih zaradi premajhnega vzorca debelejših analiziranih bukev v raznomernih sestojih ni mogoča, smo pa uspeli analizirati ostale listavce (predvsem gorski javor). Kakovost ostalih listavcev je ugodnejša v raznomernih sestojih (slika 8), sicer pa je sortimentna struktura v obeh sestojnih tipih slaba. Ostali listavci in bukev imajo v analiziranih raznomernih in enomernih sestojih podrejeno vlogo. Skupno smo analizirali 60 ostalih listavcev v raznomernih in 48 v enomernih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 38 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 8: Sortimentna sestava pri ostalih listavcih v raznomernih in enomernih sestojih po debelinskih razredih (npr. razred 4 vključuje drevje s premeri od 30 do pod 40 cm). Pri obravnavi kakovosti velja opozoriti, da pri 110 letih sproščene rasti (učinek zastrtosti smo odstranili) jelka v raznomernih sestojih doseže 38 cm prsnega premera, jelka iz enomernih sestojev 61 cm, smreka v raznomernih 47 cm in smreka iz enomernih sestojev 60 cm. Drevje iz raznomernih gozdov zastira pri istih prsnih premerih tudi večjo površino (slika 9). Bukev zastira največjo površino, sledijo jelka skupaj z ostalimi listavci iz raznomernih sestojev. Podoben potek imata smreka iz raznomernih sestojev ter jelka iz enomernih. Smreka iz enomernih sestojev je »najvarčnejša«..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 39 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Slika 9: Tloris krošenj glede na prsni premer po drevesnih vrstah za oba sestojna tipa (parametri regresijske analize so v prilogi C). Eden izmed neželenih znakov dreves je tudi večvrhatost. Primerjava sestojnih tipov kaže, da je delež večvrhatih smrek in jelk večji v raznomernih sestojih, čeprav delež ni visok (preglednica 13). Tudi delež večvrhatih bukev je višji v raznomernih sestojih, kjer se pojavlja v povprečju pri petini dreves. Delež v enomernih sestojih ni občutno nižji. Največji delež večvrhatih dreves imajo ostali listavci, pri tej skupini je slabše v enomernih sestojih..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 40 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 13: Delež (%) večvrhatih dreves po drevesnih vrstah, debelinskih razredih in sestojnih tipih Deb. razr. Sm-razn Sm-enom Je-razn Je-enoma Bu-razn Bu-enoma Ost-razn Ost-enoma < 10 cm 1,3 0,0 4,4 0,0 1,9 0,0 50,0 10-pod 20cm 0,9 0,0 0,5 2,7 20,0 0,0 16,7 15,4 20-pod 30cm 13,0 8,0 2,6 1,6 33,3 8,0 20,0 35,0 30-pod 40cm 6,7 0,0 3,7 0,7 0,0 33,3 25,6 50,0 40-pod 80cm 1,4 4,1 3,9 2,2 40,0 37,0 54,5 68,0 Povprečje 4,7 2,4 3,0 1,4 19,0 15,7 33,4 42,1 a Podatki za jelko, bukev in gorski javor v enomernih sestojih so povzeti po Kaduncu (2009, 2006a, 2006b).. Analiza pojava trohnobe pri jelki in smreki ter srca pri gorskem javorju in bukvi je pokazala na večji delež smrek s prisotno trohnobo v enomernem gozdu, na izredno redkost pojava trohnobe pri jelki v raznomernih sestojih ter na precej pogost pojav srca pri gorskem javorju in bukvi (preglednica 14). Velik delež smreke s trohnobo v enomernih sestojih je deloma posledica dejstva, da smo analizirali pri sečnji odkazana drevesa.. Preglednica 14: Pojav trohnobe pri jelki in smreki ter pojav srca pri bukvi in gorskem javorju Drevesna vrsta Smreka Jelka Bukev Gorski javor. Raznomerni sestoji Delež dreves z napako Sr. premer 22,7 % 44,4 1,3 % 33,9 25,0 % 25,4 38,5 % 39,9. Enomerni sestoji Delež dreves z napako Sr. premer 29,3 % 43,3 cm 2,2 % 51,8 cm 15,4 % 25,0 cm 12,5 % 40,0 cm. 5.2 RAST. 5.2.1 Višinska rast. Najkasneje v višinskem priraščanju kulminira jelka (preglednica 15). Precej dreves je doživelo več kot eno kulminacijo tekočega višinskega prirastka, kar pa se dogaja tudi v enomernih sestojih (podatki niso prikazani). Pri 9 % dreves v raznomernih sestojih pa kulminacija še ni nastopila (tanjše, praviloma mlajše drevje)..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 41 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 15: Kulminacija tekočega višinskega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih Soc. položaj Čakalci Štarterji Tekači. Zmagov alci. Dr. vrsta Smreka Jelka Bukev Ostali Jelka Bukev Smreka Jelka Bukev Ostali Smreka Jelka Bukev Ostali. 5-letni višinski prir. v Starost v času kulminacije času kulminacije (m) višinskega prirastka Ar. sr. Min. Maks. Ar. sr. Min. Maks. 3,12 1,38 5,32 28,3 10 55 2,02 ,87 5,44 50,0 5 105 2,28 1,84 2,71 27,5 25 30 2,57 2,57 2,57 40,0 40 40 0,97 ,97 ,97 95,0 95 95 1,29 1,29 1,29 30,0 30 30 3,07 2,37 4,46 45,0 30 80 2,29 1,03 4,32 65,7 5 115 2,57 1,69 3,25 40,6 25 65 2,66 1,59 5,36 38,6 5 75 3,81 2,15 6,71 32,7 10 75 2,75 1,41 5,62 81,7 35 125 2,59 2,59 2,59 10,0 10 10 3,19 1,88 4,47 30,8 10 75. Št. kulminacij (% dreves) 1 2 3 100,0 0,0 0,0 66,7 27,8 5,6 0,0 100,0 0,0 0,0 100,0 0,0 33,3 66,7 0,0 100,0 0,0 0,0 66,7 26,7 6,7 45,5 48,5 6,1 63,6 27,3 9,1 42,9 28,6 28,6 84,6 15,4 0,0 63,6 36,4 0,0 100,0 0,0 0,0 83,3 16,7 0,0. Če primerjamo dominantna drevesa, ima najhitrejšo višinsko rast smreka iz enomernih sestojev (slika 10). Sledi smreka iz raznomernih sestojev, nato pa so zelo izenačeni listavci (raznomerni sestoji) in jelka iz enomernih sestojev z odstranjenim učinkom zastrtosti. Vsekakor ima jelka iz obeh sestojnih tipov najpočasnejšo rast v mladosti. Parametri regresijske analize so podani v prilogi D.. Slika 10: Primerjava višinske rasti med zmagovalci iz raznomernih sestojev in vladajočimi drevesi v enomernem gozdu.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 42 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Podstojna smreka iz enomernega gozda prirašča hitreje kot čakalci v raznomernih sestojih (slika 11). Jelovi čakalci izkazujejo izredno enakomerno rast, smrekovi čakalci so v prvih desetletjih opazno hitrejši od ostalih vrst, presentljivo počasne rasti so ostali listavci (javorji,...).. Slika 11: Primerjava višinske rasti med podstojno smreko iz enomernih sestojev in čakalci iz ranomernih sestojev.

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 43 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Med tekači in štarterji je v ospredju smreka, jelka pa prirašča najpočasneje (slika 12).. Slika 12: Primerjava višinske rasti tekačev in štarterjev iz raznomernih sestojev. 5.2.2 Debelinska rast. Najširše branike v času kulminacije ima smreka, sledi jelka, nato bukev in ostali listavci (preglednica 16). Kulminacija radialnega prirastka nastopi najprej pri bukvi, sledi jelka, nato smreka in ostali listavci, če primerjamo zmagovalce. Razlike znotraj drevesnih vrst so velike zlasti pri jelki..

Gorše G. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelov-bukovega gozda v GGE Poljane 44 Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2009 _____________________________________________________________________________________________________________. Preglednica 16: Kulminacija tekočega radialnega prirastka po socialnih položajih in drevesnih vrstah v raznomernih sestojih Soc. položaj. Čakalci Štarterji Tekači. Zmagovalci. Dr. vrsta Smreka Jelka Bukev Ostali Jelka Bukev Smreka Jelka Bukev Ostali Smreka Jelka Bukev Ostali. Širina branike v času kulminacije radialnega tekočega prirastka (mm) Ar. sr. Min. Maks. 3,95 2,40 5,23 2,96 1,62 4,33 2,83 2,50 3,21 1,36 1,36 1,36 2,22 1,32 2,67 2,57 2,57 2,57 4,46 2,66 6,17 3,62 1,31 5,70 3,30 1,53 4,62 2,54 2,07 3,06 5,44 3,12 7,69 4,75 3,49 6,56 4,62 4,62 4,62 3,23 2,64 3,70. Starost v času kulminacije radialnega tekočega prirastka Ar. sr. Min. Maks. 104,3 90 115 89,5 18 125 39,0 23 55 59,0 59 59 45,3 19 64 46,0 46 46 77,1 29 127 87,5 5 144 41,1 22 72 114,1 30 141 121,5 19 149 100,0 26 137 44,0 44 44 139,3 114 159. Pri debelinskem priraščanju ni nobena redkost, če (tekoči) radialni prirastek kulminira večkrat (preglednica 17). Skrajni analizirani primer ima 5 kulminacij. Rast jelke je v tem pogledu bolj muhasta kot rast smreke. Pri iskanju odvisnosti širine branike od letne količine padavin (meteorološka postaja Novo mesto) smo le za 4 drevesa potrdili statistično značilno (linearno) povezanost (pri stopnji tveganja 5 %). Branike dveh jelovih tekačev so negativno odvisne od padavin, branike pri eni smreki in pri enem ostalem listavcu pa pozitivno. Očitno se le tekači dovolj »občutljivi« na padavine. Presenetljivo se je pokazalo, da so branike znatno pogosteje odvisne od povprečnih letnih temperatur (meteorološka postaja Novo mesto). Za bukev se kaže, da je toplo leto praviloma manj ugodno (izjema so zmagovalci), smreka, jelka in ostali pa praviloma preferirajo toplejša leta (preglednica 18)..