Nekateri pogoji in kriteriji za uspešno opravljanje policijske dejavnosti na kolesu

DIPLOMSKO DELO Nekateri pogoji in kriteriji za uspešno opravljanje policijske dejavnosti na kolesu. April, 2015. Anja Rojc.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Nekateri pogoji in kriteriji za uspešno opravljanje policijske dejavnosti na kolesu. April, 2015. Anja Rojc Mentor: viš. pred. spec. Bojan Zorec Somentor: Janez Rupnik, univ. dipl. prav..

Zahvala V prvi vrsti bi se zahvalila mentorju viš. pred. spec. Bojanu Zorcu in somentorju višjemu policijskemu svetniku Janezu Rupniku, ki sta s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in nasveti pripomogla pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi višjemu pol. Borisu Zakelšku za posredovano gradivo v zvezi z usposabljanjem policistov na kolesu, vodstvenemu delavcu s Policijske postaje Novo mesto in policistom s Policijske postaje Ljubljana Center in Policijske postaje Novo mesto..

Kazalo vsebine 1 Uvod ............................................................................................ 8 2 Metodološki okvir ............................................................................. 9 2.1 Opredelitev problema .................................................................. 9 2.2 Namen ..................................................................................... 9 2.3 Metode dela ............................................................................. 10 3 Policijska dejavnost ......................................................................... 11 3.1 Naloge policije .......................................................................... 11 4 Policijska dejavnost na kolesu ............................................................. 12 4.1 Razvoj policijske dejavnosti na kolesu v Združenih državah Amerike.......... 12 4.2 Razvoj opravljanja policijskih nalog na kolesu v Republiki Hrvaški (Policijska uprava Zadar) ........................................................................... 13 4.3 Policisti v Republiki Srbiji............................................................. 15 4.4 Razvoj policijske dejavnosti na kolesu v Republiki Sloveniji .................... 16 4.4.1. Policijsko delo v skupnosti ..................................................... 16. 4.4.2. Opazovanje ...................................................................... 17. 5 IPMBA – International Police Mountain Bike Association (Mednarodno združenje policistov na gorskih kolesih) .............................................................. 18 5.1 Potek usposabljanja policistov kolesarjev po predpisih IPMBA .................. 18 6 Usposabljanje policistov kolesarjev v Republiki Sloveniji ............................. 20 6.1 Cilji usposabljanja ..................................................................... 20 6.1.1. Tehnični pogoji .................................................................. 20. 6.2 Teoretični del usposabljanja ......................................................... 21 6.2.1. Praktični del usposabljanja .................................................... 21. 7 Kolesa in sestavni deli....................................................................... 24 7.1 Vrste koles ............................................................................... 24 7.2 Okvirji koles ............................................................................. 25 7.3 Komponente koles ...................................................................... 26 7.4 Prenosnik moči .......................................................................... 26 7.4.1. Menjalnik ......................................................................... 26. 7.4.2. Zobniki ............................................................................ 26. 7.5 Kolesni sklop ............................................................................ 27 7.5.1. Okvir kolesa ...................................................................... 27. 7.5.2. Napere ............................................................................ 27. 7.5.3. Os kolesa ......................................................................... 27. 3.

7.5.4. Gume ............................................................................. 27. 7.6 Zavorni mehanizem .................................................................... 28 7.7 Vzmetenje ............................................................................... 28 7.7.1. Sprednje vzmetenje ............................................................ 28. 7.7.2. Polno vzmetenje ................................................................ 28. 7.8 Ustreznost kolesa....................................................................... 28 8 Oprema kolesa ............................................................................... 30 8.1 Sedež ..................................................................................... 30 8.2 Pedala .................................................................................... 30 8.3 Svetilke .................................................................................. 30 8.4 Zvočne naprave ......................................................................... 31 8.5 Torbe in stojala ......................................................................... 31 9 Uniforma policistov in njihova osebna zaščitna oprema ............................... 32 9.1 Obleka.................................................................................... 32 9.2 Osebna zaščitna oprema kolesarja ................................................... 34 10 Najpogostejši vzroki prometnih nesreč ................................................... 36 10.1 Najpogostejši vzroki prometnih nesreč ............................................ 36 10.1.1 Nasveti za preprečitev prometnih nesreč ................................... 36 10.2 Vrste nevarnosti za kolesarje ........................................................ 37 11 Intervju s policistom/ko na kolesu s Policijske postaje Ljubljana Center in Policijske postaje Novo mesto ter vodstvenim delavcem s Policijske postaje Novo mesto ... 39 11.1 PRIMER 1 – oboroženi rop zlatarne na Wolfovi ulici v Ljubljani ................ 39 11.2 PRIMER 2 – pretep na avtobusnem postajališču v Novem mestu................ 40 11.3 PRIMER 3 – drzna tatvina ženske torbice pri Župančičevem sprehajališču v Novem mestu............................................................................ 40 11.4 PRIMER 4 - Intervju z vodstvenim delavcem s Policijske postaje Novo mesto 41 12 Zaključek...................................................................................... 44 13 Uporabljeni viri .............................................................................. 47. 4.

Kazalo slik Slika 1: Prikaz kolesarske uniforme hrvaških policistov ................................... 14 Slika 2: Prikaz spretnostne vožnje policistov na kolesih po različnih podlagah ....... 22 Slika 3: Prikaz položaja policistov na kolesu pri opravljanju ugotavljanja istovetnosti osebe .................................................................................. 22 Slika 4: Prikaz ustrezne uniforme slovenskih policistov na kolesu ...................... 33. Kazalo tabel Tabela 1: Uspešnost opravljanja policijskih nalog na kolesu v letu 2005 in 2006 na policijski upravi Zadar. ........................................................... 15. 5.

Povzetek V diplomskem delu bom predstavila pogoje in kriterije opravljanja policijske dejavnosti na kolesu, vsakoletni teoretični in praktični potek usposabljanja in s tem izpolnjevanje ciljev. Nekoliko bolj bom predstavila sestavo kolesa, primernega za opravljanje različnih nalog, s katerimi se policisti vsakodnevno srečujejo, zakaj so policisti na kolesih uspešnejši od policistov v avtomobilih, in s katero vrsto kolesa so najbolj učinkoviti oziroma uspešni pri opravljanju najrazličnejših nalog. Opravila sem razgovor s policistko Policijske postaje Ljubljana Center in policistom ter policistko Policijske postaje Novo mesto, ki so mi navedli in opisali svoje primere, s katerimi so se srečali v preteklosti (oboroženi rop, kršitev javnega reda in miru in drzno tatvino), v njih pa obrazložili, da so bili uspešnejši oziroma manj učinkoviti na kolesu od patrulje z avtomobilom. S tem so pogojeni različni dejavniki, kot so razne ovire na vozišču, kraji kamor dostop z avtomobilom ni mogoč, dobre in slabe vremenske razmere, oprema policista s kolesom in policistov z avtomobili, prisotnost sodelavca, ki ti nudi pomoč ali te varuje pri prijetju storilcev. Spoznala sem njihove prednosti in slabosti pri različnih napotitvah s strani operativnokomunikacijskega centra. Za varno delo bi še dodatno izpostavila pomen ustrezne kolesarske opreme, uniforme in obvezne zaščitne opreme, ki bi jo moral vsak policist prejeti v celoti in ustrezno uporabljati. Poleg tega bom navedla vzroke najpogostejših nesreč (smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, neprilagojena hitrost) in nasvetov, kako oziroma na kakšen način zmanjšati število prometnih nesreč, ki se pogosto dogajajo prav kolesarjem, pri tem pa moramo vedeti, da so ena od najranljivejših udeležencev v cestnem prometu. Za konec sem opravila razgovor s pomočnikom komandirja Policijske postaje Novo mesto, ki mi je odgovoril na nekaj strokovnih vprašanj, predstavil nekatere prednosti, kot so nizka cena vzdrževanja koles, manjša obraba delov in opreme kolesa, bolj dostopni in opazni v očeh javnosti. Ključne besede: policist, kolo, vrste koles, teoretično in praktično usposabljanje, cestni promet, oprema, uniforma, naloge, prometne nesreče 6.

Summary - Some of the conditions and criteria for successful performance of police activities on a bicycle In this thesis I will try to present a little more closely what conditions and criteria must be met by a police officer to carry out work on the bicycle, his annual theoretical and practical course of training and fulfillment of the objectives. Slightly more I will focus on the composition of a suitable bicycle for different tasks police officers are facing on a daily basis, why police officers on bicycles are more successful than police officers in cars and what kinds of bicycle are most effective and successful in performing a variety of tasks. I did an interview with a police officer from the police station Ljubljana Center and the police officers from the police station Novo mesto who described the cases they faced in the past (armed robbery, violation of public order and qualified theft). These notes explain why they were more or less successful on bicycles than a patrol car. This is conditioned by various factors such are various obstacles on the road, locations to which access by car is not possible, good and bad weather conditions, equipment policeman on a bicycle and police cars, the presence of a colleague who offers you help and protect you in the arrest of the perpetrators. I learned their strengths and weaknesses in various referrals by the Operation and Communication Centre. I can not forget to mention the appropriate cycling equipment, uniforms and compulsary protective equipment every police officer should receive in full and use appropriately. In addition, it is necessary to mention the most common causes of accidents (driving directions, failure to comply with the rules of priority, excessive speed) and tips how to reduce the number of traffic accidents that often happen to cyclists who are one of most vulnerable road users. At the end I interviewed the assistant commander of police station Novo mesto who gave answers to some professional issues on this topic, he presented some advantages such as low cost of maintenance of bicycles, less worn off bicycle parts and equipment, more accessible and visible to the public eye. Keywords: police officer, bicycle, theoretical and practical training, road transport, equipment, uniform, tasks, traffic accidents 7.

1. Uvod. Kolo postaja vedno bolj priljubljena in praktična oblika policijskega dela pri patruljiranju. Pri nas policisti za opravljanje policijskih nalog že vrsto let uporabljajo kolesa. Policisti kolesa ne uporabljajo le kot poceni prevozno sredstvo, ampak za hitrejše, učinkovitejše in uspešnejše interveniranje, predvsem na javnih prireditvah, ker se na kolesih mnogo hitreje pomikajo skozi množico ljudi, lažje pridejo do težje dostopnih krajev (zastoji v cestnem prometu, odročni kraji …). Lahko rečemo, da so policisti na kolesih mnogo bolj mobilni kot tisti, ki opravljajo delo z osebnimi vozili. Policisti na kolesu so učinkoviti tudi na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, saj se do storilcev oziroma osumljencev približajo tišje kot z motornimi vozili. To pomeni, da jih storilci oziroma osumljenci kasneje opazijo. Z občani hitreje navežejo stike (so bolj dostopni tako občani kot policisti) in s tem lažje pridobivajo informacije s področja varnosti (International Police Mountain Bike Association (IPMBA) 1991a). Pomembno je, da policistu delo na kolesu odgovarja, saj tako z veseljem uporablja to prevozno sredstvo in zanj tudi ustrezno skrbi. Delo policista na kolesu ima več prednosti kot slabosti, poleg tega je pomembna določena mera ustrezne telesne zmogljivosti, ki pripomore k policistovemu zdravju za uspešno opravljanje policijskega dela, saj krepi moč, srce in ožilje, ne nazadnje je kolo poceni prevozno sredstvo, pri tem pa skrbi tudi za prijaznejše okolje brez izpušnih plinov. Vsi vemo, da so poleg pešcev kolesarji najbolj ogroženi udeleženci cestnega prometa, zato mora vsak policist v prvi vrsti sam poskrbeti za svojo lastno varnost, in sicer tako, da se ustrezno opremi, ugotovi morebitne nepravilnosti na kolesu, ki mora biti tehnično brezhibno, ne nazadnje pa mora biti tudi psihofizično stanje policista dobro. Varnost na cesti si lahko policist še dodatno okrepi tako, da poskrbi za primerno in premišljeno ravnanje v cestnem prometu.. 8.

2. Metodološki okvir. 2.1 Opredelitev problema V diplomskem delu želimo podrobneje predstaviti nekatere pogoje in kriterije za uspešno opravljanje nalog, ki jih opravljajo policisti na kolesu, razvoj kolesarstva v policijskih vrstah doma in po svetu in razvoj Mednarodnega policijskega združenja policistov na kolesu (v nadaljevanju IPMBA). Za policiste je pomembno teoretično in praktično usposabljanje, ki temelji na dobro zasnovanem programu v skladu s kriteriji IPMBA. Pri doseganju dobrih rezultatov je pomembno, da policisti posedujejo kvalitetno kolo, ki je dobro vzdrževano, primerno kolesarsko uniformo in opremo tako kolesa kot policista. Na koncu diplomskega dela bomo predstavili intervju s tremi policisti, ki so navedli prednosti in slabosti uporabe službenega kolesa pri reševanju enega izmed svojih primerov. Čisto za konec sledi strukturirani intervju z vodstvenim delavcem Policijske postaje Novo mesto, ki je okvirno predstavil potek same organizacije policistov na kolesu, njihove naloge, navedel pogoje, ki jih mora vsak policist izpolnjevati, da lahko službo opravlja s kolesom, opraviti sprejemne izpite in vsake dve leti uspešno zaključiti teoretično in praktično usposabljanje, ki se ga morajo udeležiti prav vsi.. 2.2 Namen . predstavitev teoretičnega in praktičnega usposabljanja policistov na kolesu, ali morajo biti policisti, ki opravljajo naloge na kolesih, bolje psihofizično usposobljeni od ostalih policistov in kaj pomeni redni trening,. . predstavitev nalog, v katerih so policisti na kolesih bolj uspešni od policistov v vozilih,. . predstavitev najprimernejše vrste kolesa za opravljanje policijskega dela in opreme, ki sodi zraven,. . predstavitev predpisane posebne kolesarske opreme za policiste kolesarje.. 9.

2.3 Metode dela Diplomsko delo je monografskega tipa, različne informacije in podatke za izdelavo lete sem pridobila v knjigah, učbenikih, prispevkih, spletnih virih, novinarskih člankih in zakonih. Pri metodi intervjuja sem opravila nestrukturirani intervju s policistoma s Policijske postaje Novo mesto in policistko s Policijske postaje Ljubljana Center. Z vodstvenim delavcem Policijske postaje Novo mesto pa sem opravila strukturirani intervju. Pri vseh sem bila zadovoljna, saj sem med pogovori pridobila veliko zanimivih informacij, predvsem glede prednosti, ki se kažejo pri uporabi koles.. 10.

3. Policijska dejavnost. Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje nalog, ki jih določajo zakoni in predpisi. Z uresničevanjem svojih nalog, skupaj z drugimi subjekti, skrbi za varnost in red v državi. Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013).. 3.1 Naloge policije Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), v 4. Členu določa naslednje naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti: . varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,. . preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,. . vzdrževanje javnega reda,. . nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,. . nadzor državne meje,. . naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,. . varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in čez zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,. . naloge ob naravnih in drugih nesrečah,. . druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.. Policisti. opravljajo. naloge. zlasti. z. opazovanjem,. zasedo,. interveniranjem,. patruljiranjem in poostrenim nadzorom ter varnostno akcijo. Opravljati so jih dolžni zakonito, strokovno, vestno, pravočasno in skladno s pravili stroke. Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013), morajo policisti upoštevati strokovne, varnostne in pravne standarde, v skladu s splošnimi načeli: . spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enake obravnave, zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti in integritete ter drugimi načeli. 11.

4. Policijska dejavnost na kolesu. Kljub močnemu razmahu prometa z motornimi vozili po celem svetu je praktično skoraj v vseh državah po svetu moč zaslediti policiste kolesarje. Pri čemer je res, da se ta oblika dela policistov množičneje uvaja šele v zadnjem desetletju, kar je ravno posledica močne motorizacije, ki je povzročila tako gostoto prometa v večjih mestih, da se motorna vozila gibljejo zelo počasi. To dejstvo pa je zaradi narave dela policije povzročilo preglavice tudi policijam po vsem svetu, saj je hiter odziv na interventne dogodke ključen za uspešno in učinkovito delo policije.. 4.1 Razvoj policijske dejavnosti na kolesu v Združenih državah Amerike Zagotavljanje varnosti policistov na kolesih sega v leto 1860, ko so policisti pričeli pri svojem delu uporabljati kolo. Ta so kasneje zamenjali z motorji. Leta 1987 je policija iz Seattla prišla do spoznanja, da so zaposleni z gorskimi kolesi zelo učinkoviti pri opravljanju policijskih nalog. Od leta 1830 do leta1850 so ameriška mesta ustanovila policijske postaje in odkrila, kako uspešna in uporabna so kolesa pri policijskem delu (Jones in Bartlett, 2008: 4). V letu 1860 so bili predstavljeni prvi policisti na kolesih, imenovani boneshakers. Prva kolesa so bila zelo draga in neudobna, hkrati so tehtala mnogo več kot ta, ki jih uporabljajo sedaj. Bila so zelo neudobna in tudi neobičajno draga. V letu 1893 se je kolo pričelo razvijati v bolj moderno obliko. Leta 1894 so v Philadelphiji, Brooklynu, Cincinnatiju in v Chichagu ustanovili policijske patrulje na kolesih. New York je ustanovil enoto na kolesih leta 1895, ki je opravljala naloge v zvezi s prehitrimi kolesarji in pobeglimi konji. V prvih letih obstoja so ti policisti bili uspešni pri 1366 odvzemih prostosti. Policija je povečala uporabo koles v začetku dvajsetega stoletja. Leta 1907 je desetčlanska ekipa policistov na kolesu v Indianapolisu imela več odvzemov prostosti kot katerakoli druga policijska enota. Po 1. svetovni vojni je nova tehnologija začela zmanjševati število enot na kolesih in povečevati enote na motorjih (Jones in Bartlett, 2008: 5). 12.

V letu 1925 je policija v New Havenu ukinila policiste na kolesih, štiri leta za tem so jih ukinili tudi v New Yorku. Ta trend se je nadaljeval vse skozi drugo svetovno vojno. Uporaba koles je bila bolj izjema kot pravilo. V letu 1960 so v New Yorku na kolo razporedili policiste v civilu, ki so se borili proti kriminalnim združbam, ki so napadale tekače in kolesarje. V tem obdobju je bila poudarjena izolacija policije od skupnosti zaradi spopadov med demonstratorji in policisti. Niz dogodkov je doprinesel vrnitev k osnovam policijskega dela – policijsko patruljiranje po okolišu in sodelovanje z državljani. Čeprav se je vrnitev v skupnost, usmerjeno delo nagibalo na ponovno vzpostavitev patruljiranja, ki se opravlja peš, so mnogi policijski oddelki ugotovili, da je v skupnost usmerjeno delo lahko opravljeno na kolesih. Tako so policije po letu 1970 ponovno pričele ustanavljati patrulje na kolesih (Jones in Bartlett, 2008: 6). V začetku leta 1970 je s kolesarsko enoto iz Seattla delo policije na kolesu doživelo ponovno rojstvo. Ob prometnih zastojih in v hitro rastočem mestu sta bila policista Paul Grady in Mike Miller, leta 1987 z izjemno visokim odstotkom aretacij, pozitivnim mnenjem skupnosti in z razširjeno uporabo koles simbol Kolesarske policijske enote v Seattlu. S tem so se enote na kolesih pričele povečevati. Leta 2000 je okoli 5600 (43 %) od vseh lokalnih policijskih enot povečalo uporabo enot na kolesih in jih uvrstilo med redno policijsko delo. V enaindvajsetem stoletju policijski oddelki uporabljajo policiste na kolesih za različne naloge, kot so: redna kontrola, boj proti drogam, v skupnost usmerjeno policijsko delo, usmerjeno patruljiranje in spremljanje množic med protesti (Jones in Bartlett, 2008: 6-7). Policisti pogosto uporabljajo kolo v turističnih območjih, poslovnih četrtih, območjih z visoko stopnjo kriminala, mestnih parkih in na letališčih.. 4.2 Razvoj opravljanja policijskih nalog na kolesu v Republiki Hrvaški (Policijska uprava Zadar) Prvo kolo se je pojavilo že leta 1880, ko avtomobili še niso obstajali. Ko so uvedli kolo, ga je lahko uporabljal vsak od njih, kjerkoli, kadarkoli, brez predhodnega dogovora v zvezi z razporeditvijo v skladu z delovnim nalogom. Kolo so pričeli koristiti za vsakodnevno patruljiranje, kontrolo prometa, za nadzor in gibanje oseb, prav tako v nočnem času, ker je neopazen (neslišen). 13.

Prve sodobne korake so pričeli ustvarjati pred približno desetimi leti. Nekateri policisti so se samoiniciativno ponudili, da bi v prostem času preverili, katera področja so problematična, vendar niso bili uspešni. Odločili so se, da si sami priskrbijo kolesa, čeprav je bilo težko pridobiti dovoljenja za opravljanje nalog na kolesu. Iz dneva v dan so postajali bolj efektivni, predvsem na področju zagotavljanja prometne varnosti in preprečevanja kaznivih dejanj. Zlasti na območjih, kjer je dostop z avtomobili onemogočen, se je število kaznivih dejanj, predvsem v nočnem času, zmanjšalo od 90 do 100 odstotkov. Vedno več policijskih postaj se poslužuje kombinacije avto – kolo, kar pomeni, da policisti z avtomobilom prepeljejo policista in kolo na oddaljeno problematično območje, na katerem se bodo opravljale naloge na kolesu. To metodo koristi približno 55 odstotkov policijskih postaj v državi. Policisti so opremljeni z visokokakovostnimi kolesi, narejeni po njihovih merah, blagovne znamke Author, so modre barve, polepljeni z napisom Policija in opremljeni s praktično dodatno opremo ter uniformo (športni copati, nogavice, kratke hlače z všitim logotipom Policija, delovna in svečana majica s kratkimi rokavi, všitim logotipom ministrstva za notranje zadeve na rokavih in besedo Policija na hrbtu). Poleg teh delov uniforme nosijo še kapo s šiltom in kapo z napisom Policija u zajednici, kar pomeni policija v skupnosti. K najpomembnejšemu delu pa sodi kolesarska zaščitna čelada.. Slika 1: Prikaz kolesarske uniforme hrvaških policistov (Vir: Policijska uprava Zadar, 2005).. 14.

Zadrževanje policistov na kolesu, med turistično sezono, poteka predvsem ob obalnem pasu, kjer pogosto prihaja do zgoščenega prometa in izvrševanja kaznivih dejanj (razne tatvine, uporaba opojnih substanc). Policist dnevno prevozi od 30 do 40 kilometrov. Statistično gledano, so v obdobju od 20. julija 2005 do 20. julija 2006 skupno prevozili približno 2.300 kilometrov. Kako uspešno so opravljali svoje naloge, nam pove naslednja statistična tabela (Policijske biciklističke ophodnje, 2006). Tabela 1: Uspešnost opravljanja policijskih nalog na kolesu v letu 2005 in 2006 na policijski upravi Zadar (Vir: Policijska uprava Zadar, 2006).. PRIJETI STORILCI PRI IZVRŠEVANJU KD – (velike tatvine, tatvine). 7. NAJDBA ODTUJENIH PREDMETOV IN NAKNADNO ODKRIVANJE STORILCEV KD. 3. ZASEG DROGE IN PRIJAVA STORILCEV. 31. NAKNADNO DOBLJENI STORILCI KD. 4. UGOTAVLJANJE IDENTITETE OSEB, KI SE ŽE VODIJO V EVIDENCI 102. KRIMINALNIH OSEB POROČILA (ZAKONA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA). 56. ODVZETE REGISTRSKE TABLICE. 15. PONAREJANJE DOKUMENTOV. 2. NAJDBA ODTUJENIH MOTORNIH VOZIL. 1. NAJDBA IZGUBLJENIH STVARI IN DOKUMENTOV. 8. 4.3 Policisti v Republiki Srbiji V Republiki Srbiji so uvedli prvo policijsko patruljo na kolesu v mesecu aprilu leta 2012, in sicer v mestu Novi Sad. Uvedena je bila zaradi hitrejšega dostopa do krajev, kamor z avtomobili ni mogoče dostopati, in zaradi boljše fizične pripravljenosti policistov. Sedaj kolesa najpogosteje uporabljajo na javnih prireditvah, kjer je večja množica ljudi, ker z njimi lažje dostopajo in patruljirajo do želenega kraja kot pa z vozili ali peš. Pogosto se zadržujejo na območju šolskih ustanov, kjer pogosto prihaja do nasilja med vrstniki, kršitev javnega reda in miru ter nekaterih oblik kaznivih dejanj. (Petrović, 2011). 15.

4.4 Razvoj policijske dejavnosti na kolesu v Republiki Sloveniji Po pridobljenih informacijah s strani starejših upokojenih policistov , so že v času slovenske milice, miličniki pri svojem delu uporabljali kolesa za opravljanje najrazličnejših policijskih nalog. V tistih časih niso imeli predpisanih delov uniforme, ki bi bila bolj primerna za miličnika kolesarja. Predpisane ni bilo niti ustrezne kolesarske opreme, kot je na primer varnostna čelada, zaščitne rokavice, očala, obutev… Miličniki so pri svojem delu uporabljali tisto kolo, ki jim je bilo na razpolago. Na kolesih niso imeli nikakršnih stranskih torb, da bi varno shranjevali stvari, kaj šele, da bi imeli na sebi oziroma na kolesu odsevna telesa. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti, da se je v tistih časih uporabljalo mnogo manj vozil v cestnem prometu kot pa sedaj, zato verjetni prav zaradi manjše ogroženosti, s strani drugih udeležencev, niso posvečali velike pozornosti izboljšanju svoje vidljivosti. V novejši dobi so se prvi policisti na kolesih ponovno pojavili leta 1998, na območju Policijske uprave Ljubljana, kjer so prejeli prvih šest koles. Danes se uporabljajo kolesa bele, modre, sive in črne barve ali v kombinaciji naštetih barv (Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije, 2014). Prav zaradi varnostne problematike in po zgledu policistov s Policijske postaje Ljubljana Center se tudi po drugih policijskih postajah vedno bolj uveljavlja delo policistov z uporabo službenega kolesa. Prvotno so se najbolj izkazali na področju operativnega dela, predvsem pri odkrivanju raznih prekrškov v zvezi s posedovanjem ali uživanjem prepovedanih drog. Sčasoma so se izkazali tudi pri odkrivanju in prijetju storilcev kaznivih dejanj ropov ter odkrivanju in prijemanju mladoletnih združb storilcev kaznivih dejanj, ki so ustrahovale mimoidoče (Policisti na kolesih že več kot eno leto, 1999).. 4.4.1 Policijsko delo v skupnosti Danes se uspešnost policistov na kolesu kaže predvsem pri delu, usmerjenem v skupnost, saj je stik policista kolesarja z ljudmi neposreden, kar pri delu z vozilom ni mogoče oziroma je v znatno manjši meri. V prvi vrsti to pomeni opravljanje preventivnih in represivnih nalog policije. Rešujejo in preprečujejo različne varnostne probleme ter potrebe posameznikov ali skupnosti. Delo v skupnosti jim omogoča medsebojna sodelovanja v smislu preprečevanja in reševanja varnostne problematike,. 16.

s pomočjo teh pa se pokažejo prednostne policijske naloge. Policist, ki je zadolžen za to področje, se mora počutiti odgovornega in si prizadevati za hitro odpravo določenega problema. Sodelovati mora s prebivalci, drugimi policisti, predstavniki lokalne skupnosti, gospodarskimi družbami, društvi, raznimi institucijami in drugimi potrebnimi subjekti.. 4.4.2 Opazovanje Je oblika dela, ki jo lahko policist, ki naloge opravlja s kolesom ali peš na nekem določenem območju, v določenem obdobju, z neposredno navzočnostjo, najbolje opravi. V skladu s Pravili policije naj bi se opazovanje opravljalo peš, vendar je z uporabo kolesa nekajkrat hitrejši od pešca, kar pomeni, da ima znatno večji radij gibanja in se lahko znatno hitreje odzove na interventni varnostni dogodek (Pravila policije, 2014). Prednosti pri opravljanju nalog na kolesu se predvsem kažejo v nočnem času, saj je njegova uporaba neslišna (ne oddaja zvoka), lažje se približa določenemu kraju dogodka, policist bolje sliši (razbijanje stekla, klici na pomoč, streljanje …), vonja (kajenje marihuane, taljenje različnih materialov, ki izhajajo iz kaznivih dejanjbarvne kovine …). Vse omenjene prednosti so kot je bilo že omenjeno težje dosegljive pri izvajanju nalog z uporabo službenega avtomobila.. 17.

5 IPMBA – International Police Mountain Bike Association (Mednarodno združenje policistov na gorskih kolesih) Kratica IPMBA (Mednarodno združenje policistov na gorskih kolesih), v nadaljevanju IPMBA, je mednarodna neprofitna organizacija. Organizacija se je pričela intenzivneje razvijati od leta 1991 naprej. Gre za izboljšanje varnosti kolesarjev, učenje tehnične in taktične vožnje, prepoznavanje napak, pridobivanje spretnosti v različnih situacijah, znanja in varnejše opravljanje policijskih nalog. Usposabljanje traja pet dni, skupno štirideset ur (Jones in Bartlett, 2008: 9). Preden policist prične z usposabljanjem, mora opraviti zahteven zdravniški pregled, ki zajema pregled srca, psihične teste, ortopedske preglede v zvezi s koleni, hrbtenico in drugo. Pred začetkom usposabljanja kandidatu dodelijo ustrezno kolesarsko opremo, kakovostno gorsko kolo, ki je primerno opremljeno, zaščitno čelado, zaščitna očala in pedala z ustreznim varnostnim sistemom. Pod dodatno opremo uvrščajo: oblazinjene rokavice, oblačila v primeru dežja in drugih vremenskih sprememb, oblazinjene kolesarske hlače, osnovno orodje (mehanično) za kolesa, rezervne zračnice, sprednje in zadnje luči, kletke, stranske kovčke in torbe (Jones in Bartlett, 2008: 37-41).. 5.1 Potek usposabljanja policistov kolesarjev po predpisih IPMBA 1. DAN: zajema teoretični del. Predavanje se prične s poučevanjem cestnoprometnih predpisov in nadaljuje s praktičnim delom: preverjanje zraka v zračnicah, pregled ročic na zavorah, sedežu, preverjanje verige, kolesa … Po opravljenem hitrem pregledu celotnega kolesa se kandidati odpeljejo na poligon, kjer obnovijo osnovne kolesarske tehnike, kot so: zaviranje, izogibanje različnim oviram, spremembe smeri … Velik pomen dajejo sprejemanju hitrih in varnih reakcij. Sledijo priprave na skupinsko vožnjo. 2. DAN: usposabljanje se prične ponoči ob 3. uri zjutraj, da policisti poizkusijo s patruljiranjem na kolesu tudi v nočnem času. Poučevati jih pričnejo, kako predvideti situacijo vnaprej, kot so morebitne nezaželene nesreče, nevarnosti (prepoznave odtočnih jarkov, mrež, železniških tirov, razbitega stekla …).. 18.

3. DAN: predavanja potekajo o pravilni prehrani in pravilnem vnosu tekočine v telo, o raznovrstnih poškodbah, ki lahko nastanejo pri posameznem kolesarju, sledijo pravna vprašanja ter vožnja po stopnicah. Za zaključek dneva opravijo še vožnjo po mestu, ki zajema mnogo različnih vaj, kot so pravilno razvrščanje po prometnih pasovih, križiščih, kolesarskih stezah in mestnih ovirah. 4. DAN: pred zadnjim dnem se morajo policisti na kolesu uspešno prebiti čez množico ljudi in oceniti, če je bolje prodreti skozi množico s kolesom ali peš. Sledijo vaje na strelišču s strelnim orožjem in vožnja zunaj urejenih poti. 5. DAN: zadnji dan usposabljanja pričnejo z razpravo o različnih postopkih, kjer se glavna tema nanaša na zasledovanje osumljenca peš. Presodijo kdaj okolje in taktika narekujeta, da policist opusti kolo in nadaljuje pot peš. Na parkirišču sledi preizkus znanja tako, da inštruktorji preizkušajo vsakega policista posebej. Opraviti morajo fizične in psihične teste in nato v učilnici sledi pisni izpit, sestavljen iz petdesetih vprašanj (International Police Mountain Bike Association (IPMBA), 1991b). Vsi študentje, ki so dosegli na pisnem delu najmanj 76 % in so bili na praktičnem preizkusu zadovoljivo ocenjeni, so primerni za pridobitev potrdila o uspešnem usposabljanju policistov kolesarjev (Ricciardi, 2001).. 19.

6. Usposabljanje policistov kolesarjev v Republiki Sloveniji. V Sloveniji policija še nima izdelanega enotnega programa usposabljanja za policiste kolesarje. Pristopi policijskih uprav so različni, vedno bolj pa je prisotno zavedanje, da je potrebno zagotoviti varno opravljanje policijskega dela na kolesih. Policijska uprava Maribor je po kriterijih Mednarodnega združenja policistov na gorskih kolesih (IPMBA) sama pripravila program usposabljanja za policiste kolesarje, ki je na kratko predstavljen v nadaljevanju tega poglavja.. 6.1 Cilji usposabljanja Cilj usposabljanja je, da se bodo udeleženci: . »spoznali in pri svojem delu znali učinkovito uporabljati oziroma upoštevati posamezne določbe s področja zakonodaje in ustreznih podzakonskih predpisov,. . usposobili, da bodo čim bolj mobilni, še posebej, ko govorimo o delu v mestnih središčih, saj lahko dostopajo tja, kamor druga vozila ne morejo,. . spoznali, da lahko na kolesu nadzorujejo promet ter na ta način pripomorejo k večji prometni varnosti vseh ostalih prometnih udeležencev,. . usposobili za zasledovanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj, ki je v urbanih mestnih peš conah hitrejše in uspešnejše,. . usposobili za delo v opazovalni službi, saj so določene točke in dejanja storilcev s kolesarske perspektive bolj opazna,. . spoznali, da policisti na kolesih z državljani navežejo tesnejše stike, kar pomeni, da je njihovo pridobivanje informacij o prekrških ter sumljivih dejanjih intenzivnejše, zaradi česar se lahko hitreje odzovejo,. . spoznali, da so policisti na kolesih tudi promotorji kolesarjenja, saj policija z rabo kolesa poudarja zdrav način življenja in osvešča o potrebni skrbi za okolje« (Zakelšek, 2008).. 6.1.1 Tehnični pogoji Za izvajanje teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja morajo biti izpolnjeni naslednji tehnični pogoji: 20.

. učilnica mora imeti na razpolago najmanj 1,5 m2 delovne površine na udeleženca programa usposabljanja za varno vožnjo in najmanj 5 m2 delovne površine za predavatelja,. . učilnica mora biti opremljena s pohištvom, ki omogoča nemoteno učno delo odraslih in z učnimi pripomočki, kot so: prerez nove in obrabljene pnevmatike, tabla, računalnik, digitalni projektor, ustrezna površina za projiciranje, ki omogoča prikaz stoječih in premikajočih se slik ter predvajanje gradiv v vseh standardnih zapisih,. . poligon ali ustrezno utrjeno površino vsaj v merah rokometnega igrišča,. . zadostno število ustreznih koles.. 6.2 Teoretični del usposabljanja Teoretični del policisti opravijo kar na svoji matični policijski postaji, kasneje pa sledi bolj zanimiv del usposabljanja, in sicer praktično usposabljanje, ki ga izvedejo na različnih lokacijah. Posamezne vaje so policisti opravljali pod strogim nadzorom pristojnega inštruktorja, ki jim je nudil napotke in usmeritve ter jih nadziral. Teoretična podlaga izhaja predvsem iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (opozorilo, ukaz, patruljiranje, opazovanje, ugotavljanje identitete, odkrivanje in preprečevanje prekrškov ter dejanj, ki lahko oziroma ogrožajo varnost ljudi in premoženja, urejanje, nadzor prometa, preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj). V sklopu teoretičnega dela jim je bilo predstavljeno, kako zelo je pomembna dobra psihofizična pripravljenost in primerna prehrana, znamka kolesa, njegova zgradba in vzdrževanje, kakšno opremo in pripomočke (palica, svetilka, zveza …) morajo uporabljati, da bi bili čim bolj varni pri opravljanju nalog.. 6.2.1 Praktični del usposabljanja Pri praktičnem usposabljanju morajo opravljati različne vaje: . prikaz osnov varne vožnje s kolesom,. . prikaz pravilnega zaviranja kolesa in pravilnega padanja ter vstajanja s tal ob morebitnih pripetljajih,. 21.

. prikaz počasne vožnje in prikaz vožnje v temnejših prostorih, kot je so primer garažna hiša, razni podvozi,. . zamenjava predrte zračnice,. . spretnostne vožnje po travnatih, makadamskih, gozdnih in asfaltnih podlagah.. Slika 2: Prikaz spretnostne vožnje policistov na kolesih po različnih podlagah (Vir: Pungartnik, 2007).. V nadaljevanju sledi seznanitev policista z nalogami, katere bo moral opravljati v službi: . priprava kolesa in ustrezne opreme za delo,. . izvajanje postopkov ugotavljanja identitete osebe in obvladovanja področja kolesa (prikaz nenevarnega, občutljivega in nevarnega postopka). . uporaba strokovnega policijskega prijema s prijetjem kršitelja,. . sestopanje s kolesa med vožnjo in tek ob kolesu,. . uporaba palice - tonfe in teleskopske palice,. . vaja, ki zajema, kako se ubraniti napadalcu s pomočjo kolesa, postopek prijetja osebe, ki ima pri sebi orožje ter vožnja policista s pištolo v roki (najti ustrezen položaj za streljanje).. Slika 3: Prikaz položaja policistov na kolesu pri opravljanju ugotavljanja istovetnosti osebe (Vir: Pungartnik, 2007).. 22.

V nadaljevanju se poučijo o tem, kako brez ustrezne podlage, s pomočjo kolesa, izpolnjevati razne dokumente, izvedejo vajo odprave okvare ali nepravilnosti na kolesu, izvajajo patruljiranje po peš conah in pri tem opazujejo kriminalna žarišča. Na koncu usposabljanja pa morajo dokazati, kako dobri so v hitrostni vožnji v urbanem okolju in svojo psihofizično pripravljenost, saj morajo v dvanajstih minutah in pol prevoziti razdaljo 4,8 kilometra (policistke imajo dve minuti več na razpolago). Celotno usposabljanje traja 8 ur (Pungartnik, 2007).. 23.

7. Kolesa in sestavni deli. 7.1 Vrste koles Na tržišču obstajajo štiri vrste koles: cestno kolo, gorsko kolo, hibrid in treking oz. potovalno kolo: . Cestno kolo je narejeno tako, da povečuje hitrost skozi povečano aerodinamičnost in zmanjšano težo kolesa. Narejeno je za vožnjo po cesti, a preveč krhko za težko breme ali vožnjo po neurejenih površinah.. . Gorsko kolo je bilo razvito za specifično uporabo izven urejenih cest, zelo uporabno je na neravnih ali razgibanih terenih. Visokokakovostno gorsko kolo je vzdržljivo in nima tekmeca, saj je primerno za premagovanje različnih bremen. Vzdržljivost je rezultat kombinacije močnih, vendar lahkih materialov, bližnje tolerance v komponentah ter okvirju, narejenem iz materiala, ki je dizajniran prav za vzdržljivost ob večjih pritiskih ali tresljajih, na izven cestnih terenih, pri tem pa ohranja normalno stanje kolesa. Moderno gorsko kolo kolesarju omogoča, da s sedemindvajsetimi prestavami efektivno in uspešno premaguje večino terena.. . Hibridno kolo je kombinacija gorskega (okvir, zavore, prenosnik moči) in cestnega kolesa (gume in kolesa). Gre za lažjo verzijo gorskega kolesa. Gume, obroč in okvir so ožji kot pri standardnem gorskem kolesu. Generalno gledano, to kolo ni primerno za uporabo pri javni varnosti.. . Treking ali potovalna kolesa so prenove koles iz leta 1950. Njihova značilnost je, da so enostavno grajena, s samo nekaj prestavami. Med največje slabosti štejemo nezmožnost hitrega pospeševanja, zaviranja in pomanjkanja prestav, hkrati tudi tehtajo precej več. Namenjena so osebam, ki si želijo udobno, enostavno kolo za zabavo ali osnovni prevoz. Pomeni, da niso primerna za uporabo javne varnosti. Torej, za uporabo javne varnosti so najbolj pomembna prav gorska kolesa.. Naj naštejemo nekaj razlogov, zakaj so gume, prestave, položaj kolesarja, sposobnost nošenja opreme ene izmed glavnih prednosti. Platišča so manjša kot pri hibridu ali cestnem kolesu, prav tako so tudi širša, kar omogoča namestitev širše pnevmatike. Večje pnevmatike imajo večji volumen zraka, ki lahko boljše absorbira udarce, prav tako pa lahko preprečijo njeno predrtje, ko trči ob oster predmet, čeprav je premalo napolnjena z zrakom. 24.

Domet prestav omogoča večini kolesarjev, da se povzpnejo na najbolj strma hribovja, medtem jim kombinacija prestav prav tako omogoča, da razvijejo visoke hitrosti v primerih klicev na pomoč ali pregonu storilcev. Položaj kolesarja je primeren za dolgotrajno uporabo kolesa. Telo ima tak položaj, da je teža telesa razporejena predvsem na sedež, ne pa na roke in zapestje. Pokončen položaj zmanjšuje krče v vratu in omogoča svobodnejše dihanje. Pri tem sta pomembni velikost okvirja, ki ustreza kolesarju in primerna višina sedeža. Moderna gorska kolesa so narejena za uporabo izven urejenih vozišč in za oddaljene predele. Vključujejo dodatne spoje, ki omogočajo pritrditev dodatne opreme na okvir. Čeprav večina kolesarjev, ki opravljajo javno varnost, ne kolesari v oddaljene kraje, je sposobnost nošenja dodatne opreme ključnega pomena za opravljanje njihove dolžnosti (Jones in Bartlett, 2008: 21-24).. 7.2 Okvirji koles Okvir kolesa je njegovo srce, zaradi njega je pomembno, da se za javno varnost uporabi kolo z visokokvalitetnim okvirjem, ki ustreza kolesarju. Za okvir se uporabljajo različni materiali. Manj kvalitetni so, cenejši in težji so, torej dražje bomo plačali zanj, tem lažjega in kvalitetnejšega bomo dobili. Najcenejši okvir je iz jekla, sledijo aluminij, titan in karbonska vlakna. Kolesa z navadnim jeklom imajo težo med 13 in 18 kilogramov, so težja od povprečnih gorskih koles, kljub temu pa manjši tresljaj lahko povzroči zvitje ali pok okvirja. Uporaba jeklenega okvirja za javno varnost ni primerna. Kromirano jeklo je močnejše, bolj prožno in lažje od navadnega jekla, vendar težje od aluminija. Mnogo srednjih in višje rangiranih koles uporablja ta material, ker je precej bolj prožen in lahko absorbira udarce, vendar ne prenaša tako učinkovito moči od kolesarja do pedalov kot močnejši okvirji. Aluminijasti okvirji so lahko lažji in močnejši kot jeklo, zaradi tega so bolj primerni za nošenje dodatne opreme. Aluminijasti okvirji prenašajo moč bolj učinkovito, vendar niso toliko odporni na tresljaje, zato so jim dodana prednja in/ali zadnja vzmetenja. Največja slabost aluminijastih okvirjev je ta, da jih je zelo težko popraviti. Titan in karbonska vlakna so zadnja tehnologija, vendar je izkoristek, pridobljen za dodatno ceno, zelo majhen. Uporabljajo se pri delih, zaradi trdnosti in nizke teže, vendar v večini proračun ne dopušča nakup takih koles. Vsak od teh materialov se lahko uporablja za izdelavo okvirja ali pa so sestavljeni na različne načine. Cevi okvirjev se lahko varijo, vežejo ali lepijo. Večina koles, ki se uporablja za javno varnost, uporablja aluminijasti okvir, ki zadovoljuje večini kriterijev. 25.

7.3 Komponente koles Pod komponente kolesa se nanašajo mehanski deli, ki vključujejo pedala, menjalnika, zobnike in zavore. Večina srednjerazrednih gorskih koles pripada proizvajalcem, kot sta Shimano ali SRAM. Vsako od obeh podjetij ponuja različne razrede komponent. Visokorazredna so lažja, dražja, bolj vzdržljiva in močnejša. Za javno varnost ni potrebe po vseh visokorazrednih delih. Proizvajalci koles sestavijo kolo tako, da so deli kompatibilni med seboj. Ne glede na kakovost vseh delov, brez ustreznega vzdrževanja kolesa le-ta ne bo dočakal predvidene dobe.. 7.4 Prenosnik moči Obstaja več vrst prenosnikov moči, vendar najbolj pogostega (večstopenjskega) najdemo pri večini sodobnih in pretežno vseh gorskih kolesih. Slednji omogoča kolesarju menjanje prestav, medtem ko je kolo v pogonu.. 7.4.1 Menjalnik Levi menjalnik, ki se nahaja na levi strani krmila, upravlja prednje zobnike, desni menjalnik, ki se nahaja na desni strani krmila, pa upravlja z zadnjimi zobniki. Omogoča tekočo menjavo prestav in preprečuje prezgodnjo obrabo verige in zobnikov.. 7.4.2 Zobniki Gorska kolesa imajo dva zobnika. Prednji in zadnji zobniki se lahko premikajo, ko je kolo v mirovanju. Veriga se po zobnikih premika le, ko je kolo v gibanju in med premikom prestave. Gorska kolesa imajo tri velikosti prednjih zobnikov, in sicer: z 22, 32 in 44 zobmi. Zadnji zobniki pa od 11 do 34 zob. Taka kombinacija prednjih in zadnjih zob dovoljuje prestave, ki omogočajo hitro vožnjo ali vožnjo v hrib in je primerna za uporabo pri vzpostavljanju javne varnosti.. 26.

7.5 Kolesni sklop Kolesa, ki se uporabljajo v namene vzdrževanja javne varnosti, morajo biti močno zgrajena. Kolo sestavljajo naslednji deli: os, okvir, špice in guma.. 7.5.1 Okvir kolesa Moderni okvirji kolesa so narejeni iz stisnjenega (ekstrudiranega) aluminija. Gume gorskih koles so po večini zelo široke, kar zahteva tudi širok okvir. Uporaba široke gume na ozkih okvirjih pomeni slab izkoristek gume. Prav tako pa uporaba širokih okvirjev z ozkimi gumami lahko povzroči poškodbo okvirja. Za kolesa, ki se uporabljajo za javno varnost, so primerna tista, katerih širina okvirja ne presega 22 milimetrov in zračnice, ki v širino ne merijo manj kot 25 milimetrov gume.. 7.5.2 Napere Kolesa s šestintridesetimi naperami so zelo priporočljiva, ker več naper pripomore k močnejšemu in trpežnejšemu kolesu ter zmanjša potrebo po ojačitvi kolesa. Najboljša izbira za material, iz katerega naj bi bile napere, je nerjaveče jeklo (močno, ne rjavi).. 7.5.3 Os kolesa Vse novejše osi so narejene iz aluminijeve zlitine, s krogličnimi ležaji okoli osovine, ki se jo lahko prilagodi, vzdržuje ali popravi.. 7.5.4 Gume Navadna gorska kolesa so opremljena z grobimi gumami, kar je prednost za rekreativne gorske kolesarje in osebe, ki varujejo javno varnost, opravljajo delo v parkih ali kontrolo na neurejenih voziščih. Za ostalo opravljanje dela javne varnosti pa take gume niso primerne, saj ne omogočajo zadovoljivega oprijema, prav tako so bolj glasna in zmanjšujejo možnost biti neopazen oziroma neslišen. Najboljša izbira je kombinacija med gumo za cesto in gorsko gumo. Ta tip gume omogoča oprijem po celotni površini in je lahko opremljena s kevlerjem (pasom za dodatno zaščito proti predrtju). Pri oceni gume najprej določimo širino, ki je primerna. 27.

okolju in vozniku. Gume, primerne za javno varnost, morajo biti široke najmanj 25 milimetrov. Širše gume imajo večji volumen, nudijo večjo amortizacijo, so manj nagnjene k predrtju in podpirajo večjo obremenitev.. 7.6 Zavorni mehanizem Je zelo pomemben pri kolesih, ki jih uporabljajo za javno varnost, posebno tokrat, ko se kolo uporablja v nujnem primeru. Sposobnost hitrega in zanesljivega zaviranja ob intervenciji je odvisna od tipa zavor in sposobnosti ter tehnike voznika. Poznamo dva sistema zavor: zavore, ki delujejo na obroč kolesa in tiste, ki delujejo na disk. Boljše so zavore na disk, saj omogočajo močnejše in učinkovitejše ustavljanje.. 7.7 Vzmetenje Večina gorskih koles je opremljena samo s prednjim vzmetenjem. Obstajajo pa tudi kolesa z vzmetenjem spredaj in zadaj, vendar pa ta niso primerna za opravljanje javne varnosti.. 7.7.1 Sprednje vzmetenje Dobro vzmetenje lajša utrujenost v rokah, zapestju in ramenih. Seveda pa mora biti vzmetenje prilagojeno teži voznika. Kolesa s prednjim vzmetenjem so najbolj primerna za uporabo pri javni varnosti.. 7.7.2 Polno vzmetenje Kolesa s polnim vzmetenjem so kolesa, ki imajo vzmetenje spredaj in zadaj. Kot prednost polnega vzmetenja nam kolo nudi bolj gladko vožnjo, z manjšo utrujenostjo za voznika. Ta kolesa so nekoliko težja, prav tako pa odvzamejo nekaj moči pri pritiskanju na pedala. Prav tako je zaradi zadnjega vzmetenja oprema omejena.. 7.8 Ustreznost kolesa Je ključnega pomena za kolesarjevo udobnost in prevencijo poškodbe. Poškodbe, povezane z neustreznostjo kolesa, so: poškodbe kolen, bolečine v hrbtenici, rokah in zapestjih. Najbolj pomemben vidik ustreznosti kolesa je velikost okvirja. Velikost 28.

kolesarja mora biti izmerjena pred nakupom kolesa. Najbolj idealno bi bilo, da bi imel vsak kolesar svoje kolo. Če pa eno kolo uporablja več kolesarjev, pa je potrebno izbrati kolo za kolesarje, podobnih velikosti. Seveda pa so poleg velikosti okvirja pomembne še ostale nastavitve. Razumevanje kako pravilno nastaviti kolo je ključnega pomena za kolesarjevo udobje, učinkovitost in varnost. Osebe, ki bodo uporabljale kolesa za javno varnost, morajo biti poučene o pravilni nastavitvi, da bodo kolo lahko optimalno uporabljale. Kolesa morajo biti opremljena s srednje kvalitetnimi materiali ali boljšimi materiali, ki lahko zdržijo vožnjo v težjih pogojih. Prav tako sta zelo pomembna njihovo vzdrževanje in čistoča (May in Monte, 2006).. 29.

8. Oprema kolesa. 8.1 Sedež Je najpomembnejša stična točka med kolesom in kolesarjem. Izbira sedeža je pomembna za udobje in zdravje kolesarjev. Raziskave v Združenih državah Amerike so pokazale, da so v dveh mesecih uporabe kolesa policisti, ki so kolesarili, čutili odrevenelost v genitalnem predelu in zmanjšano erekcijo. Na podlagi raziskav je National Institut for Occupational Safety and Health (Nacionalni inštitut za varnost in zdravje) izdal naslednje priporočilo: . zagotoviti ustrezno kolo,. . izstopiti s kolesa med odmorom, pogovorom ali opazovanjem,. . izstopiti s kolesa, če se pojavi odrevenelost,. . minimizirati pritisk na presredek,. . preizkusiti različne sedeže.. Seveda pa je sedež specifičen za vsakega kolesarja, saj ne obstajajo osebe z enako karakteristiko telesa (Jones in Bartlett, 2008: 34-35).. 8.2 Pedala Glavna vloga zadrževalnega sistema pedala je zadržati kolesarjeva stopala, ko le-ta kolesari skozi ovire. Danes poznamo več vrst pedal, od navadnih do vpenjalnih. Slednjih se neizkušeni kolesarji izogibajo, saj se bojijo dodatnih poškodb ob padcih ali trkih, vendar so vpenjalna boljša, saj se z njimi doseže večja hitrost. Ob današnjem razvoju pa so vpenjalna pedala za gorska kolesa primernejša za uporabo pri opravljanju javne varnosti. Seveda morajo biti ta pravilno nastavljena (napetost in kot, pod katerim odpnemo čevelj).. 8.3 Svetilke Za namestitev svetilk na kolo se odločamo v primeru, ko se bo kolo uporabljalo ob zmanjšani vidljivosti. Če se v takih pogojih kolo ne bo uporabljalo, namestitev ni smiselna.. 30.

8.4 Zvočne naprave Na kolo se lahko namestijo različni tipi zvočnih naprav. Uporabimo lahko navaden zvonec, zvočno napravo, ki deluje na principu stisnjenega zraka ali pa s pomočjo baterije. Kakšno bomo namestili, je odvisno od zahteve oziroma glasnosti sirene.. 8.5 Torbe in stojala Pri izbiri torbe za opremo in stojala za kolo moramo najprej določiti, kakšno opremo bo policist na kolesu uporabljal. Poznamo standardno in dodatno opremo. Ta bo narekovala, kakšne velikosti bo torba. Večja kot bo torba, več opreme bomo lahko shranili vanjo. Pri izbiri moramo biti pozorni na material, saj mora biti odporen proti obrabi, odrgninam, trganju in mora biti vodotesen. Notranjost torbe se prilagodi opremi, ki jo bo nosil kolesar. Na zunanjost torbe se namestijo identifikacijske oznake in odsevni trakovi. Po izbiri torbe izberemo primerno stojalo, na katerega bomo torbo namestili. Primerni materiali, iz katerega naj bi bilo stojalo, so aluminij, jeklo in kromirano jeklo. Paziti moramo, kako bomo pritrdili stojalo, če se pojavi potreba, da bi se moralo le-to hitro sneti, je treba te okoliščine predvideti. Ne smemo pozabiti, da mora biti stojalo kljub temu trdno pričvrščeno, saj moramo biti na terenu pripravljeni na različne ovire.. 31.

9. Uniforma policistov in njihova osebna zaščitna oprema. 9.1 Obleka Kakšno uniformo morajo nositi slovenski policisti na kolesih, predpisuje Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije, Uradni list Republike Slovenije, št. 64/2014: . kolesarska čelada,. . polo majica s kratkimi rokavi,. . puli,. . modularna vetrovka,. . kratke kolesarske hlače,. . dolge kolesarske hlače,. . kolesarske rokavice,. . kolesarski čevlji.. Vsi deli uniforme so temno modre barve, razen rokavic in čevljev, ki so temno sive ali črne barve. Poleg predpisane kolesarske uniforme imajo policisti na uporabo tudi dopolnilne dele uniforme, kot so: intervencijska, neprebojna, zaščitna delovna čelada, maskirna kapa (krinka), zimska kapa, podkapa, ognjevarna podkapa, zaščitna maska s torbico, sončna očala, ognjevarni kombinezon, antistatične hlače, kombinezon in majica, visoki antistatični čevlji, odsevni brezrokavnik, neprebojni in taktični, dežne hlače, termo in ognjevarno perilo, poletne in zimske nogavice, dokolenke, gamaše, zaščitne rokavice, slovesne rokavice, ščitniki (roke, ramena, noge), hlačni pas, taktični in službeni pas s torbicami in nosilci (za pištolo, lisice, radijsko postajo in drugo), nahrbtnik, službena torbica, piščalka z vrvico, taktična torba in škornji iz gume (Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije, 2010).. 32.

Slika 4: Prikaz ustrezne uniforme slovenskih policistov na kolesu (Vir: Pungartnik, 2007).. Obleka mora biti primerna in dizajnirana tako, da doseže varnost in učinkovitost policista na kolesu. Primerna obleka in oprema bosta pripomogli k boljši prepoznavnosti in pozitivnemu odzivu javnosti. Uniforma mora biti odporna na veter, nuditi mora zaščito pred dežjem, snegom in mrazom. V primeru potenja telesa pri ekstremno visokih oziroma nizkih temperaturah mora zagotavljati zadostno zračnost. Primerna kolesarska oprema lahko prepreči marsikatero bolezen ali poškodbo, povezano z visoko ali nizko temperaturo. Med kolesarjenjem policisti lahko ustvarijo od deset do petnajst stopinj Celzija dodatne temperature, kar v vročem vremenu zelo hitro pripelje do vročinske izčrpanosti ali vročinskega udara. Zaradi tega mora zaužiti dovolj tekočine in imeti dobro zračno obleko (Guyton in Hall, 2006). Uniforme policistov morajo biti narejene iz materialov, ki odvajajo pot od telesa in istočasno nudijo zaščito pred zunanjimi vplivi. Take tkanine ne bodo zadrževale vlage od potenja, zaradi česar bo koža suha in bo kolesarjem v zimskem času topleje, v poletnem pa hladneje. Bombažno spodnje perilo je odsvetovano, ker zadržuje vlago. Hlače kolesarja morajo imeti čim manj šivov in se ne smejo nahajati na mestu, kjer se stikajo s sedežem. Narejene ali oblikovane morajo biti tako, da ne prihaja do morebitnega zapletanja (primer: hlače se zataknejo v verigo). Narejene morajo biti iz materiala, ki se hitro suši (potenje, dež).. 33.

Vetrovka mora biti ustrezne dolžine in širine, da ima policist dovolj prostora v predelu ramen za normalno gibanje. Pomeni, da ima podaljšan del v predelu hrbta in podaljšane rokave. Narejena mora biti iz materiala, ki diha in nudi ustrezno zračnost. Uniforma mora biti tudi prepoznavna oziroma vidna. Primerne barve so: rumena, kraljevsko ali mornarsko modra. Te barve omogočajo kolesarjem večjo vidnost, ker jih drugi udeleženci v cestnem prometu prej opazijo. Poleg vsega pa morajo biti opremljeni z ustreznimi oznakami in odsevnimi trakovi. Čevlji morajo biti prilagojeni tako za vožnjo na kolesu kot tudi za hojo. Podplata čevljev morata biti trda, da se prepreči upogibanje stopala, hkrati pa toliko mehka, da policist normalno opravlja svoje delo, kot za primer, da lahko normalno teče za osumljencem.. 9.2 Osebna zaščitna oprema kolesarja Vso opremo, ki je policistom oziroma enoti dodeljena v uporabo, je potrebno skrbno uporabljati, negovati, vzdrževati in ustrezno hraniti v prostoru, ki je za to primeren. Pred vsakim prevzemom in vračanjem je potrebno opraviti pregled opreme, ugotoviti njeno delovanje, poškodbe in napake. V primeru, da se ugotovi, da oprema ni popolna, je izrabljena, ne deluje ali ni primerna, je potrebno obvestiti svojega nadrejenega. Vsak policist na kolesu mora imeti homologirano čelado. Večina poškodb, ki jih utrpijo kolesarji, so poškodbe lobanjskega dela glave, prav zato je zaščita glave najbolj pomembna. Posebno nevarni za hude poškodbe so padci, pri katerih kolesar pade čez krmilo. Seveda pa mora biti čelada tudi pravilno nameščena, da je zagotovljena maksimalna varnost kolesarja (Sperryn, 1994). Pri izbiri čelade je pomembna: . odpornost proti udarcem,. . njena udobnost (zračnost, prilagojenost, hlajenje, kontrola znojenja),. . cena ne sme biti ovira.. 34.

Čelade, ki jih uporablja slovenska policija, so bele barve ali temnejših barv, kar pomeni, da je policist na kolesu kot udeleženec v cestnem prometu slabše opazen. Očala morajo biti odporna proti razbitju stekla, da policist z njimi dobro vidi tudi pri doseganju visokih hitrosti. Hkrati morajo biti odporna na UVA, UVB, UVC sončne žarke ter na infrardečo in modro svetlobo. Pri osebni zaščiti policista kolesarja so pomembne rokavice, ki jih mora uporabljati ves čas vožnje. Zmanjšujejo vibracije, pomagajo preprečevati utrujenost, odrevenelost rok in pogoje za nastanek artritisa ter varujejo pred raznimi odrgninami. Rokavice so lahko polovične ali cele. Pri polovičnih rokavicah so prsti do polovice v rokavicah, ostali del prstov na prostem, kar pomeni, da policist z njimi lažje rokuje, predvsem s potrebno opremo. Policist na kolesu, ki je opremljen z visokokvalitetnimi materiali oziroma opremo, bo svoje delo opravljal na najvišjem nivoju, saj mu bo med delom udobno in prijetno ter počutil se bo varno.. 35.

10. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč. 10.1 Najpogostejši vzroki prometnih nesreč V več kot polovici hudih prometnih nesreč so povzročitelji prav kolesarji. Najpogostejši vzroki, zaradi katerih prihaja do prometnih nesreč: . napačna smer oziroma stran vožnje kolesarja, kar pomeni, da vozijo preblizu desnemu robu vozišča ali po nasprotni polovici, v večini primerov temu botruje prisotnost alkohola v organizmu udeleženca,. . ne upoštevajo pravil prednosti, pogosto v križiščih, kjer nekateri udeleženci ne vedo, da veljajo prometni znaki, signalizacija oziroma prometne oznake tudi zanje, ne le za motorna vozila,. . ne prilagajajo hitrosti svojim sposobnostim in stanju cestišča pogosteje pri večjih naklonih, kjer kolesarji lahko dosežejo visoke hitrosti.. 10.1.1 . Nasveti za preprečitev prometnih nesreč Potrebno je upoštevati prometne znake, prometne označbe in prometno signalizacijo.. . Na odsekih, kjer promet ureja svetlobna prometna signalizacija, je potrebno upoštevati svetlobne prometne znake.. . Ne vozite pod vplivom alkohola oziroma nedovoljenih substanc.. . Pred spremembo smeri vožnje se je potrebno prepričati, kaj se dogaja za vašim hrbtom. Ko boste prepričani, da lahko varno spremenite smer, pred tem s predpisanimi gibi pravočasno in nazorno pokažite svoj namen – kaj želite storiti.. . V križiščih, predvsem v tistih, v katerih so označene kolesarske steze, je potrebno upoštevati pravila prednosti.. . Potrebno je voziti po označeni kolesarski stezi ali kolesarskem pasu oziroma poti, pri tem pa se držite desne strani.. . V primeru, da ni označene kolesarske poti oziroma steze, vozite ob desnem robu vozišča, gledano v smeri vožnje, čim bližje robu, vendar ne več kot en meter od njega.. . Ob slabi vidljivosti in v nočnem času morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč, zadaj pa rdečo pozicijsko luč. Poleg tega je pomembno, da 36.

je nameščen tudi rdeči odsevnik. Na obeh straneh pedalov morajo biti nameščeni oranžni ali rumeni odsevniki, na kolesih pa mora biti prav tako umeščen rumeni oziroma oranžni stranski odsevnik. . V primeru vožnje v skupini je priporočljivo, da vozite eden za drugim. Po dovolj široki cesti, z redkim prometom, se lahko dva kolesarja vozita vzporedno.. . Bodite pozorni na druge udeležence cestnega prometa, opazujte, potrebno je predvideti morebitna ravnanja drugih udeležencev in biti pozorni na vozila, ki vas dohitevajo oziroma prehitevajo.. . Predvsem v križiščih bodite odločni, jasno nakažite smer, ko boste prepričani, da so vas opazili, nadaljujte vožnjo. Dokler ne boste popolnoma prepričani glede varne udeležbe, sestopite s kolesa in pot skozi križišče nadaljujte peš.. . Za boljšo opaznost oziroma slišnost uporabljajte zvonec, ker bodo na vas pozornejši.. . Ponoči oziroma ob slabi vidljivosti so priporočljiva svetlejša oblačila.. . Za prtljago imejte nameščen kovček oziroma košaro, pritrjeno na zadnjem delu kolesa. Ne smete prevažati predmetov, jih vleči, potiskati, se pustiti vleči, voziti drugih oseb, razen če ni z zakonom določeno drugače.. . Kolo je potrebno redno vzdrževati in servisirati.. . Obvezna oprema kolesa: prednja in zadnja luč, zadnji rdeči odsevnik, odsevnik v pedalih, bočni odsevnik, zvonec, brezhibna prednja in zadnja zavora.. . Priporočena oprema: ščitnik za verigo, blatnika, ustrezne pnevmatike, ogledalo, sedež, distančnik z odsevom in še najbolj pomemben del opreme: čelada.. 10.2 Vrste nevarnosti za kolesarje a). SPLOŠNE POVRŠINSKE NEVARNOSTI. b). SPLOŠNE NAVIDEZNE NEVARNOSTI. c). SPLOŠNE PREMIKAJOČE NEVARNOSTI. d). NEVARNOSTI Z UDELEŽBO AVTOMOBILA IN KOLESA. a). SPLOŠNE POVRŠINSKE NEVARNOSTI. So nevarnosti, ki predstavljajo ogroženost kolesarjev glede na površino, po kateri vozijo. Mednje sodijo: razne razbitine, smeti, delci ali kosi razbitega stekla, odlomljene veje dreves, povožene živali, luknje, vdolbine, izbokline, razpoke,. 37.

odvrženi oziroma odpadli predmeti, ki predstavljajo nevarnost kolesarju; razni spoji (dodan asfalt, pesek … ); robniki, neutrjene bankine, vozišča; železniške proge, razni kanalizacijski pokrovi, rešetke; stoječa voda, led in sneg na vozišču. b). SPLOŠNE NAVIDEZNE NEVARNOSTI. Med te nevarnosti sodijo razni dejavniki, kot je močno sonce in s tem povezano bleščanje, neosvetljeno vozišče ali tema, gosta megla, dim, močan veter, ograje, stavbe, pešci, parkirana vozila in podobni predmeti (Jones in Bartlett, 2008: 91-92). c). SPLOŠNE PREMIKAJOČE NEVARNOSTI . MOTORNA VOZILA: nenadno odpiranje avtomobilskih vrat, vozilo zapelje vzvratno s parkirnega prostora. Na vozilu so pritrjena dodatna, širša vzvratna ogledala in drugi predmeti na vozilih.. . DRUGI KOLESARJI: kolesarji, vozeči v nasprotni, napačni smeri, kolesarji v skupini ali vzporedno vozeči kolesar.. . PEŠCI: v to skupino uvrščamo tekače, osebe na rolerjih, rolkah, sprehajalce z raznimi otroškimi vozički oziroma vozički s prtljago, ki jo potiskajo ali vlečejo za sabo, uporabniki invalidskih vozičkov …. d). . ŽIVALI. . NENADNI SUNKI VETRA (Jones in Bartlett, 2008: 96).. NEVARNOSTI Z UDELEŽBO AVTOMOBILA IN KOLESA. Poleg teh nevarnosti je pomembno omeniti nesreče, ki se zgodijo, ko sta med vožnjo udeležena kolesar in avtomobil: . kolesar z roko ne nakaže spremembe smeri,. . kolesar ali avtomobil ne upošteva prometnih znakov, svetlobne signalizacije,. . avtomobil zapelje vzvratno (bočno parkiranje),. . kolesar ne vozi po kolesarski stezi, ampak po cesti (voznik avtomobila, na vozišču ne pričakuje kolesarja, ker poleg poteka kolesarska steza),. . kolesar nenadoma zavije s kolesarske steze na vozišče (Jones in Bartlett, 2008: 96).. 38.

11. Intervju s policistom/ko na kolesu s Policijske postaje Ljubljana Center in Policijske postaje Novo mesto ter vodstvenim delavcem s Policijske postaje Novo mesto. Opravila sem nestrukturirani intervju s policistoma Policijske postaje Novo mesto in policistko s Policijske postaje Ljubljana Center. Z vodstvenim delavcem Policijske postaje Novo mesto, je bil opravljen individualni intervju.. 11.1 PRIMER 1 – oboroženi rop zlatarne na Wolfovi ulici v Ljubljani Pred leti se je v Ljubljani na Wolfovi ulici zgodil oboroženi rop zlatarne, v katerem sta bila udeležena dva storilca. Ne daleč stran, na Čopovi ulici, se je nahajala policistka na kolesu, ki je opravljala vsakodnevne naloge. Po policijski zvezi, katero policisti uporabljajo za medsebojno komuniciranje, je sprejela obvestilo, da se je na Wolfovi ulici zgodil oboroženi rop zlatarne. S kolesom se je takoj napotila v smeri izvršitve kaznivega dejanja. Na poti se je srečevala z različnimi ovirami, kot so potopni stebri (Čopova ulica), ki preprečujejo dovoz nepristojnim z avtomobili. Med vožnjo se je hitro in spretno izogibala mimoidočim, kolesarjem, križišču s stoječimi vozili, peljala čez robnik in manjšo zelenico. S kolesom je ubrala najkrajšo možno razdaljo do kraja, kjer sta bila storilca prijeta. V primeru, da bi uporabljala avtomobil, bi se reakcijski čas podaljšal in po vsej verjetnosti bi se storilca skrila ali bila kasneje dobljena, ker sta že bila na begu. Policistka ju je izsledila med Kongresnim trgom in Slovensko cesto, pri podhodu, kjer jima je bila odvzeta prostost. Slabost opravljanja naloge na kolesu je bila ta, da je bila na začetku postopka povsem sama. V avtomobilu sta v večini dva policista skupaj, pri tem pa se počutiš bolj varnega, ker veš, da imaš nekoga, ki ti bo nudil pomoč in te varoval pri opravljanju policijske naloge. Ena od slabosti je bila tudi ta, da je imela pri sebi le svoje lisice, s katerimi bi lahko vklenila in obvladala le enega od storilcev. Kljub temu je imela srečo, da sta bila na begu skupaj in se nista ločila.. 39.

V primeru, da bi bila z avtomobilom, bi vklenjenega zaprla v vozilo, s tem bi si pridobila lažji nadzor nad drugim, čeprav bi morala avtomobil pustiti nekaj metrov stran, ker je dostop do kraja dogodka možen le s kolesom ali peš (Osebni intervju, policist 1, 4. 8. 2014).. 11.2 PRIMER 2 – pretep na avtobusnem postajališču v Novem mestu Policist na kolesu se je nahajal na Šegovi ulici v Novem mestu, patrulja z avtomobilom pa dvesto metrov nižje, na ulici Slavka Gruma. Po policijski zvezi so sprejeli obvestilo, da se na avtobusnem postajališču, ob Topliški cesti, tepe večje število mladoletnih Romov. Policist na kolesu se je nahajal slab kilometer stran od mesta kršitve, vendar je na kraj prispel hitreje kot policista z avtomobilom. Policist na kolesu se je zapeljal po hribu navzdol, po slabo vzdrževani makadamski poti, krenil na pešpot, preko železniške proge in dela travnika ter v nekaj minutah prispel do avtobusnega postajališča. Ob prihodu je policist ločil kršitelja in zbral prva obvestila od ljudi, ki so se nahajali v bližini, šele nato sta na kraj prispela policista v avtomobilu. Omenjena nista imela druge možnosti priti na kraj, kot da se peljeta po cesti do konca ulice Slavka Gruma, po Topliški cesti, čez dve križišči, opremljeni s svetlobnimi prometnimi znaki. Slabost, ki jo je občutil policist na kolesu, je bila ta, da je bil ob prihodu na kraj sam, kljub temu da je imel opravka z mladoletnimi osebami (Osebni intervju, policist 2, 23. 8. 2014).. 11.3 PRIMER 3 – drzna tatvina ženske torbice pri Župančičevem sprehajališču v Novem mestu Pri Župančičevem sprehajališču, v dolžini približno dveh kilometrov, ki se nahaja med Novim trgom in Ljubljansko cesto v Bršljinu, se je zgodila drzna tatvina ženske torbice, ki jo je izvršil neznani storilec. Policisti so po policijski zvezi pridobili še dodaten opis storilca ter informacijo, da beži v smeri Bršljina.. 40.

Policistka kolesarka se je nahajala v Bršljinu v bližini policijske postaje, policijska patrulja z avtomobilom pa na Glavnem trgu, od kraja dogodka oddaljena približno tristo metrov, zato so bili na kraju storitve v nekaj minutah. Storilca niso izsledili, ker je bežal po pešpoti. Policista sta morala zapustiti avtomobil in pot nadaljevati peš. Policistka kolesarka se je odločila, da bo odšla po pešpoti, čeprav je bilo na nekaterih mestih precej blata. Čez približno slab kilometer je prijela storilca. Prednosti: s kolesom je bila hitrejša od policistov, ki sta morala pot nadaljevati peš, poleg tega sta svoj avtomobil pustila pred pešpotjo in je tako ostal nezavarovan. Policista sta do prihoda na kraj porabila več energije kot pa policistka s kolesom (Osebni intervju, policist 3, 27. 8. 2014).. 11.4 PRIMER 4 - Intervju z vodstvenim delavcem s Policijske postaje Novo mesto Koliko let so na vaši policijski upravi prisotni policisti na kolesih? Pri nas so policisti na kolesu prisotni že več kot deset let. Koliko policistov opravlja delo na kolesu oziroma so primerno usposobljeni? Trenutno razpolagamo s tremi usposobljenimi policisti: eno policistko in dvema policistoma. Po kakšnih kriterijih zbirate policiste, ki so primerni za opravljanje službe na kolesu? Kandidate zbiramo po že utečenem programu, dobro morajo opraviti psihofizične teste, imeti individualno željo in čutiti sposobnost, da na terenu lahko sami opravljajo pomembne naloge. Ali morajo biti policisti, ki opravljajo naloge na kolesih, bolje psihofizično usposobljeni od ostalih policistov? Po mojem mnenju morajo biti enako usposobljeni zaposleni, ki službo opravljajo z vozili ali na kolesih. S kolikšnim št. koles razpolagate? Trenutno imamo na razpolago dve kolesi.. 41.

Kakšne barve so? Sta sive barve, blagovne znamke Peugeot, s pritrjeno predpisano opremo. Je policist pri opravljanju nalog s kolesom vedno sam ali je kdaj tudi v paru? Načeloma naloge opravlja sam, včasih pa tudi v paru. Kako pogosto je policistu dodeljeno kolo? Policistu je dodeljeno kolo v primeru, ko vremenske razmere to dopuščajo, odvisno od števila policistov, ki tisti dan opravljajo službo in od varnostne problematike. Bi morda potrebovali večje št. policistov na kolesu, glede na problematiko? Odvisno od situacije, morda bi med turistično sezono potrebovali kakšnega dodatnega policista. Na katerih območjih so najbolj zaželeni? Zakaj? Najbolj so zaželeni v mestnih središčih in gosto naseljenih krajih. Pri tem ne smemo pozabiti na javne prireditve (opravljanje službenih nalog, promocija same policije). Imate dovolj koles, opreme? Glede na trenutne razmere imamo na razpolago dovolj koles in opreme. Kaj menite glede kolesarske uniforme, je primerna in katere dele od predpisane vaši policisti posedujejo? Menim, da je primerna. Posedujejo kapo (bejzbol kapa), polo majico s kratkimi rokavi, kratke hlače, rokavice, čelado in športno obutev. Jih ovira pri njihovem delu počutje, okretnost predvsem v hladnejših vremenskih razmerah? V hladnejših vremenskih razmerah niso razporejeni na kolo, ker običajno tudi ni povečane problematike. Kaj bi izboljšali oziroma dodali? Mogoče bi bilo bolj praktično, če bi policist namesto pritrjenih torb na kolo raje nosil nahrbtnik. Primer: za storilcem lažje teče, če nosi opremo na hrbtu kot pa v roki oziroma ne izgublja časa z iztikanjem pritrjene torbe s kolesa.. 42.

Menite, da so dovolj vidni, predvsem kadar so izpostavljeni v prometu (barva, odsevna telesa)? Na polo majicah s kratkimi rokavi in na hlačah bi morali biti pritrjeni dodatni odsevni trakovi. Imajo policisti vso opremo, ki je predpisana? Da, imajo. Ali so kolesa dovolj kvalitetna za premagovanje različnih ovir na terenu? Da, ker so sestavljena iz kvalitetnih materialov. Je na njih pritrjenih dovolj odsevnih teles? Za kolo zadostuje. Se vam zdi barva primerna? Da. So redno servisirana? Da, enkrat na leto pristojni opravijo servis koles. Ali razpolagate z dovolj jasnimi pisnimi navodili v zvezi z usposabljanjem policistov na kolesu? Da, v skladu z utečenim načrtom. Se omenjenega redno držite? Da, na vsake dve leti. Imate občutek, da so uspešni pri svojem delu? Zakaj? Da, zaradi vidnosti (javnost oziroma občani jih opazijo) in učinkovitosti ter uporabnosti. V čemu vidite prednosti? V nizki ceni vzdrževanja koles in majhni obrabi sredstev ter opremi, katero prejmejo v osebno zadolžitev (Osebni intervju, policist 4, 21. 11. 2014).. 43.