Smiselnost uvajanja podjetniških aktivnosti med osnovnošolce : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO. SMISELNOST UVAJANJA PODJETNIŠKIH AKTIVNOSTI MED OSNOVNOŠOLCE. Kandidatka: Rajšp Katja Študentka rednega študija Številka indeksa: 81584808 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Podjetništvo Mentor: prof., dr. Miroslav Rebernik. Plitvički Vrh, februar 2005.

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidat(ka) ________________________________ absolvent(ka) študijske smeri:________________________študijski program:________________________ izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a) pod mentorstvom________________________ in uspešno zagovarjal(a) ______________ (vpisati datum zagovora). Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne____________________. Podpis:__________________________________.

Z. AHVALA Mentorju prof., dr. Miroslavu Reberniku se iskreno zahvaljujem za razumevanje, prijazne pogovore ter strokovno usmerjanje pri pripravi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi g. Zlatku Erlihu in ga. Nataši Lorber, ki sta mi dovolila globlji vpogled v program podjetniškega krožka in mi omogočila nastanek diplomske naloge. Prav tako bi se rada iz srca zahvalila staršem, ki so mi omogočili študij, predvsem pa možu Slavku za moralno podporo in vzpodbudo v težkih trenutkih..

2. PREDGOVOR Podjetništvo je v zadnjem času doživelo velik razcvet, kar velja tako za celoten svet, kot tudi za Slovenijo. Poseben razcvet je podjetništvo doživelo v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja. Tako lahko danes govorimo o podjetništvu, kot o osvajalcu sveta, saj je prav podjetništvo tisto, ki osvaja tako razvite kot nerazvite države. Ker pa razvoj nikoli ni bil enakomeren, se pojavljajo velike razlike v razvitosti med državami. Živimo v zelo turbulentnem okolju, za katerega so značilne zelo hitre spremembe. Če želijo podjetja v tem okolju preživeti, se morajo hitro prilagajati tem spremembam, se veliko učiti ter to novo znanje takoj praktično uporabiti. Podjetja bodo dolgoročno preživela in se razvijala, če bodo dovolj vlagala v človeške vire in na njih gledala kot na konkurenčno prednost za podjetje. V Sloveniji se sistem usposabljanja in izobraževanja delovne sile le počasi in postopno prilagaja, zato smo šele v zadnjem času priča novim izobraževalnim postopkom in modelom, ki v proces izobraževanja uvajajo več prakse. Vzgled pa si lahko vzamemo v Evropi, kjer so ti modeli že vrsto let uspešno izvajani. Znanje, ki ga na osnovi novega načina usposabljanja osvojijo podjetni ljudje postaja ključni dejavnik razvoja posameznikov in podjetij, saj sta podjetnost in ustvarjalnost ena najredkejših proizvodnih virov, ki v družbi znanja postajata odločilna razvojna dejavnika. Tako lahko trdimo, da bi težko našli uspešno podjetje, kjer se ne bi zavedali, da so prav zaposleni tisti, ki jim morajo posvečati največ pozornosti, v prihodnosti pa se bo ta pozornost še povečala. Prav zaposleni so tisti, ki s svojim znanjem, spretnostmi in sposobnostmi naredijo podjetje uspešno, saj predstavljajo dolgoročno konkurenčno prednost pred domačo in svetovno konkurenco. Vedno hitrejšim spremembam pa se bodo lahko prilagajali le najboljši izmed najboljših, tisti, ki bodo visoko izobraženi in motivirani. Tako se moramo začeti podjetniško izobraževati in usposabljati že zelo zgodaj in naše pridobljeno znanje nenehno nadgrajevati. Zelo malo ljudi se zaveda, da je potrebno dodatno izobraževati že majhnega otroka in seveda mladostnika pri odločitvah o nadaljnjem življenju in ga pripraviti na življenje odraslih. Morda se starši tega dejstva sicer zavedajo, toda kako to storiti, kje to dobiti, kdo to ponuja, kje se to izvaja in ali ponujajo to šole, so vprašanja na katere starši ne vedo pravega odgovora. Prav zaradi tega se je podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o. s svojimi sodelavci odločilo pripraviti program podjetniških krožkov za osnovnošolce. Podjetniški krožek je oblika trideseturne delavnice, v kateri ne moremo govoriti o klasičnem poučevanju podjetništva, saj pri tem izobraženi mentorji pripeljejo mladino preko iger do obdelave programa, ki ima povsem podjetniške osnove. Učenci se v igri spoznajo z osnovnimi pojmi podjetništva in načrtujejo poslovni načrt za svojo podjetniško idejo, ki ga nato predstavijo na podjetniškem forumu. Podjetniški krožek za osnovnošolce je namenjen učencem sedmih in osmih razredov. Z njim želimo oblikovati osnovno podjetniško kulturo med mladimi ter jim posredno pomagati pri izbiri njihove poklicne poti. Namen podjetniškega krožka je predvsem v tem, da se v razredu ustvari pozitivna podjetniška klima, v kateri je potrebno mladim omogočiti, da na enostaven način pridobijo prve izkušnje s področja podjetništva..

3. Podjetniški krožek omogoča trening ustvarjalnosti učencev ter možnost pridobivanja osnovnega podjetniškega znanja, ki pa ga bodo morali nadgraditi, če bi se kdaj zares odločili za svojo podjetniško kariero. Učenci podjetniškega krožka imajo prav tako možnost mednarodnega sodelovanja, saj sodelujejo s svojimi vrstniki iz Črne Gore in se z njimi srečajo na vseslovenskem podjetniškem forumu. Namen diplomskega dela bo spoznati program podjetniškega krožka, njegove cilje, namen, vsebino in podjetniške forume ter vplivanje podjetniških krožkov na razvijanje pozitivne podjetniške klime in na razvoj mladih podjetnikov in njihovih vrednot. Prav tako želimo prikazati, kako lahko učencem že v osnovni šoli olajšamo predstavo o realnem podjetniškem življenju, ki jih morda čaka izven šolskih klopi. Pokazati želimo, kako se naučiti igrati podjetje in načrtovanje že v zgodnji mladosti. Z raziskavo, ki jo bomo predstavili na koncu diplomskega dela, pa želimo pridobiti in predstaviti mnenje ravnateljev osnovnih šol in mentorjev kot izvajalcev podjetniških krožkov, o njihovem videnju in pomenu uvajanja podjetniškega razmišljanja med osnovnošolce. Prav tako želimo raziskati učinke podjetniškega krožka na udeležence in okolje ter predstaviti smiselnost uvajanja podjetniškega krožka in njegovo uspešnost. V ta namen smo sestavili anketni vprašalnik za dve ciljni skupini, ki nam bo dal želene rezultate in informacije, na osnovi katerih bomo lahko predstavili dejstva in rezultate. Torej želimo z našo diplomsko nalogo predstaviti program podjetniškega krožka in način poučevanja z igro, s katerim predstavimo udeležencem osnovne podjetniške pojme ter načrtovanje svoje podjetniške ideje in jim tako vsaj približno prikažemo kdo je podjetnik, kaj dela, kaj je podjetje in kakšno je realno podjetniško življenje..

4. KAZALO. stran. 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.4 Uporabljene raziskovalne metode. 5 5 5 6 6. 2 PODJETNIK IN PODJETNIŠTVO 2.1 Podjetnik 2.1.1 Opredelitev pojma podjetnik 2.1.2 Temeljne značilnosti in lastnosti podjetnika 2.1.3 Podjetniška motivacija in podjetniško tveganje 2.2 Podjetništvo 2.2.1 Temeljni pojmi in definicije podjetništva 2.2.2 Razvoj podjetništva v Sloveniji 2.2.3 Podjetniška priložnost 2.3 Izgrajevanje podjetniških vrednot. 8 8 8 9 10 11 11 12 13 14. 3 PODJETNIŠKO USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1 Usposabljanje podjetnikov v Sloveniji 3.2 Podjetniški krožek v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. 3.2.1 Razvoj podjetniškega krožka v Sloveniji 3.2.1.1 Vsebinska in organizacijska prenova programa Podjetniški krožek 3.2.2 Cilji in namen podjetniškega krožka 3.2.3 Ciljne skupine podjetniškega krožka 3.2.4 Vsebina podjetniškega krožka 3.2.5 Podjetniški forum 3.2.6 Prenos programa v druge države. 15 15 16 17 19 21 22 22 24 25. 4 RAZISKAVA OZ. ANALIZA UČINKOV PODJETNIŠKIH KROŽKOV 4.1 Metodologija raziskave 4.1.1 Opredelitev problema, ciljev in omejitev raziskave 4.1.2 Vir podatkov in vzorec raziskave 4.2 Anketni vprašalnik 4.2.1 Rezultati raziskave 4.2.2 Komentar raziskave 4.2.3 Predlogi za nadaljnje raziskave. 26 26 26 26 27 27 43 44. 5 SKLEP. 45. 6 POVZETEK. 47. 7 SEZNAM VIROV IN SLIK. 48. PRILOGE.

5. 1 UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki ga bomo raziskovali. Podjetništvo osvaja svet. V razvitih delih sveta je podjetništvo osnovna filozofija in stil ekonomskega razvoja. Podjetništvo je tudi osrednji gospodarski proces, ki določa vzpone in padce narodov, podjetij in posameznikov. To so dejstva, ki vse bolj prodirajo tudi v naše okolje. Tudi v Sloveniji se podjetništvo razvija in je zelo pomembno za naše gospodarstvo. S spoznavanjem pojmov kot so podjetništvo in podjetnik pa bi morali seznaniti že mlade ljudi od osnovnih šol naprej. S tem bi pripomogli k boljšemu ustvarjanju pozitivne podjetniške klime. Torej je znanje tista neprecenljiva vrednota, ki človeka bogati in je temelj na poti do uspeha. Informacije in znanje so mehanizem pospeševanja vsestranskega razvoja, saj je znanje kapital s katerim ustvarjamo. Z izobraževanjem si širimo obzorje, razvijamo mišljenje, izmenjujemo izkušnje, se ustvarjalno izpopolnjujemo ter pridobivamo strokovno znanje in ideje. Vse to pa so pogoji za razvoj uspešnega podjetnika. Pomembno je, da se uspešen podjetnik začne razvijati že v mladosti, da mladim nudimo možnost spoznavanja podjetništva. Tako bodo lažje ugotovili kaj želijo v življenju početi. Osnovno znanje si lahko otroci pridobijo že na koncu osnovne šole, z udeležbo v podjetniške krožke. Podjetniški krožki so prihodnost naših otrok. 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve. Namen: Izbrano temo tega diplomskega dela analiziramo zato, ker smo v knjigah in drugih medijih zasledili veliko več poučevanja podjetništva v srednjih in višjih šolah ter univerzah, v osnovnih šolah pa je srečevanja s podjetništvom premalo. Namen tega diplomskega dela je z analizo ankete pridobiti mnenje ravnateljev osnovnih šol in mentorjev kot izvajalcev podjetniških krožkov, o njihovem videnju in pomenu uvajanja podjetniškega razmišljanja med osnovnošolce. Namen diplomskega dela je prav tako opredeliti podjetniške krožke, njihove cilje, namen in vsebino ter vplivanje podjetniških krožkov na razvijanje pozitivne podjetniške klime, razvoj mladih podjetnikov in njihovih vrednot, saj podjetniški krožki pripomorejo k spoznavanju podjetniških vrednot in s tem k lažjemu odločanju otrok o njihovem nadaljnjem izobraževanju in poklicu..

6. Cilji: • • • • •. Ugotoviti prednosti udeleževanja otrok v podjetniške krožke, ugotoviti slabosti udeleževanja otrok v podjetniške krožke, preveriti postavljene cilje podjetniških krožkov, z analizo ankete pridobiti znanje o tem kako podjetništvo vpliva na razvoj mladih in njihovo razmišljanje ter dokazati smiselnost uvajanja podjetniških aktivnosti med osnovnošolce.. Trditve: • • • • •. 1.3. Uvajanje podjetniških aktivnosti med osnovnošolce je smiselno, podjetniški krožki pripomorejo k razvoju mladih podjetnikov in ustvarjanju pozitivne podjetniške klime, mlade moramo vzgajati v duhu kreativnosti, radovednosti, neodvisnosti in zavedanja pomembnosti lastnega znanja, podjetniški krožki pripomorejo k lažjemu odločanju otrok o njihovem nadaljnjem šolanju in poklicu, podjetniški krožki pripomorejo k poznavanju tržnih ekonomskih načel in primerno opozarjajo na podjetništvo in ustanavljanje novih podjetij. Predpostavke in omejitve raziskave. Predpostavke: • • • •. Predpostavljamo, da bomo s pomočjo ankete dobili primerne informacije. Predpostavljamo, da bodo ravnatelji in mentorji sodelovali v anketi. Predpostavljamo, da bomo v analizo dobili zadosten vzorec odgovorjenih anket. Predpostavljamo, da bomo lahko prikazali prednosti in slabosti.. Omejitve: • • • •. 1.4. V diplomskem delu smo se omejili samo na Slovenijo, omejili smo se samo na izbrane osnovne šole in omejili smo se na ravnatelje osnovnih šol, ki so v svojem dosedanjem delu že imeli vključen podjetniški krožek kot interesno dejavnost in mentorje kot izvajalce programa podjetniških krožkov, omejili smo se tudi samo na podjetniške krožke, ki jih izvaja podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o.. Uporabljene metode raziskovanja. Raziskava je osredotočena na podjetniške krožke v osnovnih šolah pa Sloveniji, zato govorimo o dinamični mikroekonomski raziskavi, saj se le-te ukvarjajo s proučevanjem obnašanja in delovanja temeljnih ekonomskih subjektov, delov ali skupin..

7. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali z različnimi metodami: • •. metodo zbiranja podatkov iz eksternih virov (strokovne literature) in metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete.. Obdelava podatkov je deskriptivne narave. Uporabljene so bile naslednje metode: • • • • •. metoda deskripcije (opisovanje dejstev, procesov, pojavov), metoda kompilacije (povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč), anketiranje, obdelava podatkov s pomočjo Excela in enostavna deskriptivna statistika..

8. 2 PODJETNIK IN PODJETNIŠTVO 2.1 2.1.1. Podjetnik Opredelitev pojma podjetnik. Do danes se je uveljavila definicija, da so podjetniki tisti, ki pravočasno in gibko identificirajo priložnost, zberejo potrebne vire, izpeljejo praktičen akcijski načrt in požanjejo nagrade (Rebernik 1997, 34). V splošnem se uporablja pojmovanje, da je podjetnik oseba, ki izvaja funkcijo organiziranja, najema inpute, upravlja vsakodnevne operacije in prevzeme riziko. Za podjetnika ni pomembno, da ima premoženje, zanj je pomembno, da ima možnost, da to premoženje uporablja in s tem ustvarja dodatno vrednost in delovna mesta. Pomembno je, da znajo najti produkcijske tvorce in jih tako kombinirati, da v novi rabi ustvarjajo večje donose (Rebernik 1995, 2). Podjetnika pojmujemo tudi kot človeka, ki s svojimi sposobnostmi, znanjem in sredstvi išče in kombinira proizvodne dejavnike tako, da realizira donosne podjetniške priložnosti ter s tem prispeva k razvoju gospodarstva in družbe (Plut 1995, 49). Podjetnik je človek, ki odkrije nekaj, kar bi lahko postalo potreba ali zazna neko potrebo drugih ljudi. Da bi uresničil svojo vizijo, mora za to vložiti veliko truda, znanja in moči, tako svojih kot moči drugih ljudi. Od nastanka vizije pa do njene uresničitve pa preteče veliko časa, tudi let. V vsem tem času se mora podjetnik znati prilagajati realnim razmeram trga, vizijo pa sproti nadgrajevati. Podjetnik pa je tudi inovator, ker realizira nekaj novega. Inovator sproža, uresničuje in nadzira inovacijski proces, v njegovo uresničevanje pa vlaga tudi kapital. Torej mora podjetnik pravočasno zaznati podjetniško priložnost in hitro usmeriti delo na področja ki pospešujejo družbeni razvoj. Trije metodološki pristopi k podjetništvu pojmujejo podjetnika na naslednje načine (B. Kovač 1990, 11): • Personalna psihološka šola in neoklasična ekonomska teorija ga razumeta kot svobodni tržni subjekt, ki deluje v skladu s svojimi spoznanji in ekonomskimi motivi. • Sociokulturni pristop proučuje in razlaga podjetnika kot subjekt v odnosu do širše socialne okolice. Podjetnik deluje v družbi kot iniciator in realizator idej, ki omogočajo družbeni razvoj. S pojmom podjetnik pogosto označujemo ljudi, ki so ustanovili svoje podjetje. Takim podjetnikom lahko rečemo tudi zunanji podjetniki. Poznamo pa tudi notranje podjetnike. Ta koncept se je izoblikoval v zadnjih dvajsetih letih. To so osebe, ki obvladujejo procese uvajanja, prodiranja, realiziranja svoje podjetniške ideje v obstoječem podjetju (Plut 1995, 51)..

9. 2.1.2. Temeljne značilnosti in lastnosti podjetnika. S proučevanjem podjetnikove osebnosti se ukvarja veliko raziskovalcev. Tudi v Sloveniji imamo že veliko raziskav o podjetniških lastnostih. Iz teh raziskav pa lahko razberemo eno temeljno ugotovitev, da ni enoznačne razlage, kdo lahko postane podjetnik in kdo ne. Kljub temu pa je vsem podjetnikom skupnih nekaj osnovnih značilnosti, ki jih ločijo od drugih ljudi. Te osnovne značilnosti lahko strnemo v nekaj alinejah (Pšeničny 2000, 61): • Podjetnik obvladuje svoje življenje in zna vplivati na udejanjanje svojih zamisli, • podjetnik želi biti samostojen in sam odločati o svoji usodi, • podjetnik želi uspeti in biti prepoznaven, drugačen, • podjetnik je pripravljen tvegati več kot drugi, • podjetnika in njegove vrednote oblikuje družina, šola, življenjsko in delovno okolje, • podjetnik ima dolgoročen, strateški pogled na priložnost, na sredstva in vire ter potrebno organizacijo za dosego poslovnih ciljev. Za nekatere podjetnike lahko rečemo, da imajo še posebej poudarjene določene lastnosti, to so kreativnost in ustvarjalnost, dolgoročno usmerjenost v trg in kupce, moralnost, usmerjenost v dolgoročni uspeh in kapitalski dobiček, etičnost in poslovnost ter sposobnost predvidevanja tveganj in prilagajanja. Nekatere najpomembnejše osebnostne značilnosti podjetnikov so (Kuratko 1995): • predanost in zaupanje v idejo, • želja po uspehu in dobičku, • obsedenost s priložnostjo, • iniciativnost in odgovornost do vseh, ki so vključeni v podjetniški proces, • vztrajnost pri reševanju problemov, • sposobnost učenja na napakah, • upoštevanje povratnih informacij, • energičnost in dinamičnost, • kreativnost in inovativnost, • samozaupanje in optimizem, • samostojnost in neodvisnost, • … Nekatere podjetniške lastnosti so bolj, druge manj priučljive. Tiste, ki jih je lažje razviti so predanost, odločnost, obsedenost s priložnostjo, strpnost do tveganja, ustvarjalnost, motiviranost in sposobnost vodenja. Drugi lastnosti, ki pa so težje priučljive, pa so energičnost, zdravje, čustvena stabilnost, inovativnost, inteligenca, osebnostne vrednote (Rebernik 1997, 34). Seveda pa je zelo potrebno poleg osebnostnih lastnosti podjetnika še znanje in sposobnosti ter zmožnosti in motiviranost..

10. 2.1.3. Podjetniška motivacija in podjetniško tveganje. Definicija motivacije za podjetništvo se glasi (Plut 1995, 68): Motivacija za podjetništvo je proces, ki povzroča, da se ljudje vedejo in delujejo podjetniško; to pomeni, da s pomočjo vgrajene potrebe po uspehu, podjetniških sposobnosti, znanja ter sredstev iščejo in kombinirajo proizvodne dejavnike tako, da realizirajo donosne podjetniške priložnosti ter s tem prispevajo k razvoju gospodarstva in družbe. Najmočnejša gonilna sila podjetnikov je potreba po uspehu oziroma dobičku. To ni prirojeno, ampak relativno trajna osebnostna lastnost, ki se oblikuje že v otroštvu z starševsko vzgojo, saj ti svojega otroka pohvalijo, za uspešno opravljeno nalogo in tako privzgojijo otroku težnjo po uspehu. Uspešnost je produkt sposobnosti, znanja, izkušenj in motivacije. Tako lahko rečemo, da čim bolj je nekdo motiviran za podjetništvo, tem bolj izkorišča svoje sposobnosti, znanje in izkušnje za dosego dobrih rezultatov. Lahko pa trdimo tudi obratno, da kdor ima večje podjetniške sposobnosti, znanje in izkušnje, je tudi bolj podjetniško motiviran. Poleg osnovnih motivov kot so potreba po uspehu, po moči in po priznanju drugih, ki so značilni za večino ljudi, so raziskave pokazale, da imajo podjetniki različne motive za svoje podjetniško obnašanje. Ti motivi so (Pšeničny 2000, 43): • podjetništvo je način življenja, • uživanje v poslu in delu, • razumevanje drugih ljudi, njihovih potreb in motiviranje ljudi za dosego ciljev, • zgraditev organizacije in rast podjetja, • želja po podjetniški žetvi. Podjetnik se srečuje z velikimi tveganji. Tvegajo, da bodo izgubili nekaj let svojega življenja, da bodo izgubili veliko prijateljev in si pridobili nove sovražnike, tvegajo, da bodo porabili vse svoje prihranke, se zadolžili, se sprli s svojim partnerjem in še bi lahko naštevali. Kljub tem pomislekom pa se veliko ljudi po svetu odloča, da postanejo podjetniki. Tako se morejo podjetniki spopasti s finančnim tveganjem, ki spremlja vsako podjetje. Podjetniški podjem je namreč neločljivo povezan tudi s podjetnikovim vlaganjem osebnih prihrankov, pa tudi z osebnim najemanjem posojil, zato je podjetnikovo osebno tveganje še posebej veliko v prvih fazah razvoja podjetja. Kasneje pa se vse bolj prenaša na podjetje. Veliko ljudi pa se s tem ni pripravljeno spopasti (Pšeničny 2000, 75). Podjetniki se spopadajo tudi s tveganjem kariere in morda udobne zaposlitve v kakšnem drugem večjem podjetju. Podjetnik, ki bi zapustil dobro delovno mesto v podjetju, da bi se lotil lastnega podjetništva in pri tem ne bi uspel, se po vsej verjetnosti ne bi mogel več vrniti na staro delovno mesto v podjetju. Prav zaradi tega razloga se večkrat ljudje odločajo za podjetništvo, če so že izgubili ugodno službo..

11. Tudi tveganje v družini in okolju je zelo veliko, če družina ne pozna nevarnosti podjetniškega podjema. Pred odločitvijo za podjetje je potreben temeljit pogovor, morda bi bilo smiselno prebrati tudi kakšno knjigo o podjetništvu. Novo podjetje je kot novi družinski član in bo družina vsaj nekaj let živela s podjetnikovimi načrti, težavami in nevarnostmi. Tudi prijatelji so lahko prikrajšani, saj podjetnik običajno zanje nima več časa (Pšeničny 2000, 75). Pozorni pa moremo biti tudi na psihično tveganje, saj je psihične motnje, ki nastanejo zaradi stresnih situacij bodisi zaradi propada podjetja in podobno zelo težko pozdraviti. 2.2 2.2.1. Podjetništvo Temeljni pojmi in definicije podjetništva. Skoraj nemogoče je danes najti dva človeka, ki bi si pod pojmom podjetništvo predstavljala enako. Gre za zelo široka pojmovanja. Vodilni svetovni raziskovalci podjetništva so enakega mnenja, da je podjetništvo proces iskanja ali ustvarjanja poslovnih priložnosti ter njihovo izkoriščanje neodvisno od virov, s katerimi podjetnik trenutno razpolaga (Rebernik 1995, 2). S pojmom podjetništvo razumemo vse dejavnosti posameznika ali tima, ki vodijo od tržne potrebe, organiziranja, vključitve in kombiniranja vseh potrebnih sredstev do uresničitve poslovne priložnosti in s tem ustvarjanja nove vrednosti (Bygrave 1994). Podjetništvu lahko rečemo, da je izziv za 21. stoletje, saj podjetništvo osvaja ves svet in je ključen dejavnik gospodarskega razvoja. Podjetništvo ostaja priložnost za države, ki zaostajajo v razvoju za drugimi, saj so podjetniki tisti, ki lahko prispevajo k večji stopnji rasti, s katero je mogoče dohitevati bolj razvite države. Prav od podjetništva pa večina razvitih držav pričakuje rešitev enega največjih problemov, to je visoke stopnje brezposelnosti, saj so nova podjetja tudi vir novih delovnih mest. Podjetništvo prav tako povečuje konkurenco in prisiljuje k stalnemu izboljševanju kakovosti, tako pa se povečuje tudi blaginja prebivalstva. Pospešuje tudi tehnološki napredek. Podjetniki uresničujejo revolucijo, ki spreminja in prenavlja gospodarstva po svetu in jo je Timmons poimenoval »tiha revolucija«. Bistvo tega vala pa lahko strnemo v nekaj alinejah (Glas 2000, 1; povz. po Bygravu 1994): • podjetništvo je bistvo sistema svobodnega trga, saj porajanje novih podjetij daje tržnemu gospodarstvu tisto vitalnost, ki je ni dosegel noben drug sistem, • nova in nastajajoča podjetja ustvarjajo velik delež inovativnih proizvodov, ki spreminjajo način našega dela in življenja, • nova podjetja ustvarjajo večino novih delovnih mest,… Proces hitrih tehnoloških sprememb v sodobnem gospodarstvu lahko pripišemo prav podjetništvu, ki je jedro te dinamike. Veliko sprememb je nastalo prav znotraj novih.

12. podjetniških zamisli. Bogastva variacij novih tehnologij zagotovo ne bi bilo brez številnih inovativnih podjetnikov, ki so svoj prostor našli v tržnih nišah (Glas 2000, 1). 2.2.2. Razvoj podjetništva v Sloveniji. Podjetništvo je bilo do leta 1988 najpogosteje opredeljeno kot pojav, povezan s pridobitništvom in kapitalističnimi proizvodnimi odnosi. Obravnavalo se ga je predvsem z negativne strani, pozitivne strani kot so podjetniška inovativnost, kreativnost in tveganje so bile pozabljene. Prva spodbuda za pričetek podjetništva v Sloveniji je bila sprejetje slovenskega obrtnega zakona leta 1979, ki je med zasebnike vključeval tudi subjekte s področja opravljanja ekonomskih in drugih intelektualnih storitev (Plut 1995, 43). Dejanski razcvet podjetništva pa beležimo v letu 1989, ko so bili z zakonom o podjetjih (1988) dani pravi pogoji za podjetništvo. Leta 1993 pa je ta zakon nadomestil Zakon o gospodarskih družbah (Pšeničny 2000, 25). V Sloveniji se je podjetništvo začelo naglo razvijati po letu 1990 in nastalo je tisoče novih podjetij. Podjetniške skupine, ki analizirajo domača in tuja tržišča, zbirajo informacije in izkušnje o izdelkih in poslovnih postopkih se ustanavljajo v vseh gospodarskih dejavnostih in vedno bolj izkoriščajo poslovne priložnosti. Spet se oživljajo tradicionalne proizvodne panoge, razvijajo pa se tudi nove proizvodne in storitvene dejavnosti. Prav zaradi tega pa lahko osemdeseta in devetdeseta imenujemo leta podjetništva. Nikoli v zgodovini ni vsako leto nastalo toliko novih podjetij kot konec osemdesetih in devetdesetih. Podjetništvo je postalo pomembna disciplina v okviru poslovnih znanosti in vedno več univerz in drugih šol vnaša v svoje programe predmet podjetništva (Vahčič 2000, 12). Leta 2003 je vrsta dogodkov povezanih z globalizacijo dala veliko misliti Slovencem o podjetništvu. V Sloveniji smo v tem trenutku vpeti v zelo dinamične spremembe, ki predstavljajo izzive za podjetništvo. Podjetniki so pod vrsto pritiskov, ki jih ustvarja počasi se umikajoča dveletna recesija, formalno polnopravno članstvo v Evropski uniji in nadaljnji razvoj uspešnih velikih podjetij, ki vse bolj pokrivajo trg in gledajo na mala podjetja kot na možen prevzemni cilj. Splošno evropsko prepričanje o pomenu podjetništva za večjo konkurenčnost počasi prodira v slovensko ekonomsko politiko (Rebernik 2004, 43). Povečanje ravni podjetniških znanj in veščin ter ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetništva ostaja bistvena razvojna naloga. Razvijati moramo tudi dostop do finančnih sredstev, ki je v Sloveniji pomemben zaviralni dejavnik razvoja podjetništva. Razviti moramo jasno strukturiran, pregleden in razumljiv sistem finančne podpore, poslovne banke morajo odpraviti svoj pristranski odnos do podjetij, spremenjen odnos pa je potrebno podpreti s svetovanjem in usposabljanjem (Rebernik 2004, 44). Glede razvijanja slovenskega podjetništva pravi Rebernik (2004, 45): »Slovensko podjetništvo mora napredovati hitreje kot evropsko, če se želimo uvrstiti med najbolj.

13. razvite države. Napredovalo pa bo samo, če bodo podjetniki motivirani za napredek in bodo ohranili svoje razvojne ambicije.« Pred Slovenijo je še dolga pot, da bo uresničila ambicije in se v Evropski uniji uveljavila kot napredna, inovativna in podjetna družba. Slovenija bo morala storiti vse, da bi izkoristila svoje podjetniške potenciale in dohitela razvojni tempo najrazvitejših držav. Saj lahko gospodarsko raste samo tako hitro in v tolikšni meri, kot rastejo podjetja (Rebernik 2004). 2.2.3. Podjetniška priložnost. Vsaka podjetniška aktivnost se začne s podjetniško idejo, ki še seveda ne pomeni podjetniškega uspeha, če je prej nismo tržno preverili (Bernik 1994, 1.2). Poslovno priložnost lahko opredelimo kot pozitivni denarni tok, ki ga dosegamo s čim manjšim rizikom. Poslovna priložnost mora biti privlačna, trajna in vezena na izdelek ali storitev, ki bo kupcu zagotavljala vrednost (Rebernik 1995, 48). Da bi preverili ali je ideja tudi poslovna priložnost, moramo oceniti trg, konkurenco in življenjsko sposobnost ideje, ki nam pove ali je ideja sploh sposobna samostojnega življenja. Za vsako poslovno priložnost, za katero smo ugotovili, da je realna, moramo izdelati poslovni načrt (Rebernik 1995, 49). Podjetniške ideje in priložnosti so povsod okoli nas, potrebno se jih je le naučiti odkrivati in jih izkoristiti sebi v prid (Pšeničny 2000, 94). Dober podjetnik mora vedno imeti na zalogi več idej, saj je podjetnik s samo eno idejo na dolgi rok propadel podjetnik (Bernik 1994, 1.3). Za zagon podjetniškega procesa, pa je seveda sama poslovna priložnost premalo. Poleg tega sta še potrebna usposobljenost in motivacija. Že v lanskem poročilu GEM smo ugotavljali, da osebne značilnosti in lastnosti ljudi, kot so njihova sposobnost za prepoznavanje dobrih poslovnih priložnosti, prepričanje v lastno znanje in strah pred neuspehom, pomembno vplivajo na vključevanje v podjetniške procese (Rebernik 2004, 38). Raziskave o okoliščinah in področjih, ki so najpogostejši vir podjetniških idej kažejo na naslednje pomembne sklope (Tomšič 2001, 191): • spremembe v gospodarskem, socialnem in političnem okolju, • tehnološki razvoj, • pomanjkljivosti, problemi v okolju, • razvoj obstoječih izdelkov in storitev, • ideje, inovativnost ljudi. Tako pozitivne spremembe (spodbujena zasebna pobuda, privatizacija,…) kot tudi negativne posledice sprememb, zlasti na socialnem področju (naraščajoča brezposelnost) so velika priložnost in spodbuda za podjetništvo (Tomšič 2001, 192)..

14. 2.3. Izgrajevanje podjetniških vrednot. Znani ameriški kulturolog in sociolog C. Kluckhohn označuje vrednote kot pojmovanje zaželenega, ki vpliva na to, kako se ljudje odločajo za akcije in kako ocenjujejo pojave. Torej so pojmi, ki se nanašajo na stvari in kategorije, ki jih visoko vrednotimo in h katerim si prizadevamo vrednote (Musek 2000, 8). Podjetniške vrednote pa so temeljna stališča podjetnikovega vedenja, ki usmerjajo njegovo aktivnost. Najvišja podjetniška vrednota je poistovetenje vsakega zaposlenega s podjetjem in njegovimi cilji. Ker je najpomembnejši cilj podjetnika uspeh podjetja, je ta tudi njegova najvišja vrednota (Plut 1995, 22). Osnovna značilnost vrednot je njihova trajnost, življenje varujejo in mu dajejo smisel ter predstavljajo človekovo skrito potrebo po biološki nesmrtnosti (Kren 1995, 7). Ključne vsebinske aspekte vrednotnega sistema nedvomno pridobivamo v kompleksnem procesu socializacije. Seveda so pri tem pomembne tudi lastne, individualne izkušnje. V procesu socialnega učenja pridobimo veliko informacij o splošno veljavnih vrednotah. Tista področja , v katera vlagamo veliko duševne in osebne energije pa avtomatično pridobivajo na vrednosti. Zato nezavedno dvigamo ceno vsemu tistemu, s čimer se ukvarjamo in za kar se zanimamo. To pa je eden izmed pomembnih razlogov, zakaj najdemo bistvene razlike v vrednotnih hierarhijah med ljudmi različnih zanimanj in poklicev (Musek 2000, 278). V osebnostnem razvoju posameznika imajo poseben pomen življenjski cilji, ideali in vrednote. Njihove zasnove se pojavljajo že v otroštvu, trdneje se uveljavijo v adolescenci, v bistvu pa jih oblikujemo vse življenje. Pomenijo nam smernice, po katerih načrtujemo svoje življenje dolgoročno – predvsem pri najpomembnejših odločitvah v zvezi z našim izobraževanjem in poklicem (Musek 2000, 28). Prizadevanje vzgoje je usmerjeno k osvajanju določenih vrednot oziroma k spreminjanju že osvojenih vrednot. Prav zaradi tega pa je potrebno tudi spodbujanje razvoja vrednot že pri mladih ljudeh in jim tako pomagati pri izbiri svoje življenjske poti. Podjetniške vrednote so otrokom lahko predstavljene že v osnovnih šolah pri podjetniških krožkih. Te pa se potem samo še nadgrajujejo in razvijajo v nadaljnjem šolanju. Otroci morajo že zgodaj spoznati kaj je narobe in kaj prav, zato jim dajmo možnost spoznati to na igriv način, kajti kasneje v življenju nas lahko napake predrago stanejo. Kako torej vrednote pridobiti (in ohraniti)? Odgovor je ena od tistih rešitev, ki jo je lažje povedati kot uresničiti. Vadite! Kot vse kar je vredno truda, tudi pridobivanje vrednot zahteva precej truda in prizadevnosti. Postaviti si moramo cilj in nato storiti vse, kar je v naši moči, da ga udejanjimo v naših vsakodnevnih dejavnostih..

15. 3 PODJETNIŠKO USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1. Usposabljanje podjetnikov v Sloveniji. Podjetniško usposabljanje v najširšem pomenu razumemo kot splet tistih znanj in sposobnosti, ki jih potrebujemo za večjo uspešnost in učinkovitost nastopanja na trgih. Gre za predznanja, znanja in sposobnosti, ki omogočajo normalno tržno ravnanje in razmišljanje v vsakdanjem in poslovnem življenju. Pšeničny (2000) pravi, da je tukaj potrebna sprememba miselnosti, kar predpostavlja še hitrejše uvajanje programov poslovnega usposabljanja od vrtca do srednje šole ter na vse visoke šole in univerze. Podjetniško usposabljanje je prispevek k razvoju poslovnih okolij podjetnikov, njihovi uspešnosti in učinkovitosti pri delu. Tako lahko govorimo o gospodarskem pomenu usposabljanja. Zelo pomembno je, da se podjetnikom omogoči pridobivanje potrebnega znanja in sposobnosti. Katero znanje pa podjetnik potrebuje pa je odvisno od poslovnega okolja, vrste in velikosti posla ter njegovih izkušenj v poslovanju (Vidic 2000, 299). Podjetniški način reševanja problemov, podjetniško razmišljanje in podjetniški prijemi pri nastajanju in vodenju rastočih in tveganih poslov je danes doma že skoraj na vseh visokih šolah in univerzah v ZDA in Evropi. Tudi v Sloveniji se je podjetništvo kot dopolnilna usmeritev pri rednih programih pojavila dokaj zgodaj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. GEA College in Visoka strokovna šola za podjetništvo pa sta svoj celoten program zasnovali na podjetniški doktrini oziroma sta se specializirali za podjetništvo. Torej podjetništvo ostaja v večini izobraževalnih institucij nekako izolirano na nekaj predmetov, še manj pa sestavni del učnih načrtov in programov od predšolske vzgoje naprej (Pšeničny 2000, 292). Za uspešno ustvarjanje novih podjetniških idej, nastajanje novih podjetij in vodenje podjetij v rasti do uspeha morajo podjetniki imeti vrsto znanj in sposobnosti, ki jih ni mogoče razviti in pridobiti šele na visoki šoli ali na podiplomskem študiju podjetništva. Od otroštva dalje pa do začetka podjetniške kariere bi morali poleg metodoloških znanj in splošnih ekonomskih predmetov dovolj podrobno osvojiti sledeča področja podjetniških znanj, ki pa seveda morajo biti v kar največji meri podprta s praktičnimi primeri (Timmons 1994, 219-222): • poznavanje tržišča (raziskava trga, načrtovanje novega izdelka, vodenje proizvodnje, prodaje, distribucije,servisiranje,…), • tehnično/operativno znanje (kontrola zalog, kvalitete, stroškov, načrtovanje proizvodnje, nabava,delitev odgovornost,…), • poznavanje financ (pridobivanje kapitala, posojilna politika, posebna finančna znanja,…), • poznavanje računalništva, • poznavanje administracije (reševanje problemov, komunikacija, pogajanja,…), • medsebojni odnosi in skupinsko delo (sposobnost vodenja, pomoč, reševanje konfliktov,…) ter • poznavanje pravnih zadev (pogodbeno pravo, patenti in avtorske pravice, davčna zakonodaja,…)..

16. Pri tem pa ne moremo trditi, da se z diplomo visoke šole pridobivanje in razvoj sposobnosti in znanj zaključi. Dejansko se vrsta sposobnosti razvije v naslednjih dvajset do tridesetih letih, ko se povečuje obseg pridobljenih izkušenj (Timmons 1994, 199-202). V Sloveniji imajo podjetniki možnost pridobivanja znanja v formalnih in neformalnih oblikah usposabljanja. Formalno usposabljanje poteka v okviru rednega šolskega sistema v srednjih šolah, na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Neformalno usposabljanje za bodoče podjetnike izvaja mreža izvajalskih organizacij v okviru Republiškega zavoda za zaposlovanje, za rastoča podjetja pa predvsem v okviru GEA Collegea (Vidic 2000, 299). Med neformalnim usposabljanjem lahko naštejemo podjetniške programe usposabljanja za bodoče podjetnike in začetnike, ta program vključuje podjetniške programe usposabljanja za mlade, ki so namenjeni študentom in dijakom, ki še se odločajo za poklic in podjetniške programe usposabljanja brezposelnih ljudi. Neformalno usposabljanje vključuje tudi podjetniške programe usposabljanja za vodenja rastočih poslov, funkcionalno usposabljanje podjetnikov in obrtnikov ter managersko naravnana usposabljanja (Vidic 2000, 304-305). Rezultati raziskave Vidica (1999) so pokazale, da je možnosti za usposabljanje podjetništva v Sloveniji premalo, možnosti so koncentrirane le v večjih centrih za posamezne ciljne skupine in prav tako ne obstaja sistematična podpora države razvoju tovrstnega usposabljanja. Leta 2002 v raziskavi Global Enturpreneurship Monitor (GEM) pa je bilo področje izobraževanja in usposabljanja uvrščeno med najboljše podjetniške pogoje v Sloveniji, tudi sicer prevladuje ocena, da so Slovenci sposobni, marljivi in disciplinirani. Leta 2003 je ocena izvedencev še vedno sorazmerno ugodna, čeprav ne uvršča Slovenije več tako visoko. Pri izobraževanju na osnovnih in srednjih šolah smo na 13. mestu od 31-ih, pri nadaljevanju študija na višjih ravneh pa šele na 17. mestu. Leta 2003 je število osnovnih šol s podjetniškimi krožki v Sloveniji napredovalo, v srednješolskih programih pa ni bilo večjih sprememb. Na ravni višjega in visokega šolstva so se v Sloveniji razvili številni programi, saj je po oceni izvedencev rahlo nad povprečjem. V Sloveniji poučevanje podjetništva v osnovnih in srednjih šolah spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost in osebno iniciativo ter zagotavlja poznavanje tržnih ekonomskih načel in primerno opozarjanje na podjetništvo in ustanavljanje novih podjetij (Rebernik 2004, 28). Prav te trditve bomo poskusili potrditi z rezultati ankete v tem diplomskem delu ter dokazovati smiselnost uvajanja podjetniških aktivnosti med osnovnošolce. 3.2. Podjetniški krožek v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o.. »Podjetniški krožek za osnovnošolce« je namenjen učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Z njim želi podjetje SUN iz Gornje Radgone s svojimi sodelavci prispevati k oblikovanju osnovne podjetniške kulture med mladimi ter jim posredno pomagati pri izbiri.

17. njihove poklicne poti. Projekt izvajajo na podlagi koncesije 1PCMG v okviru Programa podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Podjetniški krožek je oblika trideseturne delavnice, v kateri ne moremo govoriti o klasičnem poučevanju podjetništva, saj pri tem izobraženi mentorji pripeljejo mladino preko iger do obdelave programa, ki ima povsem podjetniške osnove. 3.2.1. Razvoj podjetniškega krožka v Sloveniji. Razvoj podjetniških krožkov sega desetletje nazaj v leto 1994, ko so v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. pripravili prvi temeljni program za dvajseturni projekt poimenovan »Podjetniška delavnica za osnovnošolce«. Program podjetniških krožkov je nastal ob uporabi priročnika »Enterprise« Univerze Durham iz Velike Britanije, ki so ga tamkajšnji strokovnjaki pripravili v sklopu sistematičnih aktivnosti, namenjenih odpravljanju brezposelnosti na lokacijah, kjer so se nahajali obrati britanske železarske industrije. Ta je zašla v velike težave, s tem pa se je izrazito povečala brezposelnost ljudi. Torej je bil ta program kot nalašč primeren tudi za naše razmere, se tudi naše okolje se še zmeraj ubada z izredno velikim odstotkom nezaposlenih, ki zelo težko rešujejo svoje eksistenčne probleme. V veliko primerih so prisiljeni iskati rešitev v samostojnem podjetniškem delovanju. Ocenjujemo, da je podjetniškega znanja med prebivalstvom tega področja premalo, zato so se v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. odločili za izdelavo predmetnega programa in poskus njegove implementacije med mlado populacijo, ki obiskuje osnovno šolo. Prvič je bil program praktično preizkušen v šolskem letu 1994/95 na domači osnovni šoli v Gornji Radgoni. Učenci so na koncu usposabljanja pripravili poskusni poslovni načrt za izvedbo izbranega projekta: Dražba umetniških del lokalnih likovnih umetnikov amaterjev. Zaradi dobrega odziva učencev, ki so sodelovali v programu, so program podjetniškega krožka ponudili v naslednjem šolskemu letu še novim šolam. Iz leta v leto se je program izvajal v vedno večjem številu osnovnih šol: ¾ V šolskem letu 1995/96 se je program izvajal v petih osnovnih šolah in sicer v OŠ Apače, OŠ Cankova, OŠ Dornava, OŠ Gornja Radgona in OŠ Negova. ¾ V šolskem letu 1996/97 se je program podjetniških krožkov razširil na 12 skupin v 11 osnovnih šolah: OŠ Apače (dve skupini), OŠ Bakovci, OŠ Cankova, OŠ Dornava, OŠ Gornja Radgona, OŠ Kapela, OŠ II. Murska Sobota, OŠ Radenci, OŠ Slivnica pri Mariboru, OŠ Stogovci, OŠ Videm ob Ščavnici. Pogoj za sestavo skupine je udeležba 12-15 učencev, skupina pa je povprečno sestavljena iz 13 do 14 učencev. 1. PCMG – Pospeševalni center za malo gospodarstvo - njegovo poslanstvo je razširjati učinkovito podporno okolje za pospešen razvoj podjetništva, obrti in samozaposlovanja v Sloveniji ter promocija podjetniške kulture..

18. ¾ V šolskem letu 1997/98 je bilo v program vključenih 20 osnovnih šol in vse so se predstavile na 3. Podjetniškem forumu. ¾ V šolskem letu 1998/99 so v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. izvedli podjetniške krožke v 36 osnovnih šolah po Sloveniji. V program so bile vključene osnovne šole iz Pomurja, Podravja, Slovenskih goric, Posavja, Zasavja, Dolenjske, Primorske in Koroške. Zaključni 4. Podjetniški forum so prvič popestrili s Turistično borzo, na kateri učenci predstavijo turistične zanimivosti svojega šolskega okoliša. ¾ V šolskem letu 1999/00 se je projekt razširil po vsej Sloveniji, pri krožku pa sodeluje 48 osnovnih šol. Izvedli so 5. Podjetniški forum, kjer so se zadnjič na enem mestu predstavile vse osnovne šole v različnih delavnicah. Poskusno so tudi uvedli ocenjevanje posameznih delavnic. Nad delom učencev je bil navdušen predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, ki je obiskal forum. ¾ V letu 2000 je bil objavljen javni razpis Pospeševalnega centra RS za malo gospodarstvo z naslovom »Program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih«. Podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o. je bilo izbrano za enega izmed štirih izvajalcev programa prav s projektom Podjetniški krožek za osnovnošolce. Velik porast je bilo zaznati v šolskem letu 2000/01. Takrat je pri krožku sodelovalo že 72 osnovnih šol. Prvič so po petih letih uvedli štiri regionalne forume, kjer je delo učencev ocenjevala strokovna komisija. Zmagovalne skupine so se nato predstavile na 6.vseslovenskem podjetniškem forumu. Ta je bil izveden v OŠ Gornja Radgona 26.maja 2001. Na najem se je predstavilo 18 najboljših skupin, izmed kateri je komisija ocenila najboljši poslovni načrt, najboljšo predstavitev poslovne ideje in najlepši turistični kotiček. Med pomembnimi gosti učence obišče ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. ¾ V šolskem letu 2001/2002 je v projekt vključenih 113 osnovnih šol po Sloveniji in sicer program zaključi 105 podjetniških skupinah, katere so svoje delo predstavile na petih regionalnih podjetniških forumih. 7. vseslovenski podjetniški forum se odvija v prostorih OŠ Gornja Radgona, kjer se na prvo mesto uvrsti OŠ Ormož. Med pomembni gosti mlade podjetnike obišče predsednik državnega zbora g. Pahor. ¾ V šolskem letu 2002/2003 pa v programu sodeluje že 123 podjetniških skupin. Po izvedenih šestih regionalnih podjetniških forumih se 8. vseslovenskega podjetniškega foruma v OŠ Gornja Radgona udeleži 12 najboljših skupin, kjer strokovno komisijo najbolj prepričajo učenci iz OŠ Šmarjeta z idejo Z razglednico v svet. Med pomembnimi gosti se finalnega foruma udeleži predsednik GZS g. Jožko Čuk, državna sekretarka na MŠZŠ ga. Judita Kežman Počkaj, predsednik stranke mladih g. Dominik S. Černjak in direktor PCMG-ja. g. Božo Marot. ¾ V šolskem letu 2003/2004 so skupaj s svojimi partnerji in zunanji sodelavci ponovno izvajali program podjetniških krožkov. Ob pričetku izvajanja programa smo le tega ponudili vsem vključenim osnovnim šolam od katerih je zaključilo 80 podjetniških skupin iz cele Slovenije. Vključeni so bili učenci zadnjih razredov osemletnih in devetletnih osnovnih šol. Skupaj je tako pri programu sodelovalo kar 1057 učencev..

19. Učenci so na osnovi svoje izbrane podjetniške ideje pripravili mini poslovni načrt, njegovo vsebino pa so predstavili: • • • •. V OŠ Ljubno ob Savinji v petek, 7. maja 2004 pod organizacijo podjetja TUTELA d.o.o. iz Žalca, V Litiji v ponedeljek, 10. maja 2004 pod organizacijo Centra za razvoj Litija, V OŠ Ivana Cankarja Ljutomer v sredo, 12. maja 2004 pod organizacijo RA SINERGIJA iz Moravskih Toplic in podjetja SUN d.o.o. iz Gornje Radgone V OŠ Frana Metelka Škocjan v četrtek, 20. maja 2004 pod organizacijo Podjetniškega centra Novo Mesto.. Podjetniške skupine je ocenjevala strokovna komisija in tako so se najboljše skupine uvrstile v nadaljnje tekmovanje - 9. vseslovenski podjetniški forum, ki se je izvajal v prostorih OŠ Gornja Radgona, dne 22. maja 2004, kjer se je predstavilo osem podjetniških skupin s svojimi poslovnimi idejami. V samo izvajanje so tako vključene osnovne šole v Prekmurju, Prlekiji, na Štajerskem, na Notranjskem, na Goriškem, na Dolenjskem, na Gorenjskem, na Koroškem, Posavju in v Savinjski dolini. V nekaterih delih Slovenije se je omenjeni program zelo dobro prijel med učenci, nekoliko večji problemi se pojavljajo v zahodnem delu Slovenije. Dosedanje delo in bogate izkušnje so podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o. pripeljale do potrebnih sprememb in dopolnitev programa in strokovnih podlag zanj. V letu 2002 so pripravili dopolnitve programa in korekcijo usposabljanja mentorjev, v načrtu pa še imajo veliko dodatnih novosti v smeri diverzifikacije, ki pa jih bodo uresničevali postopno. Med razvojnimi cilji podjetja »Sun« Gornja Radgona d.o.o. lahko navedemo: ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ. Prijava na javni razpis za sofinanciranje projekta v Sloveniji. Priprava nadgradnje obstoječe literature za udeležence podjetniškega krožka. Izvajanje projekta med učenci v osnovnih šolah Črne Gore. Prijava programa za izbirni predmet Podjetništva v zadnjem triletju devetletnega šolanja v slovenskih osnovnih šolah. Iskanje generalnega sponzorja programa med velikimi slovenskimi podjetji.. Po predvidevanjih bo v šolskem letu 2004/2005 v Sloveniji v podjetniški krožek vključenih 40 podjetniških skupin, v Črni Gori, podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o. širi svoj program podjetniških krožkov tudi v tujino, pa naj bi bilo 10 podjetniških skupin. 3.2.1.1 Vsebinska in organizacijska prenova programa Podjetniški krožek Nekaj letno delo na projektu Podjetniški krožek za osnovnošolce je zahtevalo od glavnega izvajalca projekta vsebinsko in organizacijsko prenovo. Na področju organizacije projekta se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko novega, predvsem zato, ker so se podjetniški krožki razširili bolj kot je kazalo na začetku. Vsebinska prenova pa je zahtevala prenovo delovnih zvezkov za učence, priročnikov za mentorje in še posebej prenovo delavnice za.

20. usposabljanje mentorjev. V podjetju so mnenja, da bi bilo potrebno najprej spremeniti vsebino samega krožka, vendar so se odločili, da to delajo vzporedno, tako da skupaj z prenovo usposabljanja za mentorje že pripravljajo tudi delovni zvezek za učence in priročnik za mentorje. Razlogi za prenovo Nekaj letno usposabljanje mentorjev podjetniškega krožka, ki je potekalo z enakimi vsebinami, istimi predavatelji in podobnimi metodami, so dovolj tehten razlog za prenovo tega usposabljanja. Razlogov, zakaj so se v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. odločili za prenovo je kar nekaj: 1. Drugačna struktura udeležencev – od začetku usposabljanja je bila velika večina mentorjev iz vrst podjetniških svetovalcev, v zadnjih letih pa je veliko več učiteljic in učiteljev, kar zagotovo vpliva na vsebino in način podajanja snovi. Obenem pa morajo v podjetju priti do takšnega usposabljanja, ki jim bo omogočalo nemoteno prilagajanje tudi drugim ciljnim skupinam bodočih mentorjev. 2. Nove vsebine – v času informacijske družbe je potrebno posvetiti pozornost tudi uporabi interneta, elektronske prodaje, elektronskemu komuniciranju… To področje je najbolj zahtevo, saj generacija 14 in 15 letnikov velikokrat bolj obvlada te tehnologije kot sami učitelji, zato je nujno uvesti program, ki bo omogočil mentorjem uporabo novih tehnologij in obenem omogočal nove podjetniške priložnosti za sam podjetniški krožek. 3. Poudarek praktičnim vsebinam – ocena vseh, ki sodelujejo pri usposabljanju mentorjev in na podlagi pripomb udeležencev usposabljanja je, da se premalo časa posvečajo praktičnemu delu, še posebej na področjih, ki so prežeta s podjetniškimi vsebinami. Zato je predlog usmerjen v dodajanje praktičnih vsebin v samo usposabljanje z namenom, da si mentorji ob zaključku usposabljanja vedo predstavljati, kako bo izgledala delavnica, ko jo bodo sami izvajali pred učenci. 4.. Poudarek na podjetniških vsebinah – v povezavi s prvim razlogom, ocenjujejo, da bo potrebno dati več poudarka podjetniškim vsebinam, razlagi osnovnih podjetniških pojmov in vsebini poslovnega načrta.. 5. Izdelava poslovnega načrta – s prenovo želijo tudi v usposabljanje uvesti izdelavo poslovnega načrta, ki naj postane pogoj za pridobitev »licence« za mentorja. Mentorji na usposabljanju doživijo krožek podobno kot učenci in ob koncu izdelajo in predstavijo svoj mini podjetniški načrt. Na ta način bodo spoznali na kakšen način se konča delavnica in koliko dela morajo učenci vložiti, da pridejo do končnega rezultata. Mentorji se v času svojega usposabljanja srečujejo z naslednjimi vsebinami – v uvodnem delu se spoznajo med seboj, predstavijo se njihova pričakovanja in sam krožek. V naslednjem sklopu spoznajo podjetništvo, izobraževanje za podjetništvo in zakaj naj bi uvajali podjetništvo v osnovne šole. V tretjem sklopu jih čaka psihologija in reševanje konfliktov, v četrtem pa uporaba računalništva v podjetništvu in elektronsko poslovanje. Naslednji trije sklopi – uvod v podjetniški krožek, iskanje podjetniške priložnosti in.

21. načrtovanje in izdelava mini poslovnega načrta – so namenjeni spoznavanju vsebine samega podjetniškega krožka, ki jo bomo opisali v poglavju 3.3.4. Osmi sklop pa je namenjen spoznavanju promocije projekta, in sicer kako se projekt promovira, realizacija projekta, sponzorstvo in pogodbeni odnosi ter spremljanje dela na projektu. Zadnji sklop je zaključek delavnice, v katerem se pregledajo pričakovanja, ki so jih udeleženci postavili na začetku delavnice ter realizacija pričakovanj. 3.2.2. Cilji in namen podjetniškega krožka. Podjetniški krožek za osnovnošolce je namenjen učencem sedmih in osmih razredov. Z njim želimo oblikovati osnovno podjetniško kulturo med mladimi ter jim posredno pomagati pri izbiri njihove poklicne poti. Namen podjetniškega krožka je predvsem v tem, da se v razredu ustvari pozitivna podjetniška klima, v kateri je potrebno mladim omogočiti, da na enostaven način pridobijo prve izkušnje s področja podjetništva. Mladino se pri taki obliki dela: • informira o podjetništvu, • motivira k lastnemu delovanju pri manj zahtevnih projektih, • uči preprostega načina načrtovanja in organiziranja. Temeljni cilji krožka so: • prvo spoznavanje pojma PODJETNIŠTVO na zanimiv način, v osnovi povzet po modelu Durham University po priročniku Enterprise, ob uporabi lastnega delovnega zvezka, • utrjevanje občutka potrebe po SKUPINSKEM NAČINU REŠEVANJA PROBLEMOV in obdelovanja posameznih enostavnih podjetniških projektov, • spoznavanje in uporaba različnih TEHNIK GENERIRANJA IDEJ in ISKANJA SOGLASJA V SKUPINI z zanimivimi oblikami IGER, • seznanitev s potrebo in s TEMELJNIMI ELEMENTI poslovnega načrta, • izdelava »MINI POSLOVNEGA NAČRTA« s konkretnim pridobivanjem PODATKOV in INFORMACIJ, ki so potrebni za takšen dokument, • spoznavanje in razmejevanje posameznih PODROČIJ POSLOVANJA • poskus IZDELAVE NAČRTA ORGANIZACIJE izvedbe konkretnega izbranega projekta, • predstavitev izbranega in razgrajenega projekta na PODJETNIŠKEM FORUMU, • priprava TURISTIČNEGA KOTIČEKA s predstavitvijo zanimivosti šolskega okoliša, • REALIZACIJA PROJEKTA, v kolikor se za to odločita skupina in mentor. Globalni cilji podjetniškega krožka so: •. •. Program predstavlja dodatno obliko dela pri poklicnem usmerjanju, predvsem pa mlajši populaciji na zanimiv način približuje posamezne elemente podjetniškega načina razmišljanja in t.i. podjetniške filozofije, s katero se predvsem starejše generacije težje soočajo. Gre tudi za obliko preventivnega delovanja na področju odpravljanja potencialne brezposelnosti..

22. •. Ker je izvirni program prilagojen mladini od 14. do 18. leta starosti, bi bilo moč predmetno razširjeno obliko usposabljanja ponuditi tudi generaciji izredno nadarjenih otrok, ki že obiskujejo srednje šole izven občine, vendar bi takšna oblika dela omogočala nadaljnji stik s svojimi bivšimi učenci.. Drugi cilji podjetniškega krožka so: • • • • • • •. vzpodbujanje skupinskega dela otrok na posameznem skupno izbranem projektu, igranje vlog v zamišljenem podjetju, učenje podjetnega ravnanja in reševanja problemov, spoznavanje nekaterih temeljnih ekonomskih pojmov, koristnih za tiste otroke, ki se odločajo za nadaljevanje šolanja v ekonomski šoli ter za tiste, ki bodo v bodočnosti potencialno zagnali svojo dejavnost, prispevek k težki odločitvi o nadaljevanju lastne izobraževalne poti učenca, posredno dvigovanje samozavesti otrok, ki sodelujejo v skupinskem delu, predstavitev projekta na posebnem zaključnem podjetniškem forumu.. 3.2.3. Ciljne skupine podjetniškega krožka. Delo v podjetniškem krožku spremljajo v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o sistematično vsa leta s pomočjo posebnih vprašalnikov. Ves čas jih zanima mnenje naslednjih ciljnih skupin: ƒ ƒ ƒ ƒ. učencev – udeležencev krožkov (iščejo tudi mnenja tistih, ki so prenehali obiskovati krožek), staršev otrok, ki so se vključili v krožek (so lahko pomemben dejavnik pri izbiri obšolskih aktivnosti svojega otroka, zato jih zelo zanima njihovo mnenje), učiteljev v sodelujočih šolah (ker lahko neposredno zaznajo spremembe, jih sami vzpodbudijo ali se vanje vključijo), mentorjev (ker so lahko zelo kritični izvajalci projekta, ki ga lahko z njihovimi mnenji in opazovanji lažje približujejo potrebam učencev).. Rezultati vsakoletnega dela so objavljeni v posebnem poročilu. V lanskem poročilu povzemajo zgolj nekaj najzanimivejših ugotovitev in razlogov za obiskovanje krožka, ki so v: - načinu reševanja problemov, - zanimanju za podjetništvo, - razgibanem in sproščenem delu pri krožku.. 3.2.4. Vsebina podjetniškega krožka. Vsebina podjetniškega krožka je razdeljena v tri sklope, ki jih učenci spoznajo tekom podjetniškega krožka. Ti trije sklopi so skupinsko delo – reševanje problemov, generiranje idej – iskanje ideje ter načrtovanje in poslovni načrt..

23. Prvi sklop je namenjen predvsem ustvarjanju ozračja medsebojnega zaupanja v skupini z različnimi oblikami skupinskega dela, ki je potrebno za podjetniško delovanje pri skupinskem projektu. Celotno delov tem sklopu je namenjeno učenju preko različnih spoznavnih, socialnih, pogajalskih… iger. Učenci se v začetku izvajanja krožka z mentorjem spoznajo z igro in nato urijo osnove komunikacije z igro »Pozdravljanje in spoznavanje« ter »Pogovor parov«. Nekaj iger je namenjenih prebijanju ledu in razvijanju samopodobe, saj učenci govorijo o lepih stvareh, ki so se jim pripetile, o svojih prednostih ni pomanjkljivostih ter poskušajo narisati svoj osebnostni grb. Pri nekaterih igrah pa lahko ugotovimo, da so na nek način specifično naravnane na razvoj podjetniškega duha v učencih, saj jim poskušajo privzgojiti pogajalske spretnosti, razvijati skupinsko sodelovanje, možnosti doseganja dogovora ter razviti zavedanje o problemih tveganja. V tem sklopu smo zasledili že tehniko za razvijanje ustvarjalnega mišljenja, skupinskega sodelovanja in povezovanja – burjenje možganov oziroma možganska nevihta. Prisotne so tudi igre za krepitev samozavesti udeležencev ter tudi sprostitvene igre, ki so namenjene predvsem skupinam, kjer pade koncentracija ali pa da se skupino razvedri in predrami. Prvi sklop je namenjen tudi temu, da mladi spoznavajo in praktično uporabljajo različne tehnike iskanja idej, skupinsko usklajujejo ideje ter postavijo nosilno idejo za lasten projekt. V zaključku tega sklopa je nekaj iger za razvijanje ustvarjalnih tehnik reševanja problemov, skupinskega sodelovanja, razvijanje spretnosti razpravljanja in razgovora. Tukaj se pojavljajo igre: problem devetih točk, problem sodov, problem papirnatega stolpa, problem zidaka. Ko učenci spoznajo vse igre in skupaj rešijo vse dane probleme, se lotijo drugega sklopa in se začnejo z mentorjem pogovarjati o idejah in kako pridemo do njih. Po daljšem pogovoru o idejah učenci posamično, s pomočjo metode burjenja možganov, za konkretno situacijo poiščejo čim več idej. Mentor jih spodbuja, naj razmišljajo čim bolj divje in poskušajo najti ideje za svoj posel, ki bi ga želeli opravljati. Na glede na to, kdo je tvorec idej, se vse ideje napišejo na tablo tako, da jih vsi vidijo in jih mentor skupaj z učenci komentira. V nadaljevanju mentor komentira posamezne ideje in nakaže glavne skupine, ki se v idejah lahko pojavljajo. Pri teh komentarjih mentor preko posameznih idej prikaže razlike med storitvenimi dejavnostmi in proizvodnjo, razliko med kupci in plačniki… Glede na vsebino idej, ki se pojavijo, mentor skupaj z učenci postavi tri ali štiri najprimernejše delitve in ideje razvrsti. Že pri razvrščanju lahko pride do divje debate o tem, kakšna je ideja, vendar se v tej fazi nobene ne sme zavreči. Temu delu sledi ocenjevanje idej, kjer učenci v skupinah poskušajo med vsemi dobljenimi idejami izbrati deset najboljših, ki jih zapišejo na tablo. Te ideje ponovno ocenijo in poskušajo priti do pet najboljših idej. Preden učenci izberejo ključno idejo, katero bodo v nadaljnjih urah pripeljali do poslovnega načrta, mentor na tablo nariše lijak in se z učenci pogovarja o prejšnjih že izločenih idejah. Po razgovoru poskuša vsak od učencev s pomočjo delovnega lista oceniti pet idej, o kateri se ponovno pogovarjajo in jo poskušajo do konca obdelati. Učenci se naučijo tudi to kakšna je razlika med idejo, poslovno idejo in poslovno priložnostjo ter kako pridemo do končne poslovne priložnosti, ki jo bodo v nadaljevanju prenesli v mini poslovni načrt. Ko učenci izberejo svojo poslovno idejo, morajo zanjo napisati dober »mini« poslovni načrt, saj se mora vsak podjetnik, preden začne vlagati denar v realizacijo svoje ideje, najprej prepričati, da gre za pravo priložnost. Pri načrtovanju učenci spoznajo osnovne.

24. elemente poslovnega načrta (predstavitev osnovnih ekonomskih pojmov in ključnih delov poslovnega načrta) in izdelajo dokument za skupno izbrano idejo. To pa poteka tako, da jih mentor razdeli v štiri skupine (oglaševalska, finančna, proizvodna, prodajna) in vsaka od navedenih skupin dobi svojo nalogo, ki jo rešujejo ob stalnem medsebojnem sodelovanju. Ko vsi člani končajo naloge, jih s skupnimi močmi združijo v okvir poslovnega načrta v pisni obliki, imenujejo tudi vodjo projekta in se začnejo pripravljati na predstavitev poslovnega načrta. Učencem se obrazloži tudi pomen podjetniškega foruma, med seboj si razdelijo vloge ter podjetniški krožek zaključijo s kratko predstavitvijo poslovnega načrta na podjetniškem forumu. 3.2.5. Podjetniški forum. Skupina učencev, ki napiše poslovni načrt za svojo izbrano idejo, mora pripraviti petminutno predstavitev ideje in turistični kotiček za predstavitev na regionalnem podjetniškem forumu. Na tem forumu skupine med seboj tekmujejo in najboljše se udeležijo vseslovenskega podjetniškega foruma v Gornji Radgoni. Kaj pa pravzaprav je forum? V Slovaru slovenskega knjižnega jezika (1994) smo našli več razlag. V našem primeru bi najbolj ustrezala razlaga:«Javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča.« Podjetniški forum pa je vsebinski, formalni in tudi tekmovalni zaključek celoletnega dobrega dela podjetniških krožkov po mnogih osnovnih šolah v Sloveniji. Resnično je to srečanje prava manifestacija in revija podjetniškega znanja sposobnih mladih ljudi. Namen podjetniškega foruma je pokazati in obrazložiti poslovne načrte, uresničiti poslovne zamisli, pričarati turistični utrip domačega kraja, spoznavati nove prijatelje. Namen le tega je tudi javno nastopati pred množico podobno mislečih vrstnikov, mentorjev, ravnateljev, že uveljavljenih obrtnikov in podjetnikov ter mnogih županov, politikov in strokovnjakov z različnih institucij, ki dandanes odločajo o razvoju in napredku lokalne skupnosti, regije in države. Osnovnošolci ob strokovni podpori in spodbudi mentorjev predstavljajo skupni projekt skupine na domiseln, atraktiven in strokovno utemeljen način. Podjetniški forumi imajo tudi svojo zunanjo prepoznavnost. Tako imajo svoj zaščitni znak v obliki slovenske valute, imajo svojo himno, urejeno celostno podobo, strokovno usposobljene organizatorje, vizijo širitve podjetniške miselnosti in zadovoljiv nabor sponzorjev in donatorjev ter ustrezno medijsko podporo. Na podjetniških forumih je zelo pomembna kvalitetna predstavitev celotne dejavnosti: • za učence – samopotrditev, samozavest, samozadovoljstvo,… • za mentorje – potrditev celoletnega kvalitetnega dela, • za avtorje projekta – potrditev pravilnosti projekta in zamisli, • za osnovno šolo – potrditev odločitve, da na šoli deluje podjetniški krožek, • za starše – zadovoljstvo, da je njihov otrok vključen v dober krožek, • za občino – spoznanje, da je namenjen denar odlična promocija okolja, • za državo – ugotovitev, da so namenjena finančna sredstva dobra naložba..

25. Realizacija programa je namenjena realizaciji izbrane podjetniška ideje, ki se izvaja šele takrat, ko skupina pripravi poslovni načrt in skuša zagotoviti sredstva za njegovo uresničitev. Tega sklopa v podjetniškem krožku ni potrebno izvesti, je pa priporočljivo, saj realizacija ideje učence še dodatno motivira in zagotovi novo skupino obiskovalcev krožka v naslednjem šolskem letu. 3.2.6. Prenos programa v druge države. Program podjetniških krožkov so v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. v šolskem letu 2003/2004 začeli širiti tudi v tujino. Program so ponudili Črni Gori in se je tam tudi dobro uveljavil. V šolskem letu 2003/2004 je v programu podjetniškega krožka sodelovalo pet osnovnih šol. Te so bile: »Štampar Makarije« - Podgorica, »Milorad Musa Burzan« - Podgorica, »Sutjeska« - Podgorica, »Jugoslavija« - Bar in »Vladislav Ribnikar« - Bijelo Polje. Zaradi velikega zanimanja učencev v dveh šolah (»Štampar Makarije« - Podgorica, »Milorad Musa Burzan« - Podgorica) so morali narediti po dve podjetniški skupini. Tako je pri podjetniškem krožku sodelovalo 141 učencev razporejenih v sedem podjetniških skupin. Podjetniški krožek so učenci zaključili na nacionalnem forumu, ki je bil 14. maja 2004 v osnovni šoli »Sutjeska« ob prisotnosti številnih pomembnih ljudi. Učenci so svoj poslovni načrt in delo tekom podjetniškega krožka predstavili na kreativen način s petminutno predstavitvijo. Od 21. – 24.05.2004 je bilo 12 učencev iz šestih podjetniških skupin s 6 mentorji v gosteh v Sloveniji. Bili so gostje na 9. vseslovenskem forumu, ki je potekal v osnovni šoli Gornja Radgona. Tam so tudi predstavili svoje projekte in v teh parih dneh spoznavali širšo okolico Gornje Radgone. Podjetje »Sun« iz Gornje Radgone je v stalnem stiku s Črno Goro preko interneta in neprestano med seboj sodelujejo tako, da pridejo učenci iz Črne Gore v Slovenijo ali pa njih obišče direktor »Sun-a« g. Zlatko Erlih. V Črni Gori so na koncu izvedli tudi anketiranje 4 ciljnih skupin (učenci, starši, ravnatelji in mentorji). Povprečna ocena programa podjetniškega krožka: • mentorji – 4,5 • učenci – 4,85 • starši – 4,83 • ravnatelji - 5 Delo mentorjev so učenci ocenili s povprečno oceno 4,59. Učne pripomočke pa so ocenili s povprečno oceno 4,56. Po predvidevanjih v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o. se bo v šolskem letu 2004/2005 v Črni Gori podjetniškega krožka udeležilo deset podjetniških skupin..

26. 4 RAZISKAVA OZ. ANALIZA UČINKOV PODJETNIŠKIH KROŽKOV 4.1 4.1.1. Metodologija raziskave Opredelitev problema,ciljev in omejitev raziskave. Diplomskemu delu smo želeli dodati tudi praktičen pomen, kar smo dosegli s to raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje ravnateljev osnovnih šol in mentorjev kot izvajalcev podjetniških krožkov, o njihovem videnju in pomenu uvajanja podjetniškega razmišljanja med osnovnošolce. S to raziskavo smo hoteli ugotoviti tudi ali podjetniški krožki pripomorejo k razvijanju mladih in njihovih vrednot in ali se s pomočjo podjetniškega krožka učenci lažje odločajo o svojem nadaljnjem šolanju in poklicu ter ali jim sodelovanje pri podjetniškem krožku koristi za prihodnost ali ne. Zanimalo nas je tudi kakšen je učinek podjetniškega krožka na udeležence in na okolje v katerem deluje, kakšne so prednosti in slabosti programa in kaj bi lahko spremenili, da bi bil podjetniški krožek (še) boljši. V prvi vrsti pa je bil namen raziskave ugotoviti ali je uvajanje podjetniških aktivnosti med osnovnošolce sploh smiselno ter potrditi oziroma zavreči trditve, ki smo jih zastavili v uvodnem delu diplomske naloge. Po dobrem premisleku in posvetovanjem z mentorjem smo se odločili, da bomo raziskavo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki bo zajel dve ciljni skupini, to so ravnatelji osnovnih šol in mentorji kot izvajalci podjetniškega krožka. Omejitve, ki veljajo za uporabnost raziskave izhajajo iz demografske narave. Zbrani podatki veljajo za celotno Slovenijo, saj smo anketne vprašalnike pošiljali po celi Sloveniji. Omejili smo se samo na podjetniške krožke, ki jih izvaja podjetje »Sun« Gornja Radgona d.o.o. in s tem tudi samo na izbrane osnovne šole (ravnatelje), na katerih so ali še potekajo podjetniški krožki tega podjetja in samo na mentorje, ki izvajajo podjetniške krožke tega podjetja. Izvzeli pa smo učence podjetniškega krožka, saj smo mnenja, da nam rezultati ankete mentorjev povedo dovolj o krožku in učencih. Raziskavo smo izvedli v naslednjih korakih: 1. opredelitev problema in ciljev raziskave; 2. priprava načrta raziskave; 3. zbiranje podatkov; 4. analiza zbranih podatkov in njihova predstavitev. 4.1.2. Vir podatkov in vzorec raziskave. Pri raziskavi smo se uprli na primarno zbrane podatke. Ravnatelje osnovnih šol in mentorje smo izbirali s pomočjo podatkov o njihovih naslovih, ki smo jih dobili v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o.. Od 180 odposlanih anketnih vprašalnikov, od tega 110 ravnateljem in 70 mentorjem, smo dobili vrnjenih 72 anketnih vprašalnikov za ravnatelje in 43 anketnih vprašalnikov za mentorje, torej vsega skupaj 115 anketnih vprašalnikov..

27. Od 180 anket, ki smo jih poslali, pa smo morali zaradi različnih dejavnikov, med katerimi prevladujeta neresnost in nepopolnost pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov ter nepripravljenost sodelovanja v anketiranju, iz raziskave izločiti 65 anket. To pa pomeni, da je bila skupna odzivnost 64%, kar smo ponazorili tudi z grafom1. SLIKA 1: SKUPNA ODZIVNOST ANKETIRANCEV. Skupna odzivnost anketirancev. Vrnjene, izpolnjene ankete Nevrnjene ankete. 36%. 64%. Vir: Anketna vprašalnika 2004 4.2. Anketni vprašalnik. Anketni vprašalniki so bili zasnovani na osnovi teoretičnih spoznanj in predhodnih raziskav, ki so bile navedene v teoretičnem delu diplomske naloge. Kot smo že zapisali, sta anketna vprašalnika razdeljena na dve ciljni skupini – ravnatelje osnovnih šol in mentorje. Anketni vprašalnik za ravnatelje vsebuje vprašanja zaprtega tipa, pri katerih so lahko obkrožili v večini samo en odgovor, le pri dveh vprašanjih je bilo možnih več odgovorov. Anketni vprašalnik za mentorje pa je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Tudi tukaj so bila tri vprašanja zaprtega tipa takšna, da je bilo možnih več odgovorov, pri ostalih pa po en odgovor. Ta vprašalnik je vseboval tudi štiri vprašanja odprtega tipa, na katera so anketiranci prosto odgovarjali. V anketi smo se držali pravila, da si vprašanja logično sledijo. Vse anketne vprašalnike smo poslali po pošti na naslove, ki smo jih dobili v podjetju »Sun« Gornja Radgona d.o.o.. V naslovno kuverto smo priložili še kuverto z našim naslovom in znamkico, tako, da anketiranci niso imeli stroškov. Raziskavo smo v celoti opravili v letu 2004. Ankete smo razposlali 19. novembra 2004 in smo jih prejemali v času od 19. novembra 2004 do 10. decembra 2004. Temu je sledila temeljita statistična obdelava podatkov s pomočjo programskega orodja MS Excel, podatke pa smo tudi grafično prikazali. 4.2.1. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik za ravnatelje osnovnih šol Anketni vprašalnik za ravnatelje osnovnih šol je sestavljen iz petnajstih vprašanj. Prva tri vprašanja so informativna, s katerimi smo si želeli pridobiti njihovo splošno gledanost na podjetništvo. Naslednja vprašanja se nanašajo na čas, v katerem se podjetniški krožek že.