Trendi kriminalitete v Bolgariji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

DIPLOMSKO DELO Trendi kriminalitete v Bolgariji. Maj, 2014. Maruša Valjavec.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Trendi kriminalitete v Bolgariji. Maruša Valjavec Mentor: dr. Miran Mitar.

ZAHVALA. Zahvaljujem se mentorju dr. Miranu Mitarju za pomoč in spodbude pri izdelavi diplomske naloge..

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ......................................................................................................... 8 1.1 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN METODE ...................................................................... 8 1.1.1 Sistemi kazenskega pravosodja ........................................................... 9 1.1.2 Evropski (kontinentalni) pravni sistem .............................................. 10 1.1.3 Anglo-ameriški pravni sistem ....................................................... 10 1.1.4 Socialistično pravo ................................................................. 11 1.1.5 Tradicionalni pravni sistem .................................................... 12 1.2 Zbiranje statističnih podatkov .......................................................... 12 1.3 Viri podatkov ............................................................................. 14 2 BOLGARIJA ................................................................................................. 15 2.1 Zgodovina Bolgarije ......................................................................... 15 2.2 Državno-pravna ureditev Bolgarije ................................................... 16 2.3 Geostrateški položaj Bolgarije ..................................................... 19 2.4 Prebivalstvo Bolgarije ............................................................. 20 Slika 1: Upravna-administrativna delitev Bolgarije (Vir: http://www.dreambulgarianproperty.com/bulgaria-property.html) ....................... 21 3. ORIS TRENDOV KRIMINALITETE V BOLGARIJI .................................................... 23 3.1.1 Umor ............................................................................................. 24 Slika 2: Kaznivo dejanje umora (1995–2007)................................................... 24 (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/) ................................. 24 3.1.2 Napad ......................................................................................... 25 Slika 3: Kaznivo dejanje napada (1995–2007) .............................................. 25 (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/) .............................. 25 3.1.3 Posilstvo................................................................................... 26 Slika 4: Kaznivo dejanje posilstva (1995–2007) ......................................... 26 (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/) ........................... 26 3.1.4 Rop ...................................................................................... 27 Slika 5: Kaznivo dejanje ropa (1995–2007) ............................................ 27 (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/) ........................ 27 3.1.5 Tatvina .............................................................................. 28 Slika 6: Kaznivo dejanje tatvine (1995–2007) ..................................... 28 (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/) ..................... 28 3.1.6 Vlom .............................................................................. 29 3.1.7 Zloraba prepovedane droge .............................................. 30. 4 STATISTIČNI PODATKI PO REGIJAH BOLGARIJE .................................................... 31 4.1.1 STATISTIKA POLICIJE V BOLGARIJI.................................................................... 32 4.2.2 Neprijavljeni kriminal v Bolgariji ........................................................ 33 4.1.3 Mednarodne primerjave .................................................................. 35 4.1.4 Primerjava statističnih podatkov policije po vsej Evropski uniji ............ 36 5 PRIMERJAVA BOLGARIJE S SLOVENIJO IN ROMUNIJO ............................................. 37 5.1 STATISTIKA KRIMINALITETE ZA BOLGARIJO, SLOVENIJO IN ROMUNIJO................................. 39 5.1.1 Umor ............................................................................................. 40 5.1.2 Napad ......................................................................................... 41 5.1.3 Posilstvo................................................................................... 42 5.1.4 Rop ...................................................................................... 43. 3.

5.1.5 Tatvina .............................................................................. 44 5.1.6 Vlom .............................................................................. 45 5.1.7 Kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog ......................... 46 6 TRENDI KRIMINALITETE .................................................................................. 47 6.1 IZRAČUN LINEARNEGA TRENDA .......................................................................... 47 6.2 Preverjanje obstoja trenda in test testiranja trenda ................................ 49 6.3 Standardna napaka ocene ................................................................. 50 7 ZAKLJUČEK ................................................................................................ 52 8 UPORABLJENI VIRI ........................................................................................ 54. 4.

KAZALO SLIK SLIKA 1: UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA DELITEV BOLGARIJE .................................................. 21 SLIKA 2: KAZNIVO DEJANJE UMORA (1995–2007) ............................................................... 24 SLIKA 3: KAZNIVO DEJANJE NAPADA (1995–2007) .............................................................. 25 SLIKA 4: KAZNIVO DEJANJE POSILSTVA (1995–2007) ........................................................... 26 SLIKA 5: KAZNIVO DEJANJE ROPA (1995–2007).................................................................. 27 SLIKA 6: KAZNIVO DEJANJE TATVINE (1995–2007) .............................................................. 28 SLIKA 7: KAZNIVO DEJANJE VLOMA (1995–2007) ................................................................ 29 SLIKA 8: KAZNIVO DEJANJE ZLORABE PREPOVEDANIH DROG (1995–2007) ................................. 30 SLIKA 9: RAZDELITEV BOLGARIJE PO POKRAJINAH ............................................................. 31 SLIKA 10: STATISTIKA POLICIJE ZABELEŽENIH KAZNIVIH DEJANJ ............................................ 32 SLIKA 11: DELEŽ PRIJAVLJENIH KAZNIVIH DEJANJ PO REGIJAH (2006–2010) .............................. 34 SLIKA 12: EVROPA: ŠTEVILO UMOROV IN UBOJEV NA 100.000 PREBIVALCEV (2008) ..................... 36 SLIKA 13: ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ V BOLGARIJI IN SLOVENIJI OD LETA 1997 DO LETA 2007 (NA 100.000 PREBIVALCEV) .................................................................................. 39 SLIKA 14: PRIMERJAVA UMOROV V BOLGARIJI, ROMUNIJI IN SLOVENIJI .................................... 40 SLIKA 15: PRIMERJAVA NAPADOV V BOLGARIJI, BOLGARIJI IN SLOVENIJI .................................. 41 SLIKA 16: PRIMERJAVA POSILSTEV MED BOLGARIJO, ROMUNIJO IN SLOVENIJO .......................... 42 SLIKA 17: PRIMERJAVA ROPOV MED BOLGARIJO, ROMUNIJO IN SLOVENIJO ................................ 43 SLIKA 18: PRIMERJAVA TATVIN MED BOLGARIJO, ROMUNIJO IN SLOVENIJO ............................... 44 SLIKA 19: PRIMERJAVA VLOMOV MED BOLGARIJO, ROMUNIJO IN SLOVENIJO .............................. 45 SLIKA 20: PRIMERJAVA ZLORAB PREPOVEDANIH DROG MED BOLGARIJO, ROMUNIJO IN SLOVENIJO ...................................................................................................... 46. KAZALO TABEL TABELA 1: VSA KAZNIVA DEJANJA V BOLGARIJI ............................................................................................ 23 TABELA 2: URBANIZACIJA BOLGARSKEGA PREBIVALSTVA............................................................................. 33 TABELA 3: IZRAČUN LINEARNEGA TRENDA ZA BOLGARIJO NA 100.000 PREBIVALCEV ............................. 48 TABELA 4: TESTIRANJE TRENDA ....................................................................................................................... 49 TABELA 5: IZRAČUN STANDARDNE NAPAKE OCENE........................................................................................ 51. 5.

POVZETEK V diplomski nalogi obravnavamo trende kriminalitete v Bolgariji v obdobju od leta 1995 do leta 2007. V nalogi smo poudarili primerjavo trendov kriminalitete za posamezna kazniva dejanja s področja t.i. klasične kriminalitete. Obravnavamo spremembe in gibanje trendov kriminalitete v zadnjih desetih letih. Predstavljamo tudi gibanje kriminalitete po posameznih vrstah kaznivih dejanj in ponazorila prostorske porazdeljenosti glede na kriminalitetno število po posameznih regijah Bolgarije. V diplomski nalogi smo uporabili primarne in sekundarne vire. S pomočjo analize vsebine izbranih knjig in člankov smo skušali prikazati teoretična spoznanja o trendih kriminalitete v sodobnih evropskih družbah, še posebej v Bolgariji. Empirično smo preverili obstoj trenda (s Spearmanovim koeficientom korelacije in t-testom) in izračunali enačbo trenda, napoved za leto 2008 in standardno napako ocene trenda. Na spletni strani European sourcebook of crime and Criminal Justice Statistics pa smo pridobili statistične podatke za posamezna kazniva dejanja, ki so zbrani tako, da so ti podatki primerljivi.. Ključne. besede:. Bolgarija,. trend. kriminalitete,. mednarodne primerjave.. 6. regije. Bolgarije,. Slovenija,.

CRIME TRENDS IN BULGARY – SUMMARY Is this diploma thesis i show the trends of crime in Bulgaria in period from 1995 to 2007. The thesis highlights the comparison of crime trends for individual offenses in the area of the classic crime. I discuss the changes and trends of crime of chosen offences. I presented the trends of crime by type of crime, and illustrated the spatial distribution depending of the number of criminal investigation in individual regions of Bulgaria. In this thesis i use primary and secondary sources. Through content analysis of selected books and articles, i have tried to show theoretical knowledge about crime trends in contemporary European societies, especially in Bulgaria. I have used websites of the Europian Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics to obtain statistics for individual offenses, which are collected in such a way, that date are comparable. Key words: Bulgaria, The trend of crime, Regions of Bulgaria, Slovenia, International comparisons.. 7.

1 UVOD S pomočjo analize vsebine izbranih knjig in člankov smo prikazali teoretična spoznanja o trendih kriminalitete v sodobnih družbah, še posebej v Bolgariji. V nalogi smo uporabili primarne in sekundarne vire. Na spletni strani European sourcebook of crime and Criminal Justice Statistics smo pridobili statistične podatke za posamezna kazniva dejanja, ki so zbrani tako, da so ti podatki primerljivi. Preučili smo obseg, strukturo in trende kriminalitete v Bolgariji. V diplomski nalogi smo se osredotočili na izbrana kazniva dejanja, jih statistično obdelali in to tudi prikazali v grafih. Zanimali so nas statistični podatki za posamezna kazniva dejanja po različnih obdobjih. Osredotočili smo se na posamezne probleme, ki pestijo Bolgarijo. Slednjo smo opisali po regijah in preučili, kje je zabeleženo največ kaznivih dejanj v obdobju od leta 1995 do leta 2007. European sourcebook of crime and Criminal Justice Statistics je projekt, ki je bil v devetdesetih letih dvajsetega stoletja spodbujen s strani Sveta Evrope. Ta projekt se je začel izvajati leta 1969, leta 1999 pa je bilo objavljeno prvo poročilo. To poročilo je zajemalo podatke za obdobje od leta 1990 do leta 1996 za 36 evropskih držav. Leta 2003 je bilo objavljeno drugo poročilo, katero je obsegalo podatke za obdobje od leta 1995 do leta 2000, in sicer za 40 evropskih držav. Junija 2006 je bilo objavljeno tretje poročilo, katero je obsegalo podatke za obdobje od leta 2000 do leta 2003, in sicer za 37 evropskih držav. Leta 2009 je bilo objavljeno še četrto poročilo, in sicer za obdobje od leta 2003 do leta 2007 (European Sourcebook, 2013).. 1.1 Teoretična izhodišča in metode Za pripravo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili spoznanja iz študija in analize strokovne literature s področja kriminologije, za pripravo empiričnega dela pa smo izvedli analizo izbranih statističnih podatkov s področja kriminalitete, ki so dostopni na spletnih straneh European sourcebook, eurostata in na področju kazenskega pravosodja v Bolgariji. Mitar (2002) je sekundarne podatke opredelil tako: "Sekundarni podatki so statistični podatki in druge informacije, ki so primarno zbrani za nek drug (znanstveno 8.

raziskovalni ali praktični ) namen, to delo pa že prej opravi nek drug raziskovalec (npr: različne ankete in opazovanja) ali pa zbiranje podatkov opravijo vladne oziroma nevladne organizacije (npr: dosjeji, različni registri in evidence, statistike in ankete).". 1.1.1 Sistemi kazenskega pravosodja V sistemu kazenskega pravosodja imamo v državni pristojnosti posebno celoto (policija, sodišča, tožilstvo, zapori) z jasnimi lastnostmi pogojene z organizacijo družbe in političnimi razmerami, ki so povezani z njeno ideologijo, znanostjo in zgodovino. (Perenič, 2002). V zgodovini se je pravo precej spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in sicer zelo dolgo. Sčasoma je postalo enako za vse. Poznamo več različnih sistemov kazenskega pravosodja, ki so v veljavi po svetu. Vsak sistem kazenskega pravosodja je okvir z jasno izraženimi lastnostmi politično organizirane družbe v posamezni državi, ki so v razmerju z njenimi vrednotami, zgodovino, znanostjo, ideologijo in materialnim temeljem. Ti sistemi so se izoblikovali postopoma, skozi stoletja trajajoče procese (Perenič, 2002). Comparative Criminal Justice System (Dammer, Fairchild in albanese 2006) je knjiga, v kateri so predstavljeni štirje sistemi kazenskega pravosodja. To so evropski ali kontinentalni pravni sistem, anglo-ameriški pravni sistem, socialistični sistem in religiozni oziroma sveti pravni sistem. Kontinentalni pravni sistem uporabljajo Nemčija, Francija, Belgija, Švedska, Španija in Portugalska. Anglo-ameriški sistem uporabljajo Kanada, Anglija, Združene države Amerike, Avstralija in Indija. Socialistični pravni sistem prevladuje na Kitajskem, Kubi, v Severni Koreji, Vietnamu in nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze.. 9.

Religiozni pravni sistem imajo v Iranu, Pakistanu in Nigeriji (Dammer, Fairchild in Albanese, 2006). Skozi stoletja so se oblikovali štirje glavni pravni sistemi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.. 1.1.2 Evropski (kontinentalni) pravni sistem Izhaja iz rimskega prava, temelji na splošnih in abstraktnih pravnih pravilih ter univerzalnih načelih zakonodajalca. Rimsko pravo se je izoblikovalo v času razcveta blagovnega gospodarstva. Pomembno je predvsem civilno rimsko pravo, ki temelji na avtonomiji pravnih sredstev, kar je prevzelo tudi novoveško pravo. Na začetku uradnega prava so bile značilne kodifikacije prava in zaokrožena pravna ureditev določenega področja v nekem zakonu oziroma zakoniku. Prvi zakonik je bil francoski, na našem področju pa je to bil obči državljanski civilni zakonik iz leta 1811, ki je veljal vse do leta 1945 (Dammer et al., 2006).. 1.1.3 Anglo-ameriški pravni sistem Anglo-ameriški pravni sistem se je najprej oblikoval v Angliji, danes pa velja v celotnem Commonwealthu in Združenih državah Amerike. Pravni sistem common law velja samo za angleško pravo (Perenič, 2002). Common law je pravni sistem, ki se je izoblikoval v Angliji po normanski osvojitvi, zlasti s sodno prakso kraljevih sodišč. Common lawu je dala globok pečat zgodovina, ta pa je bila od 18. stoletja izključno angleška pravna zgodovina. Pravo ZDA se danes, na primer, bistveno razlikuje od angleškega prava. Angleško pravo se je razvijalo popolnoma samostojno in stiki s celinsko Evropo niso pustili skoraj nobenih sledi. Common law predstavlja pravo, ki je v nasprotju s krajevnimi običaji in enotno velja za vso Anglijo.. 10.

V Angliji se pravo ni ustvarjalo v smeri velikih zakonodajnih projektov zakonodajnega organa, torej v obliki izdajanja obsežnih in sistematičnih zakonikov, pač pa se je razvijalo in izpopolnjevalo predvsem skozi prakso angleških sodišč (Perenič, 2002,).. 1.1.4 Socialistično pravo Socialistično pravo ima svoje korenine v socializmu. Socializem je družbena ureditev, organizirana na podlagi ekonomske prevlade države, ki ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi. Karl Marx je bil tvorec komunistične ideologije. kateri je menil, da lahko komunizem zamenja kapitalizem (Dammer et al., 2006). Značilnost socialističnih sistemov: Ključno prepričanje socialistov je, da morata biti kapital in bogastvo podeljena državi, ki ju uporabi kot proizvodni vir, ne pa za dobiček. Temelji na kolektivistični ideologiji, po kateri ima kolektivna blaginja prednost pred blaginjo posameznikov; po tej ideologiji plačilo za delo ne predstavlja celotne vrednosti truda delavca, zato vlada nadzoruje temeljne vire proizvodnje, distribucijo in komercialne aktivnosti. Socialistični pravni sistem danes prevladuje na Kitajskem, v Severni Koreji, Vietnamu, na Kubi in v nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze (Dammer et al., 2006). V socialističnem sistemu dajejo velik pomen gospodarskemu pravu in ločijo javno pravo od zasebnega. Razlikujejo tudi med politično in nepolitično pravičnostjo. Imajo zastopnike prava, ki delujejo v imenu vlade, sodelujejo pri pregonu zločincev in pišejo obtožnice. Pravni zastopniki imajo podobne vloge, kot jih imajo tožilci v civilnem pravu. Pravni zastopniki veljajo za ene izmed najvišjih oseb v državi, saj imajo nadzor nad celotnim kazensko-pravosodnim sistemom, kar zmanjšuje neodvisnost sodstva (Dammer et al., 2006).. 11.

1.1.5 Tradicionalni pravni sistem Islamsko pravo je izrazit primer tradicionalnega verskega sistema in je del muslimanske veroizpovedi. Osrednji pravni vir je Koran. Islamski sistem se od prejšnjih sistemov loči po različnosti prizadevanja pravnih virov, njegovi zgradbi, zasnovi in pravni tehniki. V islamskem pravu je nadrejenost verske zapovedi višja od pravne. V družinskem in dednem pravu najbolj čutimo vpliv svetih besedil (Perenič, 2002). Mohamed je z reševanjem konkretnih primerov in s svojimi izreki prispeval k zapolnjevanju praznin, ki so nastale pri uporabi Korana, kot osrednjega pravnega vira. Celota prerokovih izrekov, iz katerih je mogoče povzeti pravne rešitve, sestavlja sveto izročilo, imenovano Sunna (Perenič, 2009). Kijas ali analogija kot pravni vir poskuša zapolniti tisti pravni prostor, kjer prejšnji pravni viri ne dajejo ustreznih rešitev (Perenič, 2009).. 1.2. Zbiranje statističnih podatkov. Probleme pomanjkljivosti uradnih statistik in probleme neprijavljenih kaznivih dejanj so opazili že prvi raziskovalci in analitiki statističnih podatkov, zato so se v ta namen kmalu začele pojavljati t.i. samonaznanitvene študije, nekoliko pozneje pa tudi viktimološke (v šestdesetih letih v ZDA, v sedemdesetih in osemdesetih pa tudi v Veliki Britaniji in drugje po Evropi). Koristne informacije o storjenih kaznivih dejanjih, lahko pridobimo neodvisno od preiskovalnega ali kazenskega postopka, ki so se razvile v prejšnjem stoletju (Mosher et al., 2011). Sekundarni podatki so statistični podatki in druge informacije, ki so primarno zbrani na nek drug (znanstveno-raziskovalni ali praktični) namen, to delo pa že prej opravi nek drug raziskovalec (npr. različne ankete in opazovanja ali zbiranje podatkov opravijo vladne oziroma nevladne organizacije, npr. dosjeji, različni registri in evidence, statistike in ankete) (Mitar, 2002).. 12.

Razlikujemo tri glavne vrste sekundarnih podatkov, in sicer ankete, uradne zapise in uradne statistike. Uradni zapiski so stranski rezultat neke druge aktivnosti in niso bili načrtovani. za. javno rabo.. Uradne. statistike. so. javnosti. in. raziskovalcem. predstavljene v obliki, ki je bolj primerna za potrebe raziskovalcev. Pomembni vir za raziskovanje kriminalitete so sekundarni podatki ali kot del primerjave z analizo primarnih podatkov (Mitar, 2002). Pri objavljanju uradnih statistik državnih organizacij in vladnih ustanov (policija, tožilstvo,. sodišča). uporabljamo. posebna. metodološka. pravila. za. štetje. standardizacije primerov. Velik problem predstavljajo interpretacije uradnih policijskih kriminalitetnih statistik, predvsem zato ker so statistični podatki nepopolni in pristranski. Pri zabeleženju dogodka za kaznivo dejanje mora skozi dve stopnji. Najprej mora pritegniti pozornost policije, potem pa biti opredeljen kot kaznivo dejanje po ustreznem postopku (Mitar, 2002). Prva večja viktimološka raziskava se je pojavila v ZDA, in sicer v poznih šestdesetih letih 20. stoletja, nato se je razširila tudi izven ZDA, v druge države. Kljub temu, da s pomočjo teh anket zbirajo podatke od žrtev in oškodovancev kaznivih dejanj, so lete izpostavljene enakim problemom kot ostale ankete. Mosher in sodelavci (2002) menijo, da ima viktimološka anketa v primerjavi z uradnimi podatki več prednosti: . Daje bolj natančne podatke o brezpogojnem obsegu kriminalitete in za nekatera resna kazniva dejanja;. . Daje podrobne podatke o situacijskih dejavnikih: fizična lokacija dogodka, vrsta uporabljenega orožja, število žrtev in storilcev;. . Podatki so zanesljivejši od uradnih podatkov;. . Poda tudi splošne značilnosti storilcev, kot so rasa, spol in starost. Do ugotovitev lahko pridemo takrat, ko storilci pridejo v neposredni stik z žrtvijo.. 13.

1.3. Viri podatkov. Pri znanstveno-raziskovalnem delu je mogoče uporabiti različne vrste že zbranih in obdelanih statističnih podatkov. Tako imamo podatke različnih gospodarskih in negospodarskih organizacij ter državnih organov, ki so nastali kot stranski rezultat njihove osnovne dejavnosti, potem podatke statističnih uradov, ki so nastali kot rezultat posebej opredeljenih družbenih potreb po zbiranju različnih vrst podatkov, ne nazadnje pa tudi množice različnih podatkov, ki so nastali v procesu znanstvenega raziskovanja (Mitar, 2000). Podatke o kriminaliteti v Bolgariji, podatke o posameznih kaznivih dejanjih in za posamezne dele znotraj Bolgarije za obdobje od leta 1995 do leta 2007 bomo pridobili iz različnih virov. Uporabili bomo podatke iz European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. European Sourcebook of Crime and Criminal Statistics je projekt novejšega časa. Zajema zbiranje in obdelavo statističnih podatkov o kriminaliteti v evropskih državah, katerega začetek sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, pod pokroviteljstvom Sveta Evrope. Do sedaj so izšli štirje izvodi omenjenega zbira podatkov, v izdelavi pa je že peti, ki naj bi izšel v letu 2014. Zbirka podatkov je razdeljen na pet poglavij: policijsko statistiko, statistiko kazenskega pregona, statistiko obsojenih, statistične korekcije oziroma popravke in analiziranje podatkov (European Sourcebook, 2013).. 14.

2 BOLGARIJA Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi. Na vzhodnem delu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Sibirijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo (Enciklopedija svetovne geografije, 1997).. 2.1 Zgodovina Bolgarije Bolgarija je bila v obdobju Rimskega cesarstva razdeljena na več provinc: Mala Skitija, Spodnja in Zgornja Mezija, Trakija, Prva in Druga Makedonija, Dakija, Dardanija, Rodopi in Hemimont. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v večjih zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regij. Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od bolgarskih plemen pod vodstvom kana Asparuha po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo Besarabijo. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še Mezijo in Dobrudžo. Število Bolgarov je bilo manjše od števila Slovanov, kateri so se naselili mednje. Med 7. in 10. stoletjem so Bolgare postopoma absorbirali Slovani. Bolgari so prevzeli slovanski jezik in se med vladanjem Borisa I. leta 864 spreobrnili v krščanstvo bizantinskega. obreda. (http://europa.eu/about-eu/countries/member-. countries/bulgaria/index_sl.htm, 2011). Sodobni Bolgari zase običajno trdijo, da so južnoslovanskega porekla, čeprav so bili južni Slovani samo ena od skupnosti, ki so živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je medse absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Bolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. Bolgarska industrija je še vedno odvisna od težke predelovalne industrije; metalurgije, kemične industrije in proizvodnje gradbenih strojev. Ta industrija je 15.

bila zelo razvita v času socializma, kasneje pa so se ji pridružile še nove. Med najpomembnejše danes spadajo: živilska, tobačna, kovinsko-predelovalna, tekstilna, farmacevtska in kozmetična industrija, ponovno pa je zaživela avtomobilska industrija. Industrijski sektor predstavlja prek 30 % bolgarskega BDP, pri čemer zaposluje približno 35 % aktivnega prebivalstva. Leta 2010 je Bolgarija beležila najnižjo raven BDP na prebivalca med državami članicami EU in ta ni dosegla niti polovice povprečja v EU. Svetovna gospodarska kriza je prav tako zaznamovala Bolgarijo. Državni prihodki so se zmanjšali, kreditna rast pa se je v letu 2009 ustavila. Leta 2012 je BDP dosegel 0,8-odstotno rast. Tudi za leto 2013 je napovedana skromna 0,9-odstotna rast, ki naj bi v letu 2015 dosegla 3 odstotke. Rast zasebne potrošnje v letu 2012 je znašala 2,7 odstotka. V letu 2013 je napovedana rast 1,2-odstotna, katera naj bi se postopno povečevala in v letu 2015 dosegla 2,3 odstotka. Javna potrošnja je v letu 2012 upadla za 1,3 odstotka. Po napovedih naj bi javna potrošnja v letih do 2015 rasla po povprečni stopnji 1,3 odstotka letno. Investicijska potrošnja je v letu 2012 zrasla za 0,7 odstotka. V letu 2013 naj bi zrasla za 2,5 odstotka in se postopoma zviševala in dosegla 3,5-odstotno rast v letu 2015.. 2.2 Državno-pravna ureditev Bolgarije Bolgarija je večstrankarska republika z enodomnim parlamentom. Leta 1944 jih je Rdeča armada pripeljala do strmoglavljenja monarhije in leta 1946 do vzpostavitve Ljudske republike pod vodstvom komunistov. 13. oktobra 1991 so v Bolgariji potekale prve svobodne volitve. V letu 2004 se je Bolgarija pridružila NATO zavezništvo in 1. januarja 2007 postala članica Evropske unije. Upravno je razdeljena na 28 administrativnih enot in mestno okrožje Sofija. Bolgarijo navzven predstavljata predsednik in podpredsednik države, ki sta voljena istočasno na neposrednih volitvah za dobo petih let. Država ima parlamentarno ureditev (Države sveta, 2000). Bolgarska policija Ustanovitev policijske institucije v Bolgariji se je začela s sprejetjem ustave Tarnovo 16. aprila 1879, in sicer z odlokom št. 1, z dnem 5. julija 1897, ki ga je izdal Aleksander I.,bolgarski princ. Ministrstvo za notranje zadeve je bilo ustanovljeno v. 16.

okviru prve bolgarske vlade, za prvega bolgarskega notranjega ministra pa je bil imenovan Todor Bourmov. V Bolgariji obstaja več različnih oddelkov Ministrstva za notranje zadeve. Generalni direktorat ima pri izvajanju svojih nalog vlogo nacionalne policije, in sicer kot samostojno ministrsko telo, v sodelovanju z drugimi državnimi organi, organizacijami in državljani. Mandat ministra za notranje zadeve zajema: . preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,. . iskanje ubežnikov,. . neuradno identifikacijo ljudi,. . boj proti čezmejnemu kriminalu in organiziranim kriminalnim mrežam,. . boj proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter. . preprečevanje terorizma.. Mandat generalnega direktorata za varnost policije zajema: . vzdrževanje javnega reda in miru,. . varovanje javnega premoženja in strateških lokacij,. . varovanje pomembnih dogodkov,. . nadzor nemirov,. . nadzor prometa in upravljanje vozil,. . nadzor nevarnih snovi ter. . vip zaščito.. Interpol Sofija Del Službe ministrstva za notranje zadeve je tudi Interpol Nacionalni centralni urad (NCS) za Bolgarijo, ki je sestavni del njenega mednarodnega oddelka operativnega sodelovanja. (IOCD).. Vključuje naslednja. kriminalitetna. področja:. terorizem,. pomorsko piratstvo, droge, trgovino z ljudmi, ukradena motorna vozila, pranje denarja. in. high-tech. kriminal. (http://www.interpol.int/Member-. countries/Europe/Bulgaria). Zaporniški sistem v Bolgariji je v strukturi ministrstva za pravosodje. Bolgarija ima skupno 13 zaporov, osem od njih je namenjenih povratnikom, trije so za nepovratnike, eden je za ženske in eden za mladoletnike. Zapori so bodisi zaprti bodisi odprti predhodni domovi, v katerih zaporniki prestajajo kazni, in sicer v skladu z različnimi vrstami režima. Število zaporov in njihovih domov znaša 37 in 21 pripornih 17.

centrov, ki se nahajajo izven zaporov. Zaporniška populacija je julija 2010 obsegala približno 9360 zapornikov in 286 zapornic. Najbolj številno skupino zapornikov predstavlja skupina zapornikov v starosti od 30 do 39 let. Večina zapornikov, ki so tuji državljani, je zaprta zaradi trgovine s prepovedanimi drogami. Zgradbe bolgarskih zaporov so zelo stare, saj bolgarski zakonodajni organi nimajo obveznih standardov za življenjske pogoje in dnevni prostor v zaporu. V skladu z evropskimi zaporniškimi pravili mora vsak zapornik imeti zagotovljenega dovolj svežega zraka, svetlobo, ogrevanje, dostop do sanitarij in pitne vode, kopanja, zdravstvene oskrbe in možnosti izobraževanja, športa, dela in drugih dejavnosti. Razpoložljiva materialna sredstva v bolgarskih zaporih ne zadoščajo za večino teh priporočil, ki jih je treba izvajati. V letih 2004 in 2005 je bila izvedena raziskava BHC, pri čemer so na misiji spremljali razmere v bolgarskih zaporih in drugih državah v regiji (Makedonija, Srbija in Madžarska). Raziskava je pokazala, da so materialni pogoji v bolgarskih zaporih najhujši. Temeljni problem, s katerim se sooča sistem prestajanja kazni v državi, je pomanjkanje življenjskega prostora(http://www.nsi.bg/indexen.php. 2011). Mladi zaporniki so v skladu z bolgarsko zakonodajo storilci kaznivih dejanj, ki so dejanje izvršili med 18. In25. letom starosti. Individualni pristop do mladih zapornikov je uradno zagotovljen glede na svojevrstne značilnosti obsojenih storilcev kaznivih dejanj; starost, spol, zdravstveno stanje itd. Mladi zaporniki, ki so zaprti v zaporih in domovih za odrasle se, če je mogoče, ločijo v ločene prostore in so tudi nastanjeni v ločenih prostorih. Mladi zaporniki predstavljajo 40–45 % celotne populacije zapornikov (9360 zapornikov), v zadnjih desetih letih pa se je število leteh še povečalo (http://www.mapsofworld.com/bulgaria/cities/sofia.html ,2001 ). Organizacijo tožilstva vodi generalni tožilec, ki ga imenuje in razreši predsednik Republike Bolgarije na predlog Vrhovnega sodnega sveta (VSS); imenovan je za sedemletni mandat, ki ga ni mogoče obnoviti. Tožilstvo je enotno in centralizirano. Generalnemu tožilcu so podrejeni vsi tožilci. O imenovanju, napredovanju in znižanju položaja, premestitvi in razrešitvi tožilcev odloča Vrhovni sodni svet. Generalni tožilec nadzira delovanje pravne države, metodološko usmerja vse druge tožilce, upravlja tožilstvo ter izdaja navodila in smernice za dejavnosti tožilstva. Generalni tožilec lahko zadeve preda ustavnemu sodišču.. 18.

Tožilci so dejavni v predhodnem postopku, med sojenjem, ponovno obravnavo kazenskih zadev, pri izvrševanju veljavnih sodb, v civilnih sodnih postopkih, v postopkih, povezanih z mednarodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, in v primerih mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah. Svoje naloge opravljajo neodvisno in v skladu z zakonodajo. Tožilci so politično nepristranski. Akte izdajajo na podlagi zakonov in zbranih dokazov v zadevi ter po svoji vesti in prepričanju (Monika, B. 2003). Comparative Criminal Justice System je knjiga, v kateri so podrobno predstavljeni štirje sistemi kazenskega pravosodja. To so kontinentalni pravni sistem, angloameriški pravni sistem, socialistični sistem in religiozni oziroma sveti pravni sistem. Pravosodni sistem v Bolgariji Bolgarija ima tristopenjski sodni sistem. Sodišča so državni organi, ki izrekajo sodbo v civilnih, kazenskih in upravnih zadevah. V Bolgariji obstajajo naslednja sodišča: . okrajna sodišča,. . okrožna sodišča,. . upravna sodišča,. . pritožbena sodišča,. . vojaška sodišča,. . vojaška pritožbena sodišča,. . vrhovno kasacijsko sodišče in. . vrhovno upravno sodišče.. Organizacija in dejavnost bolgarskih sodišč sta določeni v zakonu o pravosodnem sistemu, v katerem so opredeljeni struktura in delovanje pravosodnih organov, sodelovanje med njimi ter njihovo sodelovanje z zakonodajnimi in izvršilnimi organi (Bolgarija, 2003).. 2.3 Geostrateški položaj Bolgarije Republika Bolgarija je jugovzhodna evropska država, ki leži ob Črnem morju, na vzhodnem delu Balkanskega polotoka. Dve veliki gorovji jo delita na štiri različne predele: severno planoto, gorovje Balkan, ki se razteza od vzhoda proti zahodu, 19.

osrednje in obalno nižavje ter gorovje Rodopi na jugozahodu. Na severu reka Donava oblikuje večji del državne meje z Republiko Romunijo, hkrati pa v obeh državah ustvarja rodovitno Donavsko ravnino. Marica, druga večja reka, teče iz osrednjih nižin na jug proti Egejskemu morju, z vzhodnih nižin pa odtekajo reke proti Črnemu morju. Republika Bolgarija meri 110 994 km² in meji na severu na Romunijo (608 km), njeni zahodni sosedi sta Srbija in Črna gora (318 km) ter Makedonija (148 km), na jugu pa se stika z Grčijo (494 km) in Turčijo (240 km). Na vzhodu se ob Črnem morju vleče 354 km dolg obalni pas. Glavno mesto Bolgarije je Sofija, ki leži v zahodnem delu države in je zelo pomembno prometno križišče, ki povezuje Evropo z Azijo. Na jugovzhodu prevladuje zaradi vpliva morja sredozemski tip podnebja, na severu in na zahodu pa kontinentalni; v gorah pozimi pade veliko snega(Enciklopedija svetovne geografije,1997: 140). Bolgarija ima težave z okoljskimi problemi, ki so nastali zaradi naraščajoče industrializacije v času komunistične vladavine Todorja Živkova. Tako so bolgarski okoljevarstveniki ocenili, da je zaradi pretirane rabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin prekomerno obremenjenih 60 odstotkov obdelovalnih zemljišč. Nekatera mesta so bila onesnažena do tolikšne mere, da so njihovim prebivalcem zagotovili brezplačne zdravniške preglede in zdravljenje. Šele konec osemdesetih let 20. stoletja so se stvari obrnile na bolje; temu je zlasti prispeval pritisk javnosti, nevladnih organizacij in pomoč mednarodnih strokovnjakov (http://europa.eu/abouteu/countries/member-countries/bulgaria/index_en.htm).. 2.4 Prebivalstvo Bolgarije V Bolgariji živi nekaj manj kot osem milijonov prebivalcev, približni 1,5 milijona v Sofiji, štiri milijone pa v preostalih večjih mestih. Stopnja naraščanja prebivalstva je negativna. Največja etnična manjšina so Turki, in sicer predstavljajo 9,4 odstotka; Romov je 4,7 odstotka, dva odstotka je ostalih manjšin. Več kot 80 odstotkov prebivalstva pripada Bolgarski pravoslavni cerkvi, 12 odstotkov pa je muslimanov. Pripadniki. drugih. verskih. manjšin. so. rimokatoličani,. Judje. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgarija). Upravno-administrativna delitev Bolgarije Bolgarija je upravno-administrativno razdeljena na naslednje enote: 20. in. protestanti.

. šest planskih regij,. . 28 okrajev in. . 282 občin. (Cerovski, 2003). Planske regije so naslednje: - Severozahodna regija s središčem v mestu Vidin, - Severna osrednja regija s središčem v mestu Ruse, - Severno-vzhodna regija s središčem v mestu Varna, - Jugo-vzhodna regija s središčem v mestu Burgas, - Južna osrednja regija s središčem v mestu Plovdiv in - Jugo-zahodna regija s središčem v mestu Sofija (Enciklopedija svetovne geografije, 1997).. Slika 1: Upravna-administrativna delitev Bolgarije (Vir: http://www.dreambulgarianproperty.com/bulgaria-property.html). Slika prikazuje regije Bolgarije. Z zeleno barvo so označene regije z nadpovprečnim številom kriminala na 100.000 prebivalcev. Po statističnih podatkih je bilo leta 2012 v Sofiji zabeleženih 2138 vseh kaznivih dejanj. Največje kriminaliteno število je bilo zabeleženih v mestu Plovdiv in sicer 2954. 21.

V Bolgariji sta zelo pomembni pristanišči Burgas in Varna ob Črnem morju. Veljata za največji bolgarski morski pristanišči, vendar pa veljata tudi za glavni središči organiziranega kriminala. Najpomembnejše izvozne partnerice so Italija, Nemčija, Turčija, Belgija, Grčija, ZDA in Francija. Izvažajo predvsem kmetijske pridelke, kemijske izdelke, dvigalne in transportne naprave, gorivo, železo, mlečne izdelke, vino, tekstil in čevlje. Najpomembnejše uvozne partnerice so Nemčija, Italija, Rusija, Grčija, Turčija in Francija. Uvažajo predvsem kovine, vozila, stroje, kemikalije, izdelke visoke tehnologije in blago za široko porabo. Blagovna menjava med Slovenijo in Bolgarijo je v letu 2005 znašala 131,2 milijona evrov. Slovenija v Bolgarijo največ izvaža zdravila, papir in karton, iz Bolgarije pa uvaža olje, dele za gradbene stroje, pogonske stroje in druge motorje. Zelo pomembno je, da je Bolgarija tretja največja izvoznica tobaka na svetu (Enciklopedija svetovne geografije,1997). Stopnja kriminala je največja v mestih. Največje absolutno število kaznivih dejanj je registrirano v Sofiji, ki predstavlja eno osmino celotnega prebivalstva v državi. Najpogostejša kazniva dejanja v mestih so tatvine, ropi in goljufije. Na podeželju pa so relativno pogostejši umori in posilstva (Kazenski zakonik, 1993).. 22.

3. ORIS TRENDOV KRIMINALITETE V BOLGARIJI. Za posamezna kazniva dejanja vsaka država zbira podatke na drugačen način. Prav tako posamezna kazniva dejanja nimajo v vsaki državi istega pomena. Za primer vzemimo Slovenijo. V Sloveniji poznamo tri različne načine telesnih poškodb, ki so opredeljene pod skupnim imenom napad. Sem sodijo lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba in posebno huda telesna poškodba (Kazenski zakonik, 2008). Vsaka država drugače opredeljuje kazniva dejanja oziroma označuje pomen kaznivih dejanj, zato pride včasih do napačnega pomena (predstave).. Tabela 1: Vsa kazniva dejanja v Bolgariji (Vir:). Leto. Kazniva dejanja 1995 2373 1996 2261 1997 2823 1998 1995 1999 1747 2000 1773 2001 1769 2002 1780 2003 1640 2004 1609 2005 1550 2006 1541 2007 1499. 23.

. Statistika kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih v Bolgariji. Ta del naloge obsega grafični prikaz trendov kriminalitete v Bolgariji za obdobje 1995–2007. Prikazali bomo podatke za naslednja kazniva dejanja s področja klasične kriminalitete: . načrtovani umor,. . napad (povzročitev telesne poškodbe),. . posilstvo,. . rop,. . tatvina,. . vlom in. . kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog.. Spodaj bomo grafično prikazali posamezna kazniva dejanja. Vsi podatki se nanašajo na 100.000 prebivalcev.. 3.1.1 Umor. Umori 7 6 5 4 3 Umori. 2 1 0. Leto. Slika 2: Kaznivo dejanje umora (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). 24.

Z grafa je razvidno, da smo podatke vzeli za obdobje od leta 1995 do leta 2007, in sicer na 100.000 prebivalcev. Ti podatki se nanašajo na dokončna kazniva dejanja umora. Podatki, ki jih razberemo iz grafa, prikazujejo, da se je leta 2000 bistveno povečalo število umorov, leta 2001 pa se je število umorov zmanjševalo. V letih 2006 in 2007 je bilo zabeleženo enako število kaznivih dejanj. Zelo pomembno je, da je v letu 2000 močno naraslo število umorov. Razlog za tako povečanje število umorov je sprememba zakonodaje.. 3.1.2 Napad. Napad 50 45 40 35 30 25 20 napadi. 15 10 5 0. Leto. Slika 3: Kaznivo dejanje napada (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Graf prikazuje podatke napada za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000 prebivalcev. Če dobro pogledamo graf, takoj opazimo, da se je število napadov leta 2002 zelo povečalo. To nam nadzorno prikaže krivulja, ki se močno dvigne. Z leti se sicer zmanjša, vendar je še vedno prisotno veliko število kaznivih dejanj, in sicer napadov. Velik porast med letoma 2002 in 2003 je razviden na grafu. V slovenski zakonodaji kaznivo dejanja napada, štejemo kot : kaznivo dejanje povzročitve posebne hude telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in telesne poškodbe.. 25.

3.1.3 Posilstvo. Posilstvo 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0. posilstvo. Leto. Slika 4: Kaznivo dejanje posilstva (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Graf prikazuje podatke kaznivih dejanj posilstev za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000 prebivalcev. Z grafa lahko razberemo, da je bilo leta 1995 zabeleženo veliko število posilstev, kar pa je z leti upadlo. Leta 2007 se je število posilstev bistveno zmanjšalo.. 26.

3.1.4 Rop. Ropi 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0. ropi. Leto. Slika 5: Kaznivo dejanje ropa (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Graf prikazuje kaznivo dejanje ropov za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000 prebivalcev. Z grafa lahko razberemo, da je bilo največje število ropov zabeleženo leta 1997, z leti pa se število tega kaznivega dejanja zmanjšalo.. 27.

3.1.5 Tatvina. Tatvina 2500 2000 1500 1000 tatvina. 500 0. Leto. Slika 6: Kaznivo dejanje tatvine (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Graf prikazuje kaznivo dejanje tatvin za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000 prebivalcev. Z grafa je razvidno, da je bilo leta 1997 zabeleženo največje število tatvin, z leti pa se je število le-teh zmanjšalo.. 28.

3.1.6 Vlom. Vlomi 1200 1000 800 600 400. vlomi. 200 0. Leto. Slika 7: Kaznivo dejanje vloma (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/ ). Graf prikazuje kaznivo dejanje vlomov za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000prebivalcev. Z grafa lahko razberemo, da je bilo leta 1997 zabeleženo največje število vlomov, z leti pa se je število slednjih zmanjševalo.. 29.

3.1.7 Zloraba prepovedane droge. Zloraba prepovedane droge 40 35 30 25 20 15 10 5 0. zloraba prepovedane droge. Leto. Slika 8: kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog (1995–2007) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/ ). Graf prikazuje kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog za obdobje od leta 1995 do leta 2007 na 100.000 prebivalcev. Z grafa lahko razberemo, da se je z leti število prepovedanih drog zviševalo. To nam natančno pokaže premica na grafu. Med letoma 1995 in 2007 se je število močno zvišalo.. 30.

4 STATISTIČNI PODATKI PO REGIJAH BOLGARIJE Regija z najnižjo stopnjo kriminala v Bolgariji je severno-zahodni del, sledi ji centralni del regije.. Slika 9: Razdelitev Bolgarije po pokrajinah (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/bolgarija ). Severno-zahodno Bolgarijo sestavljajo naslednja večja mesta: Vidin, Montana, Vrasa, Pleven, Lovech in Gabrovo. Jugo-zahodno Bolgarijo pa sestavljajo: Bansko, Borovets, Pamporovo in Smolyan. V nekaterih regijah bolgarska policija registrira bistveno manjše število kaznivih dejanj od slovenskega povprečja. Največje razlike v prijavljenih kaznivih dejanjih so med jugo-zahodnim in severno-osrednjim delom. Čeprav obstajajo podobne ravni viktimizacije v teh regijah, je registriranega kriminala na 100.000 ljudi skoraj dvakrat manj v severno-osrednji regiji.. 31.

4.1.1 Statistika policije v Bolgariji Ugotovitve NCS potrjujejo, kar je razbrala statistična policija, in sicer v primerjavi s statistiko do leta 2004, se je v letu 2005 število kaznivih dejanj zmanjšalo. NCS razkriva tudi rekorden padec števila kaznivih dejanj – žrtev v primerjavi z letom 2004. V letu 2005 se je to število zmanjšalo za 18 odstotkov. Letno zmanjšanje v štirih letih pred popisom 2005 se giba med štirimi in 12 odstotki.. Število kaznivih dejanj 140 120 100 80 60. kazniva dejanja. 40 20 0 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. Slika 10: Statistika policije zabeleženih kaznivih dejan j (Vir: http://andromeda.rutgers.edu/~wcjlen/wcj/stats/bulgaria.html ). Graf prikazuje statistična podatke bolgarske policije, katere zajema za obdobje od leta 2001 do leta 2005. Kot lahko vidimo na grafu, je bilo leta 2001 zabeleženo veliko večje število kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2005. Značilna različna stopnja urbanizacije, medtem ko je višja stopnja urbanizacije povezana z višjimi stopnjami viktimizacije, je le ena izmed dejavnikov, ki pojasnjujejo razlike v stopnji kriminala med regijami. Drugi dejavniki so socialnoekonomski. NCS dokazuje, da gospodinjstva (osebe z višjim dohodkom) pogosteje postanejo žrtve kaznivih dejanj, zato so v bogatejših regijah registrirane višje stopnje viktimizacije. Treba je opozoriti, da se težnja zmanjšanja ravni kriminala kaže predvsem v majhnih mestih in vaseh, medtem ko je v regionalnih centrih kriminal v porastu. 32.

Za leto 2010 je bilo prisotno najvišje povečanje indeksa viktimizacije v mestu Sofija (s 13 % na 21 %). Vendar pa ima policijska statistika za Sofijo registriranih 7,5 % zmanjšanja stopnje kriminala v primerjavi z letom 2009. Podano število kaznivih dejanj v Sofiji, registrirano s strani policije, je lahko delno posledica povečanja neprijavljenega kriminala. Delež žrtev, ki so poročale o kaznivih dejanjih na policiji, se je v letih 2009 in 2010 zmanjšal za 7,8 %, v Sofiji za 7,2 %, v vaseh za 6,7 % na leto.. Severo-zahodna regija Severo-južna regija Severo-vzhodna regija Jugo-vzhodna regija Jugo-zahodna regija Južna in srednja regija. BDP- na prebivalca. Mesta na 50.000 prebivalstva. Kraji 5019.999 prebivalstv a. Kraji pod 500 prebivalst va. 25%. Mesta 10.00049.999 prebivalst va 25%. 5897. 42%. 8%. 6249. 31%. 19%. 43%. 7%. 7836. 50%. 10%. 30%. 10%. 7513. 45%. 16%. 31%. 8%. 15161. 7%. 13%. 21%. 4%. 6340. 36%. 18%. 36%. 10%. Tabela 2: Urbanizacija bolgarskega prebivalstva (Vir: http://andromeda.rutgers.edu/~wcjlen/wcj/stats/bulgaria.html ). 4.2.2 Neprijavljeni kriminal v Bolgariji Razlogi žrtev ne poročajo samo o kriminalu, ki je povezan s številnimi demografskimi in geografskimi dejavniki, temveč tudi o vrsti kaznivega dejanja. Starost: Žrtve, ki prijavijo kaznivo dejanje na policiji, so stare od 30 do 59, in sicer je le-teh kar v 52,7 %, med tem ko je po primerjavi statistike 60,8 % žrtev starih od 15 do 29 let in 55,8 % več kot 60 let. Spol: Moški poročajo o kriminalu pogosteje kot ženske: kar 58 % moških žrtev prijavi kaznivo dejanje, za razliko od 54 % ženskih žrtev. 33.

Kategorija kriminala: Hujši zločini so javljeni pogosteje. Vrsta lokacije: V Sofiji in manjših mestih je raven neprijavljenega kriminala nižja kot v vaseh in regionalnih središčih. Regija: V nekaterih regijah Bolgarije, kot na primer v severno-osrednjih, bodo o kriminaliteti poročali manj. Glavna razloga, zakaj žrtve ne poročajo o kaznivih dejanjih, sta predvsem dva, in sicer. da. ne. zaupajo. policiji. in. njihov. strah. pred. maščevanjem. storilca. (http://ec.europa.eu/index_sl.htm).. Delež prijavljenih kaznivih dejanj po regijah 100% 80% 60% 40%. 36% 39,60%. 43%. 49%. 20%. 51%. 55%. 0%. Slika 11: Delež prijavljenih kaznivih dejanj po regijah (2006–2010) (Vir: http://andromeda.rutgers.edu/~wcjlen/wcj/stats/bulgaria.html ). Obstajajo različne ravni poročanja kriminala, ki se razlikujejo od regije do regije. Čeprav poročanje kriminala razlikujemo po letih, je bilo v zadnjih petih letih v severno-osrednji in jugo-vzhodni regiji največ skritega kriminala.. 34.

4.1.3 Mednarodne primerjave Poskusi za primerjavo ravni dejavnosti kriminala v Bolgariji z drugimi državami članice EU se soočajo z različnimi izzivi kriminala in razlikami med policijsko statistiko in statistiko, pridobljeno s pomočjo viktimizacijskih anket. To pojasnjuje, zakaj mnogi kriminalisti v Evropi upoštevajo raziskave o viktimizaciji, kljub netočnosti le-teh. Primerjati raziskave o viktimizaciji v različnih državah je težko, in sicer zaradi neskladij med raziskovalnimi metodami. Najpogosteje so se težave pojavljale pri naslednjih dejstvih: . Raziskava zajema različne časovne razpone.. . Študije imajo različno frekvenco.. . Zagotoviti je treba bolj natančne in podrobne odgovore.. Svetovna gospodarska kriza in njen negativni učinek na gospodarske razmere v Bolgariji sta najbolj ključna dejavnika, ki prispevata k spremembam v dinamiki kriminala v državi po letu 2008. V smislu domačih dejavnikov, kadrovskih sprememb na ministrstvu za notranje zadeve, vključno z nekaterimi ministri, direktorji direktoratov in vodji policijskega oddelka je gospodarska kriza vplivala na stanje kriminala v Bolgariji in imela vpliv na odnos žrtve in policistov do kriminala. Nizko raven neprijavljenih kaznivih dejanj v letu 2009 izraža povečana raven zaupanja do policije.. 35.

Slika 12: Evropa: število umorov in ubojev na 100.000 prebivalcev (2008) (Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/themes). Graf prikazuje statistične podatke za število umorov različnih držav. S slednjega je razvidno, da Bolgarija spada med države z večjim številom umorov, med tem ko Slovenija spada med države z manjšim številom umorov.. 4.1.4 Primerjava statističnih podatkov policije po vsej Evropski uniji Pojem kaznivega dejanja je opredeljen v skladu s pravnim okvirom, ki ureja in določa norme, ki jih spremljajo v vseh institucijah. Kljub skupnim idejam, ki podpirajo zakonodajo vsake države in poskus enotnega sistema v vseh državah članic EU, so še vedno prisotne razlike pri upoštevanju zakonske opredelitve narave nekaterih kaznivih dejanj, kot tudi metodološke uporabe v policijski statistiki. Kot primer lahko navedemo, da policijska statistika zajema lahka kazniva dejanja, ki so predmet upravne, ne pa kazenske obsodbe. To pogosto vodi do napačnih zaključkov in špekulacij, če primerjamo policijske statistične podatke, ki prihajajo iz različnih držav. 36.

5 PRIMERJAVA BOLGARIJE S SLOVENIJO IN ROMUNIJO V nadaljevanju bomo primerjali Bolgarijo,Slovenijo in nato še Romunijo. Za primerjavo sta nujni najmanj dve enoti (pojava), ki ju primerjamo glede na določeno število izbranih kriterijev (spremenljivk). Pri primerjanju je treba biti pozoren predvsem na razlike, ne samo na podrobnosti. V primerjavo so lahko vključene različne enote, pozornost je lahko usmerjena v primerjavo enote s sosednjimi enotami ali pa v primerjavo enote v različnih časovnih točkah ali intervalih (Mitar, 2000). Primerjavo med Bolgarijo in Slovenijo bomo naredili za obdobje od leta 1997 do leta 2007. Podatke smo pridobili na European sourcebook in se nanašajo na 100.000 prebivalcev. Podatke bomo primerjali in pojasnili. Leta 1997 je bilo v Bolgariji zabeleženih 2.822,9 kaznivih dejanj, v Sloveniji pa 2.015,3 na 100.000 prebivalcev, kar pa pomeni, da je razlika zelo majhna. Leta 1998 je imela Bolgarija zabeleženih 1.995,3 kaznivih dejanj, med tem ko jih je Slovenija na 100.000 prebivalcev zabeležila 2.920,4. Število kaznivih dejanj v Sloveniji se je v primerjavi z letom poprej povečalo, v Bolgariji pa se je obseg kaznivih dejanj v istem obdobju zmanjšal. Leta 1999 se je število zabeleženih kaznivih dejanj v Bolgariji zopet zmanjšalo, in sicer na 1.746,9 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, med tem ko se je v Sloveniji število kaznivih dejanj povečalo na 3.283,2 primerov na 100.000 prebivalcev. V letu 2000 je bilo v Bolgariji zabeleženih 1.773 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da se, če ta podatek primerjamo s prejšnjim letom, število zabeleženih kaznivih dejanj zmanjšuje. V Sloveniji se je število povečalo na 3.363 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Leta 2001 se je v Bolgariji število kaznivih dejanj zmanjšalo na 1.769 primerov, v Sloveniji pa je naraslo na 3.719 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev.. 37.

Leta 2002 se je v Bolgariji število kaznivih dejanj povečalo, in sicer za 1.780 primerov. V Sloveniji je bilo ponovno zabeleženih več kaznivih dejanj, in sicer 3.839 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Leta 2003 je bilo v Bolgariji zabeleženih 1.729 kaznivih dejanj, kar pomeni, da se je število v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo. 3.810 kaznivih dejanj je bilo zabeleženih v Sloveniji na 100.000 prebivalcev. Leta 2004 je bilo v Bolgariji zabeleženih 1.609 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da se je zopet zmanjšalo. V Sloveniji je bilo zabeleženih 4.335 kaznivih dejanj. Če primerjamo Bolgarijo in Slovenijo, vidimo veliko razliko pri številu kaznivih dejanj, še zlasti v letu 2004. Leta 2005 se je v Bolgariji število kaznivih dejanj zopet zmanjšalo, in sicer na 1.550 primerov. V Sloveniji se je število kaznivih dejanj prav tako zmanjšalo, prijavljenih je namreč bilo 4.217 kaznivih dejanj. Leta 2006 se je število kaznivih dejanj v Bolgariji zmanjšalo, in sicer za 1.541 primerov. V Sloveniji pa se je število kaznivih dejanj povečalo na 4.499 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Leta 2007 se je število zabeleženih kaznivih dejanj zopet zmanjšalo na 1,499 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa se je prav tako zmanjšalo na 4.390 prijavljenih kaznivih dejanj. Za lažje razumevanje smo vključili graf, ki prikazuje število vseh zabeleženih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, tako za Bolgarijo kakor tudi Slovenijo.. 38.

5.000 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500. Slovenija. 2.000. Bolgarija. 1.500 1.000 500 0. Slika 13: Število kaznivih dejanj v Bolgariji in v Sloveniji od leta 1997 do leta 2007 (na 100.000 prebivalcev) (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/ ). 5.1 Statistika kriminalitete za Bolgarijo, Slovenijo in Romunijo Romunija je obmorska država, ki na jugu meji z Bolgarijo. Glavno mesto je Bukarešta. Prebivalstvo sestavlja 90 % Romunov in 7 % Madžarov. Romunščina, tako kot nekateri južnoevropski jeziki, izhaja neposredno iz latinščine, od drugih romanskih dežel pa jo ločijo slovanske dežele. Romunija ima precejšnje naravno bogastvo – nafto, zemeljski plin, premog, železo, baker in boksit. Glavne industrijske panoge so kovinsko predelovalna, petrokemična in strojna industrija. Podatke za primerjavo med Bolgarijo, Slovenijo in Romunijo smo pridobili na spletni strani European sourcebook. Primerjali smo podatke za posamezna kazniva dejanja, ki so bili zabeleženi v obdobju od leta 1997 do leta 2007. Podatki se nanašajo na 100.000 prebivalcev. Pri tem smo naredili primerjavo za naslednja kazniva dejanja: . umor,. . napad,. . posilstvo,. . rop, 39.

. tatvino,. . vlom in. . kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog.. 5.1.1 Umor. 7 6 5 4. SLOVENIJA BOLGARIJA. 3. ROMUNIJA 2 1 0. Slika 14: Primerjava umorov v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/ ). Primerjali smo kaznivo dejanje umora za obdobje od leta 1997 do leta 2007. Bolgarija ima na 100.000 prebivalcev večje število kaznivih dejanj kot Slovenija. Leta 2001 je Romunija beležila zelo velik porast števila umorov.. 40.

5.1.2 Napad. 70 60 50 40. SLOVENIJA BOLGARIJA. 30. ROMUNIJA. 20 10 0. Slika 15: Primerjava napadov v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Na grafu lahko vidimo, da se je število napadov v Bolgariji leta 2003 zelo povečalo. Vidimo, da se za leto 2003 premica nenadoma vzdigne zelo visoko, kar pomeni, da se je število napadov zelo povečalo, če podatke primerjamo s prejšnjim letom. Leta 1999 je bilo v Sloveniji zabeleženih 21,1 prijavljenih napadov, v Bolgariji pa le 4,6 napadov. Vidimo, da je imela leta 1999 Slovenija večje število napadov kot Bolgarija. Leta 2007 je imela Slovenija zabeleženih 14 napadov na 100.000 prebivalcev, v Bolgariji pa 39,6 napadov. Romunija je med letoma 2000 in 2001 beležila velik porast števila napadov. To lahko vidimo iz grafa, in sicer kako se krivulja med letoma poveča.. 41.

5.1.3 Posilstvo. 9 8 7 6 5. SLOVENIJA. 4. BOLGARIJA. 3. ROMUNIJA. 2 1 0. Slika 16: Primerjava posilstev med Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Na grafu lahko vidimo, da se število posilstev v Sloveniji giblje od tri do šest primerov na 100.000 prebivalcev. Leta 1999 je bilo v Bolgariji zabeleženih 8,1 posilstev, v Romuniji je bilo zabeleženih 6,5 posilstev, v Sloveniji pa le 4,1. Za leto 2007 lahko vidimo, da se je trend posilstev v Bolgariji zmanjšal, in sicer na 2,4, v Sloveniji pa povečal na 4,9 prijavljenih posilstev. V Romuniji je bil trend enak in se ni zmanjševal in ne povečeval. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da statistični podatki, ki jih vodi policija, zajemajo le prijavljena oziroma zaznana kazniva dejanja, kar pa seveda ni vsa kriminaliteta. Številna dejanja ostajajo prikrita in neprijavljena, zato je dejanske kriminalitete mnogo več od zaznane. Razlogi za neprijavljanje kaznivih dejanj so različni: žrtev ne želi prijaviti dejanja, ker jo je strah maščevanja storilca, ker ne zaupa policiji, ker se ji zdi dogodek manj pomemben, ker ne želi sodelovati v kazenskem postopku ipd. Neprijavljeno kriminaliteto imenujemo "temno polje kriminalitet". To so vsa kazniva dejanja, ki so bila dejansko izvršena v nekem času na nekem kraju, vendar niso bila prijavljena policiji.. 42.

Temno polje kriminalitete je mogoče odkrivati predvsem z različnimi viktimološkimi raziskavami, ko se ugotavljata stopnja viktimizacije med prebivalstvom in pripravljenost za prijavljanje kaznivih dejanj (Maver, 2004).. 5.1.4 Rop. 90 80 70 60 50. SLOVENIJA. 40. BOLGARIJA. 30. ROMUNIJA. 20 10 0. Slika 17: Primerjava ropov med Bolgarijo, Romunijo in slovenijo (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Na grafu vidimo, da je število ropov v Bolgariji večje kot v Sloveniji in Romuniji. Največje število ropov je Bolgarija zabeležila leta 1997, in sicer 80,2 prijavljenih ropov, Slovenija 22,4 primerov, Romunija pa je le 17,8 primerov. Leta 2001 je bilo v Bolgariji zabeleženih 53 primerov ropov, v Sloveniji pa 29 primerov ropov na 100.000 prebivalcev. Na grafu lahko vidimo, da ima Romunija zabeleženo zelo majhno število ropov.. 43.

5.1.5 Tatvina. 3000 2500 2000 SLOVENIJA. 1500. BOLGARIJA ROMUNIJA. 1000 500 0. Slika 18: Primerjava tatvin med Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Na grafu lahko vidimo, da se število tatvin v Bolgariji zmanjšuje, v Sloveniji pa je število tatvin kar veliko. Leta 1997 je bilo v Sloveniji najmanj tatvin, ko so imeli prijavljenih 924,3 tatvin. V Bolgariji se trend tatvin z leti zmanjšuje. Največje število tatvin so zabeležili leta 1997, in sicer 2190 primerov tatvin na 100.000 prebivalcev. Z leti se je v Bolgariji trend kaznivih dejanj tatvin zmanjševal. Leta 2004 je bilo v Sloveniji zabeleženo največje število tatvin, in sicer je bilo zabeleženih 2.611 tatvin. Romunija ima zelo majhno število tatvin. Največje število tatvin je imela leta 1998, in sicer je bilo zabeleženih 538,6 tatvin. Če primerjamo Romunijo in Slovenijo, na grafu razberemo, da ima Slovenija v povprečju zabeleženo zelo veliko število tatvin.. 44.

5.1.6 Vlom. 1200 1000 800 SLOVENIJA. 600. BOLGARIJA ROMUNIJA. 400 200 0. Slika 19: Primerjava vlomov med Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Vidimo lahko , da se število vlomov v Sloveniji povečuje. Leta 2003 je bilo v Sloveniji zabeleženih 842 primerov vlomov, v Bolgariji pa le 352 primerov na 100.000 prebivalcev. Leta 2007 je bilo v Sloveniji zabeleženih 895 primerov vlomov. Leta 2004 je bilo v Sloveniji prijavljeno največje število vlomov, in sicer 1123 primerov, v Bolgariji pa je bilo zabeleženih le 319,6 primerov. V Bolgariji število prijavljenih vlomov pada, v Sloveniji pa se to število povečuje. Romunija ima v povprečju z Bolgarijo in Slovenijo zelo malo vlomov.. 45.

5.1.7 Kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog. 100 90 80 70 60 SLOVENIJA. 50. BOLGARIJA. 40. ROMUNIJA. 30 20 10 0. Slika 20: Primerjava zlorab prepovedanih drog med Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo (Vir: http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/). Na grafu lahko razberemo, da se trend zlorabe prepovedanih drog v Bolgariji z leti povečuje, med tem ko se v Sloveniji trend spreminja. Leta 1997 je bilo v Sloveniji prijavljenih 49,8 primerov preprodaje prepovedanih drog, v Bolgariji pa le 5,2 primera na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da je v Sloveniji zabeleženo zelo veliko število zlorab prepovedanih drog. Leta 1997 je bilo v Romuniji prijavljenih 3,6 primerov preprodaje prepovedanih drog. Največ primerov je imela Romunija leta 2006, in sicer je bilo zabeleženih 14 primerov. Trend preprodaje prepovedanih drog se v Romuniji povečuje.. 46.

6 TRENDI KRIMINALITETE Trend je smer razvoja in ga je mogoče določiti le, če so na voljo podatki za daljše časovno obdobje. Pri tem uporabljamo dve metodi, in sicer •. prostoročno metodo za določanje trenda in. •. analitično metodo določanja trenda (metoda najmanjših kvadratov).. Trend je mogoče obravnavati kot poseben primer regresijske funkcije, pri čemer je čas neodvisna spremenljivka (T), preučevani pojav pa je odvisna spremenljivka. Testirali smo obstoj trendov kriminalitete z linearnim trendom v Bolgariji za vsa kazniva dejanja in napovedali število kaznivih dejanj za leto 2008. Pomagali smo si s postopkom, ki je opisan v knjigi z naslovom Statistika, avtorja Brvarja.. 6.1 Izračun linearnega trenda Že na začetku moramo opozoriti, da nismo obravnavali podatkov s področja gospodarske kriminalitete, in sicer zato, ker jih v podatkih ni. Gospodarsko kriminaliteto je težko odkriti, poseben problem pa predstavlja tudi zbiranje dokaznega gradiva. Pogosto se gospodarski kriminal dogaja pod plaščem običajnega poslovanja, poslovni dogodki pa so varovani s poslovno tajnostjo. Gospodarska kriminaliteta je kot del celotne kriminalitete izredno dinamična in vedno znova spreminja in posodablja oblike delovanja.. 47.

Tabela 3: Izračun linearnega trenda za Bolgarijo na 100.000 prebivalcev. Leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007. Xi 2373 2261 2823 1995 1747 1773 1769 1780 1640 1609 1550 1541 1499 24.360. ti -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6. xi- x 499 387 949 121 -133 -101 -105 -94 -234 -265 -324 -332 375. (xi- x ). ti -2994 -1935 -3796 -363 266 101 0 -94 -466 -795 -1296 -1665 -2250 -15.287. Enačba za izračun trenda (Brvar, 2007):. n.  ( x  x).t i. xT  x . i 1. .t. n. t. i. 2 i. i 1. (-15.287). XT=1874 +. -----------. 7 = 1874-84=1790 182 48. ti2 36 25 16 9 4 1 0 1 4 9 16 25 36 182.

Za obdobje od leta 1995 do leta 2007 lahko z izračunom linearnega trenda napovemo, da bo predvidena vrednost kaznivih dejanj leta 2008 v Bolgariji 1790 primerov na 100.000 prebivalcev.. 6.2 Preverjanje obstoja trenda in test testiranja trenda Tabela 4: Testiranje trenda. Rang Leto Število KD Rang (Leto) (KD) d 1995 2373 1 12 1996 2261 2 11 1997 2823 3 13 1998 1995 4 10 1999 1747 5 6 2000 1773 6 8 2001 1769 7 7 2002 1780 8 9 2003 1640 9 5 2004 1609 10 4 2005 1550 11 3 2006 1541 12 2 2007 1499 13 1 24.360. d2 -11 -9 -10 -6 -1 -2 0 -1 4 6 8 10 12. 121 81 100 35 1 4 0 1 14 36 64 100 144 701. Obstoj trenda lahko testiramo v treh korakih. Najprej določimo hipoteze, nato izberemo metodo izračuna količnikov, uporabimo enačbo za Spermanov količnik korelacije rangov in nato izračunamo. Določimo hipoteze: Hipoteza 1: p = 0 (ni trenda) Hipoteza 2: p > 0 (pozitiven trend) Hipoteza 3: p < 0 (negativen trend) (dvostranski test) Postavitev enačb in izračun (Brvar, 2007). 49.

n.   1. temp=. 6. di 2 i 1. n(n 2  1). (Trend je negativen – to je -0,926). = 1- 1.925=-0,926.  n2 1  2. = 5.0. tteo=-/+ 2571. s.p. = n -2 alfa = 0,05. Empirični t pade izven meja t-tepretočnega, zato ničelno hipotezo zavrnemo in sprejmemo alternativno hipotezo, da obstaja negativni trend. Ker je p večji od nič, je trend pozitiven.. 6.3 Standardna napaka ocene. 50.

Tabela 5: Izračun standardne napake ocene. LETO 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007. xi 2373 2261 2823 1995 1747 1773 1769 1780 1640 1609 1550 1541 1499. ti -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6. xiT 2378 2294 2210 2126 2042 1958 1874 1790 1706 1622 1538 1454 1370. (xi-xiT)2. xi -xiT -5 -33 73 -131 -295 -185 -105 -10 -66 -13 12 -13 129. 25 1089 5329 17161 87025 34225 11025 100 4356 169 144 169 16641 177458. δ = +/- 116,8. Mera razpršenosti okoli linearnega trenda je +/-116,8. To pomeni, da je standardna napaka ocene dokaj velika (cca 9,1 %), saj smo za leto 2008 predvideli 1286 kaznivih dejanj.. 51.

7 ZAKLJUČEK Pojav kaznivih dejanj in kriminalitete je problem tradicionalnih in sodobnih družb. Vzrokov za pojav kriminala je več, obstajajo tako individualni kakor tudi družbeni vzroki. Vsaka država se srečuje s tem pojavom, nekatere države se s pojavom kriminalitete spopadajo uspešno, nekatere manj. Bolgarija spada med zelo revne države v Evropi, kriminaliteta v tej državi pa je zelo razširjena. V diplomski nalogi smo ugotavljali trende kriminalitete v Bolgariji. Naredili smo grafe in primerjali trende med posameznimi kaznivimi dejanji. Izračunali smo tudi trende kriminalitete za posamezne regije Bolgarije. Za primerjavo kriminala med državami pa smo vzeli Slovenijo (srednje razvito državo) in Romunijo (podobnosti po razvitosti in novejši zgodovini) ter primerjali trende kriminalitet med seboj. S pomočjo grafov smo prikazali podatke in jih interpretirali za posamezne skupine kaznivih dejanj za obdobje od leta 1995 do leta 2007. Prikazali smo oris trendov kriminalitete v Bolgariji, najprej za vsa kazniva dejanja, nato še za posamezna kazniva dejanja in jih grafično predstavili. Prikazali smo tudi kriminalitetno število po posameznih regijah Bolgarije. Primerjali smo vsa kazniva dejanja, prijavljena policiji, in sicer na 100.000 prebivalcev. Podatke smo prikazali s pomočjo grafa, kjer se dobro vidi, kako trend kriminalitete narašča ali pada. Regija z najvišjo kriminalno stopnjo je tista, ki ima največjo gostoto prebivalstva na kvadratni meter. Naredili smo tudi primerjavo kriminalitetnega trenda med Bolgarijo in Slovenijo. Za primerjavo smo vzeli sedem različnih kaznivih dejanj v obdobju od leta 1997 do leta 2007. Primerjali smo naslednja kazniva dejanja: umor, napad, posilstvo, rop, tatvino, vlom in zlorabo prepovedanih drog. Primerjava je pokazala, da je Slovenija manj obremenjena z različnimi kaznivimi dejanji kot pa Bolgarija. Primerjali smo tudi trende kriminalitete med Bolgarijo in Romunijo. Primerjavo smo naredili za obdobje od leta 2004 do leta 2007. Primerjali smo naslednja kazniva 52.

dejanja: napad, rop in posilstvo. Ugotovili smo, da ima Bolgarija zabeleženo zelo visoko število ropov v primerjavi z Romunijo. Romunija pa ima z leti zabeleženo zvišano število posilstev, prav tako se tudi število napadov z leti viša.. 53.

8 UPORABLJENI VIRI Brvar, B. (2007). Statistika. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Beteman, G. (1997). Enciklopedija svetovne geografije. Dammer, H., Firchild, E. in Albanese, J. (2006). Comparative criminal Justice System. Third Edition. University of Scranton. European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. About the European Sourcebook.. (2013).. Pridobljeno. na:. http://www3.unil.ch/wpmu/europeansourcebook/ European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. (2013). The second edition. Pridobljeno na: http://www.europeansourcebook.org/esb2_Full.pdf European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. (2013). The third. edition. Pridobljeno na: http://www.europeansourcebook.org/esb3_Full.pdf European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. (2013). The fourth edition. Pridobljeno na: http://www.europeansourcebook.org/esb4_Full.pdf Eurostat.. (2013).. About. Eurostat.. Pridobljeno. na:. http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/ European Justice. (2013). Pravosodni sistem. Bolgarija. Pridobljeno na https://ejustice.europa.eu/content_judicial_systems_in_member_states-16-BGsl.do?clang=sl Hočevar, P. (2010). Trendi kriminalitete na Madžarskem. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. Kazenski zakonik. (2008). Ljubljana:Uradni list Republike Slovenije,( 55/08). Maps. of. world:. Sofia. Map.. Pridobljeno. http://www.mapsofworld.com/bulgaria/cities/sofia.html 54. na:.

Mitar, M. (2002). in V G. Meško (ur.), Vizije slovenske kriminologije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko varnostna šola. Mitar, M. (2007). Uvod v metodologijo znanstvenega raziskovanja varnostnih pojavov (splošni del). Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede. Monika, B. (2003). Bolgarija. Vodnik po svetu. Založba ZRC, Ljubljana. Meško, G. (2006): Kriminologija. Zbirka učbeniki. Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede. Mosher, C., Miethe, T. D. in Hart, T. C. (2012). The Mismeasurment of Crime. London: SAGE Publications. Natek, K. in Natek, M. (1999). Države sveta 2000. Ljubljana, Mladinska knjiga. Perenič, A. (2002). Uvod v pravo. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola. REPUBLIC OF BULGARIA National statistical institute: Report on Quality and Methodology of the Population and Housing Census in 2011. (2013). Pridobljeno na: http://www.nsi.bg/indexen.php Statoids:Regions. of. Bulgaria.. (2013).. Dostopno. na:. http://www.statoids.com/ubg.html Supreme Court of assation Republic of Bulgaria: Criminal Code. (2013). Pridobljeno na http://www.vks.bg/english/vksen_p04_04.htm Wikipedia: Bolgarija. (2013). Pridobljeno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgarija World Criminal Justice Library Network: Administration of Justice. (2013).Pridobljeno na: http://andromeda.rutgers.edu/~wcjlen/WCJ/stats/bulgaria.html. 55.