Odnosi z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Odnosi z javnostmi na policijski upravi Murska Sobota. Joţef Sever Oktober, 2010. Mentor: dr. Darko Anţelj.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, dr. Darku Anţelju, za strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Iskreno se zahvaljujem tudi svoji druţini, za potrpeţljivost in podporo v času študija, in vsem, ki. so. kakorkoli. diplomskega dela.. pripomogli. k. nastanku.

Kazalo 1. Uvod ...................................................................................................................... 1 1.1. Namen in cilj diplomskega dela ..........................................................................2. 1.2. Opredelitev predpostavk...................................................................................... 2. 1.3. Predvidena metodologija dela............................................................................. 3. 2. Kratek opis odnosov z javnostmi skozi zgodovino............................................4. 3. Zgodovina Policijske uprave Murska Sobota ................................................... 6 3.1. Organizacija Policijske uprave Murska Sobota .................................................. 6. 3.2. Značilnosti in statistični podatki Pomurja .......................................................... 7 Začetek odnosov z javnostmi v policiji .............................................................. 9. 4 4.1. Pred osamosvojitvijo ........................................................................................... 9. 4.2. Po osamosvojitvi................................................................................................ 10. 4.3. Policija kot organ v sestavi ............................................................................... 10. 4.4. Sektor za odnose z javnostmi pri Generalni policijski upravi ........................... 15. 4.5. Internetna stran Ministrstva za notranje zadeve ............................................... 16. 4.6. Internetna stran policije .................................................................................... 18. 4.7. Delovna področja .............................................................................................. 19 Odnosi z javnostmi od začetka nastanka Policijske uprave Murska Sobota20. 5 5.1. Odnosi z javnostmi v času Tajništva za notranje zadeve Maribor do nastanka Uprave javne varnosti Murska Sobota .............................................................. 21. 5.2. V času od nastanka Uprave javne varnosti Murska Sobota do preimenovanja v Upravo za notranje zadeve Murska Sobota ...................................................... 21. 5.3. V času od Uprave za notranje zadeve Murska Sobota do preimenovanja v Policijsko upravo Murska Sobota .....................................................................22. 6. Odnosi z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota ............................... 23 6.1. Odnosi z javnostmi, ko je predstavnik za stike vodja Operativnokomunikacijskega centra ................................................................................... 23. 6.2. Primeri iz prakse ............................................................................................... 25 Ugotovitve o zadovoljstvu obveščanja javnosti ............................................... 28. 7 7.1. Rezultati izvedene ankete o zadovoljstvu........................................................... 29. 7.2. Ocena lastnosti slovenske policije.....................................................................29. 7.3. Ustvarjanje mnenja o policiji ............................................................................ 30.

Ugotovitve iz anketnih vprašalnikov o zadovoljstvu novinarjev o kvaliteti. 8. obveščanja javnosti ............................................................................................ 32 9. Zaključek ............................................................................................................ 40 9.1. Potrditev in zavrnitev predpostavk ....................................................................41. 10. Literatura in viri ................................................................................................ 43. 11. Priloge ................................................................................................................. 46.

Kazalo tabel Tabela 1: Internetna stran Ministrstva za notranje zadeve ............................................. 17 Tabela 2: Internetna stran Policije .................................................................................. 18 Tabela 3: Ocena lastnosti slovenske policije .................................................................. 30 Tabela 4: Ustvarjanje mnenja o slovenski policiji ......................................................... 31. Kazalo grafov Graf 1: Starost anketirancev ........................................................................................... 33 Graf 2: Poklicni staţ anketirancev .................................................................................. 33 Graf 3: Odnosi med policisti in novinarji so dobri ......................................................... 35 Graf 4: Sistem obveščanja tiskovnega predstavnika PU Murska Sobota je dober ......... 35 Graf 5: Pravočasno sem obveščen-a o izrednih dogodkih .............................................. 36 Graf 6: S prvimi obvestili delavcev OKC sem zadovoljen-a ......................................... 36 Graf 7: O podrobnosti izrednega dogodka sem na tiskovni konferenci obveščen kvalitetno........................................................................................................ 37 Graf 8: Na novinarska vprašanja dobimo odgovore v razumnem roku .......................... 37 Graf 9: Imam občutek, da mene, kot ostale novinarje, sprejemajo enakovredno........... 38 Graf 10: Tiskovne konference na PU so dobro organizirane ......................................... 38 Graf 11: Informiranje se je izboljšalo po imenovanju tiskovnega predstavnika na PU . 39 Graf 12: Z obveščanjem in informacijami, ki jih dobimo, sem zadovoljen ................... 39.

Povzetek Tema diplomskega dela je »Odnosi z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota«. Uvodoma so opisani začetki odnosov z javnostmi in nastanek Policijske uprave Murska Sobota. V nadaljevanju je statistično in demografsko predstavljeno Pomurje z njegovimi osnovnimi značilnostmi glede organiziranosti lokalne samouprave. Predstavljena je tudi organizacija Policijske uprave Murska Sobota z njenimi notranje-organizacijskimi enotami in policijskimi enotami na lokalnem nivoju. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni odnosi z javnostmi, ko je bila policija organizacijsko del Ministrstva za notranje zadeve in kasneje, kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. V tem delu so navedeni tudi sprejeti akti, ki so urejali odnose z javnostmi v policiji in njihova primerjava pred in po osamosvojitvi Republike Slovenije. Takrat je prišlo do sprememb druţbenopolitičnega sistema, kar je odločilno vplivalo tudi na odnose policije z javnostmi. V nadaljevanju se nato skozi zgodovinsko prizmo dotaknemo začetkov odnosov z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota. V tem kontekstu je posebej predstavljeno, kam je na Policijski upravi Murska Sobota organizacijsko spadal predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi, nadaljnje organizacijske spremembe in razvoj odnosov z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota. Posebej pa je predstavljeno tudi delo prvega predstavnika Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi. Na koncu diplomske naloge je omenjena vloga in naloge operativno-komunikacijskega centra v zvezi odnosov z javnostmi ter sedanje naloge in vloga predstavnika Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi. Dodani pa so tudi primeri iz prakse in članki, ki se nanašajo na delo policistov Policijske uprave Murska Sobota. Ključne besede: odnosi z javnostmi, policija, policijska uprava, tiskovni predstavnik..

Public relations of the police directorate Murska Sobota Summary The theme of this diploma work is “Public relations of the police directorate Murska Sobota.” In the introduction the beginnings of public relations and the establishment of the Police directorate Murska Sobota is described. Furthermore a statistic and demographic presentation of Pomurje is included, also its basic characteristics, concerning the organization of local administration. The Police directorate Murska Sobota with its internal organizational units and local police force is also presented. The central part of this paper is concerned with public relations during the period when the police was organizationally a part of the Ministry of the Interior and later on as a body affiliated to the Ministry of the Interior. This part includes the adopted acts in the area of public relations in the police and the comparison before and after the emancipation of the Republic of Slovenia. At that time there was a change of socio-political system, when police had a crucial influence on the public. The paper continues with a historical point of view, presenting the beginnings of public relations at the Police directorate Murska Sobota. In this context, from the organizational point of view, the positions of the representatives for public relations of police directorates are also presented, including further organizational changes and the development of relations with public at the Police directorate Murska Sobota. The work of the first public relations officer at the Police directorate Murska Sobota is also presented. At the end of this paper the role and the duty of operative-communication centre in connection with public relations is mentioned, the duties and the role of a public relations officer at the Police directorate Murska Sobota are also presented. Examples from practice and articles which accumulate on the work of police officers at the Police directorate Murska Sobota are added.. Keywords: public relations, police, police directorate, press representative..



1. Uvod. Ljudje se ţe od nekdaj zanimajo za stvari, ki jim niso neposredno dostopne. Se pa z njimi vsakodnevno srečujejo in o njih slišijo takšne ali drugačne govorice iz okolice. Med stvari, ki ljudem niso neposredno dostopne, spadajo tudi varnostni pojavi in dogodki, katere obravnava policija. Omenjene varnostne pojave in dogodke pa si ljudje pogosto različno interpretirajo, predvsem zaradi pomanjkljivega znanja in pomanjkljivih ter nepopolnih informacij. Seveda pa imajo ljudje, kot tudi organizacije, pravico do obveščanja, in s tem ozaveščenosti o določenih dejstvih in okoliščinah policijskega dela. Zaradi tega je zelo pomembno, da se organizacija, kot je policija, zaveda pomembnosti kvalitetnega in strokovnega posredovanja informacij zainteresirani javnosti. Spomnimo se primerov, ko se je policija zavila v molk in javnosti ni posredovala informacij ali pa so bile pomanjkljive, in se je v javnosti ustvaril vtis, kot da policija nekaj prikriva ali pa prikriva lastne napake. Vse to lahko oteţi operativno delo, zaradi česar so policisti, ki neposredno izvajajo operativne ukrepe po velikim medijskim pritiskom, kar lahko hote ali nehote vpliva na njihovo delo. Temu se lahko izognemo s pravočasnim posredovanjem informacij, ki zadovoljijo medije in s tem javnost, hkrati pa ne škodujejo nadaljnjemu operativnemu delu policistov. S tega vidika je zelo pomembno, da so v policiji in na policijskih upravah zaposleni predstavniki za stike z javnostmi, ki imajo potrebno znanje, strokovno usposobljenost in osebnostne lastnosti za posredovanje informacij ter nastopanje v medijih. Ker nas je posebej zanimalo stanje na tem področju na Policijski upravi Murska Sobota, je bilo analizirano stanje pred tem, ko je bil na Policijski upravi Murska Sobota imenovan predstavnik za odnose z javnostmi in po imenovanju. Za ugotavljanje dejanskega stanja je bila med predstavniki medijev na območju Policijske uprave Murska Sobota izvedena anketa o zadovoljstvu medijev s posredovanjem informacij. V tej zvezi je bil opravljen tudi razgovor z bivšim in tudi sedanjim predstavnikom Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi, vse s ciljem, opozoriti na morebitne pomanjkljivosti in ponuditi ustrezne rešitve za še boljše sodelovanje in odnose z mediji ter s tem posledično z javnostmi.. 1.

1.1. Namen in cilj diplomskega dela. Namen diplomskega dela je predstavitev načina in kvalitete odnosov z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota. Zaradi laţjega razumevanja, bo najprej opisan zgodovinski razvoj od takrat, ko so je v takratni milici začelo posvečati nekaj več pozornosti odnosov z javnostmi, do osamosvojitve Republike Slovenije, ko so odnosi z javnostmi postali nuja. Nadalje bo opisan razvoj do danes, podani bodo nekateri predlogi in rešitve za v prihodnje. Primeroma 150bodo prikazani tudi načini obveščanja medijev in javnosti na Policijski upravi Murska Sobota. Posebna pozornost bo namenjena analizi rezultatov ankete med predstavniki medijev na območju Policijske uprave Murska Sobota, ki lahko najbolj nazorno pokaţe kvalitativni razvoj odnos z javnostmi v primerjavi z organizacijskimi spremembami, ki so se zgodili za izboljšanje odnosov z javnostmi. Ob koncu diplomske naloge bodo predstavljene morebitne pomanjkljivosti in slabosti dosedanje ureditve in nakazane rešitve s ciljem še kvalitetnejšega sodelovanja in obveščanja javnosti.. 1.2. Opredelitev predpostavk. V raziskavi z naslovom Odnosi z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota si zastavimo naslednje splošne raziskovalne predpostavke:. 1.. predpostavka: Z imenovanjem osebe, ki se načrtno ukvarja z odnosi z javnostmi, se je izboljšalo informiranje;. 2.. predpostavka: Zdruţitev funkcije vodje Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota in tiskovnega predstavnika ima več slabosti kot prednosti;. 3.. predpostavka: Predstavniki medijev so zadovoljni z načinom obveščanja javnosti.. 2.

1.3. Predvidena metodologija dela. Metodološki pristop pri izdelavi diplomske naloge temelji na teoretičnem in praktičnem preučevanju (intervjuji s predstavniki medijev, predstavitev pravnih aktov, druge strokovne literature in prakse, ki je nastala z njihovo uporabo).. V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode:. 1.. primerjalna metoda,. 2.. metoda študije primera,. 3.. intervju s sedanjim in prejšnjim tiskovnim predstavnikom,. 4.. anketni vprašalnik za novinarje.. Večji del podatkov o splošnem delu je pridobljen iz internih navodil/usmeritev, ki urejajo področje odnosov z javnostmi, člankov, knjig in internetnih strani. Podatki o organizaciji dela tiskovnega predstavnika, preimenovanju in reorganizaciji Policijske uprave Murska Sobota pa so pridobljeni na Sluţbi direktorja Policijske uprave Murska Sobota in na Generalni policijski upravi. V zadnjem delu naloge so podatki pridobljeni od bivšega predstavnika za odnose z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota in vodje Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota, ki je sedaj odgovoren za odnose z javnostmi. Pri tem je bila deleţna zanimanja predvsem njuna vloga in stopnja samostojnosti pri delu. Podatki o tem, kdo je v določenem časovnem obdobju opravljal vlogo predstavnika za odnose z javnostmi, so pridobljeni na Sluţbi direktorja Policijske uprave Murska Sobota in na Sektorju za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi. Prikazani so tudi konkretni primeri obveščanja javnosti o vsakodnevnem delu in o izrednih dogodkih ter pojavih na območju Policijske uprave Murska Sobota.. 3.

2. Kratek opis odnosov z javnostmi skozi zgodovino. Odnosi z javnostmi (angleško: public relations, francosko: relations publique, nemško: Öffentlichkeitsarbeit) so stroka, ki se ukvarja natanko s tem, kar nam njeno slovensko ime pravi: z odnosi med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste organizacij in celo nekatere posameznike) in njegovimi javnostmi. So sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti javnosti prek obojestransko zadovoljivega, interaktivnega komuniciranja, ki temelji na odprtem, demokratičnem in značajskem delovanju obeh strani - organizacije in javnosti. So sistematičen proces urejenega dolgoročnega internega in eksternega komuniciranja organizacije in njenih ciljnih javnosti z namenom, da se ohrani ali izboljša ugled organizacije. Odnosi z javnostmi imajo predvsem dva temelja: prvi vsakomur daje pravico, da sam zagovarja svoje interese, kakršnekoli ţe ima, in kakorkoli jih ţe vidi; drugi pa vsakomur nalaga, da zagovarja svoje interese sam ali v sodelovanju z drugimi. Izraz public relations je v pomenu odnosov z javnostmi v dvajsetih letih 20. stoletja uvedel Edward L. Bernays (http://www.sl.wikipedia.org/).. Predstavitev pojmov, pomembnih za razumevanje odnosov z javnostmi:. JAVNOST je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila. ORGANIZACIJA je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese. Razlikujejo se gospodarske organizacije (podjetja, to je gospodarske druţbe), politične (politične stranke), druţbene (humanitarne, prostovoljne) organizacije ipd. V sociološkem smislu je organizacija korelacija med sistemom moči in sistemom komunikacije. KOMUNICIRANJE je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjave simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom. Strokovni izraz komuniciranje, se uporablja tako v druţboslovju kot humanistiki in tehničnih znanostih, na primer v računalništvu, elektrotehniki ipd. 4.

Odnosi z javnostmi so stari kot človeštvo, saj so se poskusi vpliva na javno mnenje, včasih slabše, včasih močneje, pojavljali v vseh epohah druţbeno-ekonomskih skupnostih. Vladajoči razredi so ţe od nekdaj poznali moč javnega mnenja pri utrjevanju svojega poloţaja in vpliva (Sudar, 1984). Šele z uveljavitvijo ideje o enakopravnosti vseh človeških bitij, po francoski revoluciji, je začelo postajati pomembno, kaj si kdo misli in pravi. Hkrati pa se je s tiskom začel hiter razvoj mnoţičnih medijev. Ţe Napoleon se je zavedal, da se je boljše bati treh sovraţnih časopisov, kot pa tisoč bajonetov (Gruban, Maksimovič, Verčič in Zavrl, 1990). Policijski management je posebna oblika managementa, ki zahteva najracionalnejše načine vodenja regulacijskih procesov v vseh vrstah organizacije, usmerjene k ciljem, ki so kvalificirani, in je njihova naloga uspešnost in učinkovitost organizacije. Znotraj organizacije poteka koordinacija drugih ljudi, organizacija pa ima moč organiziranja, pooblastila za sprejemanje odločitev, koordiniranje, povezovanje in komuniciranje (Anţelj, 2001). V Sloveniji segajo začetki prepričevalnega komuniciranja vsaj do prvih zapisov briţinskega škofa Abrahama – briţinski spomeniki. Naslednji mejnik predstavlja Primoţ Trubar, ki ni le prvi znani slovenski komunikator, temveč tudi prvi pisec o pomembnosti komuniciranja. Leta 1943 je Krajnska kmetijska druţba ustanovila in pričela izdajati Kmetijske in rokodelske novice, prvi slovenski poljudno-strokovni časopis, ki je bil namenjen kmetom, rokodelcem in izobraţencem. Naslednjo prelomnico predstavljajo mnoţična politična zborovanja Slovencev. Po drugi svetovni vojni se javno mnenje v Sloveniji omejuje na mnenje revolucionarne javnosti, za kar je skrbela partija s svojim aparatom. Z nastankom socialističnega samoupravljanja postane javno mnenje napol priznana kategorija z delnim uvajanjem trga. V tem času nastane socialistična varianta odnosov z javnostjo, ki se imenuje stiki z javnostjo. Kot prelomnico lahko štejemo tudi ţametno revolucijo in čas po njej z aretacijo Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla. Po umiku jugoslovanske vojske iz Republike Slovenije, leta 1991, so samoorganiziranje ljudi, lateralno komuniciranje neodvisnih medijev, politični pluralizem in trţno gospodarstvo, kot logično posledico, prinesli zavedanje, pomena odnosov z javnostmi (Gruban, Verčič, Zavrl,1994). 5.

3. Zgodovina Policijske uprave Murska Sobota. Začetki Policijske uprave Murska Sobota segajo v leto 1965, ko je bila s spremembo okrajev dne 1. 4. 1965 ustanovljena Uprava javne varnosti Murska Sobota. Pred tem so bile policijske enote novoustanovljene uprave javne varnosti podrejene Tajništvu za notranje zadeve Maribor. Leta 1980 je bil sprejet Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/1980) in uprave javne varnosti so se takrat preimenovale v uprave za notranje zadeve. Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in 66/98) je vlada Republike Slovenije izdala odlok o ustanovitvi, območjih in sedeţih policijskih uprav v Republiki Sloveniji. Dne 27. 2. 1999 so se Uprave za notranje zadeve preimenovale, med njimi tudi Uprava za notranje zadeve Murska Sobota, v Policijsko upravo Murska Sobota, pri čemer pa ni prišlo do drugih sprememb pri številu in velikosti policijskih uprav.. 3.1. Organizacija Policijske uprave Murska Sobota. Organizacija Policijske uprave Murska Sobota je navedena na spletni strani http://www.policija.si/.. Policijsko upravo Murska Sobota vodi direktor policijske uprave, ki je za svojo delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije. Policijska uprava Murska Sobota ima pet notranje-organizacijskih enot, in sicer Sektor uniformirane policije, Sektor kriminalistične policije, Sluţbo direktorja, Operativno-komunikacijski center in Sluţbo za operativno podporo. Vodja Operativno komunikacijskega centra je pooblaščen tudi za opravljanje naloge predstavnika Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi. Na lokalnem nivoju na območju Policijske uprave Murska Sobota, deluje pet območnih policijskih postaj in tri področne policijske postaje. V sklopu Sektorja uniformirane policije deluje še enota vodnikov sluţbenih psov.. 6.

3.2. Značilnosti in statistični podatki Pomurja. Pomurje je pokrajina v severovzhodni Sloveniji ob osrednjem toku reke Mure, ki meji na tri drţave: Avstrijo, Madţarsko in Hrvaško. Pomurje meri 1337 km2 in ima 122.068 prebivalcev. Število delovno aktivnih prebivalcev je 42.253, zaposlenih oseb je 35.140. Pomurje obišče letno okrog 196.128 turistov. Z vidika lokalne samouprave je razdeljeno na 27 občin, z vidika upravnega poslovanja pa je razdeljeno na štiri upravne enote, in sicer UE Ljutomer, UE Gornja Radgona, UE Murska Sobota in UE Lendava. Regionalno središče gospodarskega in kulturnega ţivljenja regije je Murska Sobota, ki je največje mesto po številu prebivalstva. Ljudje govorijo prekmursko in prleško narečje. Na območju UE Murska Sobota, in predvsem na območju UE Lendava, pa precej prebivalcev govori madţarski jezik, saj je tam močno zastopana madţarska narodnostna manjšina. V Pomurju so močno prisotni tudi Romi, ki se med sabo sporazumevajo v romskem jeziku, slabše pa govorijo prekmursko narečje in slovenski jezik (http://www.pgz.si/si/o_nas/o_pomurju). Leta 2002 je Policijska uprava Murska Sobota pokrivala 1.335 km2 veliko območje s skoraj 127.000 prebivalcev. Zajemala je 26 občin in štiri upravne enote. Ravninska pokrajina, »okrašena« z vinogradi je mejila na severu z Avstrijo (72 kilometrov), na vzhodu z Madţarsko (102 kilometrov) in na jugu s Hrvaško (70 kilometrov). Varovala je največji del drţavne meje (244 kilometrov), in prav to v marsičem opredeljuje tudi njeno zdajšnjo. varnostno problematiko in delovanje. Na Policijski upravi Murska. Sobota je bilo takrat zaposlenih 654 ljudi, katerih cilj je bil zagotavljanje takšne stopnje varnosti, da so lahko prebivalci kakovostno ţiveli in delali. Na območju Policijski upravi Murska Sobota sta bili območni policijski postaji v Murski Soboti (skupaj s policijskim oddelkom Gornji Petrovci) in Gornji Radgoni, postaje mejne policije v Gederovcih, Hodošu, Ljutomeru, Lendavi in Dolgi vasi ter postaja prometne policije s sedeţem v Murski Soboti, katera je skrbela za varnost v cestnem prometu na območju celotne policijske uprave. Za nemoteno opravljanje dela na policijskih postajah so skrbele posamezne notranje organizacijske enote Policijske uprave Murska Sobota, ki so svetovale, koordinirale in nadzirale njihovo delo. Po številu zaposlenih je bila najmanjša Postaja mejne policije Gederovci, kjer je za nadzor meje skrbelo 26 zaposlenih, največje število zaposlenih pa so imeli na Postaji mejne policije Lendava.. 7.

Na območju Policijske uprave Murska Sobota je od leta 1994 delovala tudi Izpostava centra za tujce v Prosenjakovcih, v kateri je bilo občasno nastanjenih do 160 tujcev. Omenjena Izpostava je sicer organizacijsko spadala pod Generalno policijsko upravo. Ţe takrat je delovala tudi Enota vodnikov sluţbenih psov, ki je tako kot sedaj organizacijsko spadala v Sektor uniformirane policije. Od skupno osmih mejnih prehodov sta bila tovornemu prometu namenjena le dva, in sicer mejna prehoda Dolga vas in Gornja Radgona.. 8.

4. Začetek odnosov z javnostmi v policiji. Od konca druge svetovne vojne leta 1945 do 1968 ne najdemo nobenega podatka, da bi se takratno zvezno ali republiško vodstvo milice, kakor koli povezovalo z javnostmi. V tem času je zaradi takratnega druţbenopolitičnega ţivljenja prevladovalo mnenje, da to ni bilo potrebno, saj je bil to aparat prisile, drţava pa je nadzorovala tudi medije. V 60letih pa se je to postopoma pričelo spreminjati, tako da se začetek odnosov z javnostmi s strani milice lahko postavi v to obdobje.. 4.1. Pred osamosvojitvijo. Leta 1968 je bila med miličniki opravljena anketa, ki jo je opravil takratni Zvezni sekretariat za notranje zadeve. Iz vsake republike je sodelovalo sto miličnikov, ki so izpolnjevali pripravljene vprašalnike. Vprašalnik je vseboval 11 vprašanj in odgovorov o odnosih občanov do milice. V anketo, ki je bila prva te vrste pri nas, so vključili 25 miličnikov s Postaje milice Ptuj in 75 miličnikov s postaj milice na območju Ljubljane. Anketa je bila anonimna. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 79 miličnikov mnenja, da občani radi pomagajo miličnikom, 21 jih je menilo, da občani neradi pomagajo miličnikom. Ugled milice v javnosti je bil sicer dober, a bi ga lahko s prizadevanjem znotraj milice še izboljšali. Tudi iz drugih odgovorov je bilo razvidno, da miličniki dobro cenijo odnose občanov do te sluţbe. Zanimiva pa je bila ugotovitev, da ni bilo bistvene razlike pri izpolnjevanju oz. odgovarjanju v anketnih listih med miličniki iz Ptuja in z ljubljanskih postaj milice (Čelik, 1991). Center za raziskovanje javnega mnenja, pri Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, je istega leta opravil prvo raziskavo, v katero je vključil tudi vrednotenje poklicev. Izbrali so 14 poklicev in anketiranci so jih morali razvrstiti po vrstnem redu. Rezultat je bil po mestih naslednji: 1. zdravnik, 2. univerzitetni profesor, 3. direktor, 4. duhovnik, 5. inţenir, 6. poklicni politik, 7. oficir JLA, 8. učitelj, 9. miličnik, 10. obrtnik, 11. pisarniški usluţbenec, 12. visoko kvalificirani delavec, 13. kmet in 14. nekvalificirani delavec.. 9.

Poklic miličnik (9) se je uvrstil med učitelja (8) in obrtnika (10). Večina je tudi napisala, da miličnikom pripisujejo, da ima v druţbi povprečen ugled. Take raziskave se opravljajo še danes, vanje pa so vključena tudi vprašanja o javnosti. O rezultatih je bila javnost seznanjena v sredstvih javnega obveščanja.. 4.2. Po osamosvojitvi. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), Sluţba za stike z javnostjo je februarja leta 1997 izdala Usmeritve za delo policije na področju odnosov z javnostmi, ki veljajo še sedaj. Na sedemintridesetih straneh je bil podrobno opisan postopek in način dela policije pri odnosih z javnostmi.. V prvem poglavju Odnosi z javnostmi je bila opredeljena definicija odnosov z javnostmi, ki vsebujejo dva elementa: komuniciranje in upravljanje. Gre za upravljanje komuniciranja med organizacijo in njenimi javnostmi. Strokovnjaki za odnose z javnostmi načrtujejo in izvajajo komuniciranje za organizacijo v celoti ali pa pomagajo komunicirati posameznim delom organizacije (Hunt in Grunig 1995).. 4.3. Policija kot organ v sestavi. Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, kar določa prvi člen Zakona o Policiji (Zpol Uradni list RS, št. 49/1998). S tem zakonom Policija postane samostojen organ znotraj MNZ. Policija zaradi tega postopoma prevzema tudi določene naloge in obveznosti na področju odnosov z javnostmi. Iz tega razloga je Generalna policijska uprava dne 13. 6. 2001 izdala Usmeritve policije za delo na področju odnosov z javnostmi. Policija, kot organ v sestavi MNZ, ima tako svoje usmeritve za delo na področju odnosov z javnostmi. Usmeritve so napisane zelo podrobno in se nanašajo tako na Generalno policijsko upravo, kot tudi na policijske uprave in policijske postaje. V usmeritvah je določeno, da je Policija, kot organ v sestavi MNZ, o svojem delu po Zakonu o policiji dolţna obveščati javnost. Prav obveščanje javnosti pa je za policijo tudi priloţnost za povečanje kooperativnosti, partnerskega dela, medsebojnega zaupanja in podpore javnosti, ki je temelj za doseganje kakovostnih rezultatov dela. 10.

Nadalje usmeritve določajo, da morajo predstavniki za odnose z javnostmi, pri ustnem in pisnem poročanju upoštevati določila Ustave, predvsem načelo nedolţnosti, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o policiji in Zakon o medijih ter vse ostale zakone in predpise, ki urejajo to področje. Zakon o policiji v 22. členu določa, da »policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih«. V drugem odstavku istega člena je določeno, da »podatke in obvestila o izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka daje generalni direktor policije ali za to pooblaščen delavec«. Policija praviloma obvešča javnost o varnostnih dogodkih in pojavih takrat, ko je o tem izdelan pisni dokument. O sumih storitve kaznivih dejanjih obvešča policija javnost šele po podani kazenski ovadbi ali poročilu na drţavno toţilstvo. V primeru, ko drţavni toţilec usmerja predkazenski postopek ali ogled kraja dejanja opravi preiskovalni sodnik ali so bili uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi (po Zakonu o policiji in Zakonu o kazenskem postopku), policija obvešča javnost šele po predhodnem dogovoru (o obsegu, vsebini informacij ter o načinu obveščanja) in soglasju preiskovalnega sodnika oziroma drţavnega toţilca. Izjemoma lahko policija zaradi učinkovitejšega preiskovanja kaznivega dejanja in izsleditve storilca obvesti in pozove javnost, da pridobi pomembne informacije za svoje delo. Lahko pa zgolj potrdi osnovna dejstva o storjenem kaznivem dejanju, dogodku ali pojavu, ki ga je zaznala in ga je obravnavala oziroma ga še vedno obravnava. Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da se mora pri obveščanju javnosti varovati osebne podatke vpletenih v dogodek, ki ga policija obravnava. Pri opisovanju storilcev prekrškov ali osumljencev kaznivih dejanj se dajejo v javnost čim bolj splošni podatki (na primer kratice imena in priimka, kraj bivanja, majhnim krajem se je potrebno izogniti tako, da se napiše 'iz okolice nekega večjega kraja'). V primeru ovadenih pravnih oseb se ne sme dajati v javnost imen podjetij in organizacij, temveč se pove na primer, da gre za večje podjetje s sedeţem v določenem kraju. Pri obveščanju javnosti je potrebno varovati tudi osebne podatke ţrtev, in sicer tako, da se onemogoči njihova identifikacija.. 11.

Usmeritve tudi določajo, da je v policiji komuniciranje razdeljeno na tri ravni: drţavno (generalna policijska uprava), regionalno (policijske uprave) in lokalno (policijske postaje). Na policijski upravi je za zagotavljanje javnosti dela in za obveščanje javnosti, kar je del vodenja, zadolţen direktor policijske uprave, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije. Generalni direktor policije pa lahko za odnose z javnostmi pooblasti drugo osebo, kar je v praksi tudi storjeno, saj je na vsaki policijski upravi posebej pooblaščena druga oseba. V tem primeru pa mora biti močna povezanost med direktorjem policijske uprave in predstavnikom za odnose z javnostmi, ki mora temeljiti na profesionalnosti in neposrednosti. Naloge predstavnika za odnose z javnostmi na policijski upravi so podobne nalogam predstavnika policije za odnose z javnostmi, le da so omejene na območje in raven policijske uprave.. Po usmeritvah ima predstavnik policijske uprave za odnose naslednje naloge: je pooblaščen, da odgovarja na novinarska vprašanja in nastopa v javnosti v imenu policijske uprave; je profesionalna oseba, ki je obveščena o vsem za javnost pomembnem dogajanju na območju policijske uprave; se udeleţuje kolegijev direktorja policijske uprave; je seznanjen z za javnost pomembnim delom in doseţki notranjih organizacijskih enot policijske uprave in delom policijskih postaj ter z informacijami, ki jih posredujejo medijem; načrtuje, organizira in izvaja različne tehnike v odnosih z javnostmi; ima pooblastilo, da posamezne strokovne sluţbe policijske uprave prosi za strokovne razlage in za podatke, na osnovi katerih lahko pripravi sporočila in obvestila za javnost, pojasnila in popravke ter odgovore na novinarska vprašanja; daje splošne izjave o aktualnih temah s svoje policijske uprave, povezanih s policijsko upravo in njenim delom, v kolikor so ob določeni tematiki potrebne strokovne razlage, dajejo izjave oziroma odgovarjajo na vprašanja strokovnjaki. 12.

za določeno področje ali predstavnik policijske uprave po predhodni uskladitvi s strokovnimi sluţbami policije; je odgovoren za zagotavljanje javnosti dela na območju policijske uprave (priprava tiskovnih konferenc in pogovorov z novinarji, sporočil in obvestil za javnosti, popravkov in odgovorov, zagotavljanje odgovorov na novinarska vprašanja ipd.); direktorju. policijske. uprave. neposredno. odgovarja. za. organiziranje,. načrtovanje in izvajanje odnosov z javnostmi na območju policijske uprave; vodi tiskovne konference, pripravlja pisna gradiva; skrbi za promocijo policijske uprave; posreduje med predstavniki medijev in sluţbami policijske uprave; pripravlja mesečni medijski načrt policijske uprave; spremlja pisanja medijev in javno mnenje o policijski upravi; strokovno in organizacijsko pomaga policijskim strokovnjakom pri javnih nastopih; pripravlja informativne, preventivne in promocijske publikacije, jih ureja in izdaja; sodeluje pri dejavnostih na območju policijske uprave, ki policijo pribliţujejo javnostim; pripravlja predloge vsebin o delu policijske uprave za objavo na spletnih straneh policije. Na policijskih upravah se torej z mediji strokovno, sistematično in stalno ukvarja za to posebej določena in usposobljena oseba – predstavnik policijske uprave. Vse komunikacije z javnostmi, razen s strokovnimi, potekajo prek njega. Novinarji se obračajo izključno nanj in on jim posreduje informacije oziroma ureja razgovore, izjave, intervjuje s strokovnimi delavci. Organizacijsko gledano gre za koordinacijsko funkcijo, neposredno povezano z direktorjem policijske uprave. Kadar oseba opravlja več funkcij, mora biti povsem jasno in razvidno, kdaj je neko nalogo opravila kot predstavnik policijske uprave. Predstavnik policijske uprave se je dolţan usklajevati in strokovno povezovati s predstavnikom policije in upoštevati njegova strokovna navodila, priporočila in napotke. Zaţeleno je, da bi bil na kraju večjega dogodka oziroma. 13.

kaznivega dejanja, kjer bi deloval kot vmesni člen med operativnimi delavci in novinarji. Policijska uprava neposredno obvešča javnost o vseh za javnost pomembnih zadevah, s katerimi se ukvarja. Svojo dejavnost obveščanja pa mora usklajevati v naslednjih primerih: policijske uprave so dolţne uskladiti dnevno sporočilo za tisk s policijskimi postajami: Ta sporočila za tisk so le izhodišča za podrobnejše informacije, ki jih novinarji dobijo na policijskih postajah; zadeve, ki imajo lahko zaradi svoje narave širši pomen, je treba uskladiti s strokovno sluţbo generalne policijske uprave in predstavnikom policije; obveščanja javnosti o groţnjah delavcem policije, ki so posledica njihovega dela, je treba predhodno uskladiti s strokovno sluţbo generalne policijske uprave; informacije o pomembnejših in obseţnejših dejavnostih uniformirane in kriminalistične policije z ene ali več policijskih uprav je treba uskladiti z generalno policijsko upravo, če obstaja verjetnost, da bodo medijsko odmevnejše ali če so nadregionalnega pomena, in s predstavnikom policije; informacije s področja organiziranega kriminala je treba uskladiti z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave in s predstavnikom policije; če gre za večje kršitve javnega reda in miru, hujša kazniva dejanja ali za razlaganje strategije dela policije, metodoloških pristopov in komentarje posameznih strokovnih navodil, razlaganje posameznih določb zakonov in sklepov drţavnih organov, dela drugih organov itd., se mora predstavnik policijske uprave uskladiti s strokovnimi sluţbami in predstavnikom policije.. Poleg predstavnika policijske uprave za odnose z javnostmi, javnosti vsakodnevno obvešča tudi operativno komunikacijski center policijske uprave, katerega pristojnosti so določene v Pravilih o obveščanju in poročanju (2001).. 14.

Po usmeritvah lahko tudi policijske postaje obveščajo javnost, vendar pa se morajo uskladiti s policijsko upravo: pri obveščanju o tistih zadevah, ki imajo zaradi svoje narave regionalne značilnosti; pri obveščanju o zadevah, pri katerih je sodelovalo več policijskih postaj ali so sodelovali policisti s policijske uprave; pri obveščanju o dejavnostih, ki so jih vodili s policijske uprave, izvajali pa na policijski postaji.. 4.4. Sektor za odnose z javnostmi pri Generalni policijski upravi. Prednostne naloge Sektorja za odnose z javnostmi na ravni Generalne policijske uprave so: redno obveščanje javnosti o pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih s področja dela policije, spremljanje javnega mnenja in načrtovanje komunikacijskih aktivnosti. Poleg tega, odgovarja tudi na vprašanja in prošnje drţavljanov, komunicira z interno javnostjo in sodeluje pri različnih projektih, tako s strokovnimi sluţbami policije kot tudi z zunanjimi vladnimi in nevladnimi institucijami. Novinarsko središče Policije in Ministrstva za notranje zadeve sestavljajo: predstavnica policije za odnose z javnostmi, predstavnik policije za odnose z javnostmi, predstavnik policije za odnose z javnostmi s področja kriminalitete in predstavnik sluţbe za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve. Za komuniciranje z javnostmi je na Generalni policijski upravi pooblaščen predstavnik policije za odnose z javnostmi. Generalni direktor policije na vsaki policijski upravi pooblasti osebo, ki je kot predstavnik policijske uprave odgovorna za odnose z javnostmi. Na Policijskih upravah Maribor, Nova Gorica, Koper, Ljubljana, Celje in Novo mesto opravlja ta osebo samo delo predstavnika policijske uprave za odnose z javnostmi. Na Policijskih upravah Murska Sobota, Slovenj Gradec, Kranj, Krško in Postojna pa je ta oseba hkrati tudi vodja operativno komunikacijskega centra.. 15.

4.5. Internetna stran Ministrstva za notranje zadeve. Zaradi internetnega dostopa ljudem, je MNZ uredila svojo spletno stran, kot je predstavljena zgoraj. Na internetnem iskalniku se vpiše http://www.mnz.gov.si/ in nato se pojavi internetna stran Ministrstva za notranje zadeve. Na levi strani so predstavljena področja dela in povezave z drugimi iskanimi mesti. Na sredini so aktualne fotografije in novice, spodaj pa je povezava z obema organoma v sestavi, in sicer Policijo in Inšpektoratom RS za notranje zadeve. Na levi strani so navedene zadnje aktualne novice, pogosto iskane vsebine, kar uporabniku pomaga, da laţje najde določen odgovor in nazadnje še druge aktualne novice, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve. Stran je dostopna tudi osebam, ki ne razumejo slovenskega jezika. V zgornjem desnem vogalu se klikne na povezavo »English«. Če pa se ţeli vzpostaviti kontakt, pa se klikne na povezavo »Kontakt« in odprejo se moţne povezave.. 16.

Tabela 1: Internetna stran Ministrstva za notranje zadeve Domov Kazalo Kontakt English. Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve - Delovna področja - O ministrstvu - Organa v sestavi ministrstva - Zakonodaja in dokumenti - Informacije javnega značaja - Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov - Javna naročila - Javna naročila po postopku zbiranja ponudb - Ravnanje s stvarnim premoţenjem - Delovna razmerja - Pogosto iskane vsebine - Novinarsko središče - Preprečevanje nasilja nad ţenskami - Specialna knjiţnica - Uporabne povezave. Zadnja fotografija. Kje smo Ministrstvo za notranje zadeve Štefanova 2 1501 ljubljana Slovenija E-pošta: Gp.mnz(at)go.si. Organa v sestavi ministrstva. Zadnja novica. Arhiv pogosto iskanih novic Pogosto iskane vsebine Novice. Več novic RSS Več. POLICIJA INŠPEKTORAT RS ZA NOTRANJE ZADEVE Vir: http://www.mnz.gov.si/. 17. Druge vsebine.

4.6. Internetna stran policije Tabela 2: Internetna stran Policije Domov Kazalo English. Ministrstvo za notranje zadeve Policija Iskanje. iskanja. Prva stran O policiji Generalna policijska uprava Policijske uprave Policijske postaje Delovna področja Zakonodaja in dokumenti Informacije javnega značaja Preventiva Drţavljani in policija Policijska pooblastila Mednarodno sodelovanje Zaposlitve Statistika Novinarsko središče Uporabne povezave Pogosta vprašanja Publikacije Kje smo Republika Slovenija Ministrovo za Notranje zadeve POLICIJA 1501 Ljubljana Štefanova 2 e-pošta; gp.policija@policija.si. Aktualno. Za državljane Nasilje nad ţenskami Varna zimska voţnja Varnost na smučišču Vizumska liberalizacija. Sporočila za javnost. Nujni klici 113 Anonimni telefon 080 1200 Pogrešane/iskane osebe Ukradeni predmeti Najdeni predmeti in javne draţbe Policijske postaje Mejni prehodi Vodje policijskih okolišev Posvetovalna telesa Javni shodi in prireditve Počitniški objekti Katalog zbirk osebnih podatkov Omejitve v zvezi s sprejemanjem daril. Kodeks policijske etike e-storitve. Arhiv Novo na straneh. Vprašanja občanov Pišite nam. E-naznanilo kaznivega dejanja Seznanitev s podatki v N.SIS-u Pridobitev osebnih podatkov Iz evidenc Policija e-Gost Anonimna prijava korupcije. Kronika Prometni zastoji na Mejnih prehodih Vir: http://www.policija.si. 18. arhiv.

Policija si po tem, ko je postala organ v sestavi MNZ (Zpol iz leta 1998) tudi prizadeva, da bi svoje usluge, čimbolj pribliţala javnosti. Zaradi tega si je tudi uredila svojo spletno stran. Na internetnem iskalniku se vpiše http://www.policija.si in nato se pojavi internetna stran Policije. Ob pogledu na stran je lahko opaziti, da jo lahko pregledujejo osebe, ki razumejo slovenski in angleški jezik. Ob levem delu so navedena delovna področja, policijske uprave, zakonodaja, statistika ter novinarsko središče. Na sredini so aktualne zadeve, kot so preventivne akcije, katere se trenutno izvajajo in so aktualne, sporočila za javnost, novosti ter prometni zastoji na mejnih prehodih. Na levi strani so aktualne zadeve za drţavljane. Stran je urejena tako, da ljudi obvešča in jim hkrati omogoča, da lahko veliko zadev uredijo preko interneta. V nadaljevanju je naveden kodeks policijske etike, e-storitve in na koncu še kronika.. 4.7. Delovna področja. Policija je pristojna za opravljanje številnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o policiji, in so obenem temeljno poslanstvo policije. Tako policija v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost ljudi in premoţenja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške in kazniva dejanja, vzdrţuje javni red in mir, nadzoruje drţavno mejo, ureja in nadzoruje cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge. Različnim področjem dela sledi tudi organizacijska struktura policije. Temeljna delovna področja policije so kriminaliteta, javni red, cestni promet, mejne zadeve in tujci ter varovanje oseb in objektov. Druga področja dela so v skupnost usmerjeno policijsko delo, operativnokomunikacijska dejavnost, forenzična in kriminalistično-tehnična dejavnost, analitska dejavnost, nadzorna dejavnost, spremljanje izvajanja policijskih pooblastil in ogroţanja policistov, notranje preiskave, reševanje pritoţb in pomoč policistom, informacijska in telekomunikacijska dejavnost, kadrovske in organizacijske zadeve,izobraţevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, finančno-materialne zadeve, sodelovanje v mirovnih misijah, odnosi z javnostmi, delo s sluţbenimi konji, delo s sluţbenimi psi, dejavnost Letalske policijske enote, dejavnost Policijskega orkestra, dejavnost Specialne enote, dejavnost Posebne policijske enote in športna dejavnost.. 19.

5. Odnosi z javnostmi od začetka nastanka Policijske uprave Murska Sobota. Uprava javne varnosti Murska Sobota je bila ustanovljena leta 1965, do takrat so bile njene enote milice podrejene Tajništvu za notranje zadeve Maribor. Do nove organizacijske strukture takratne republiške milice je prišlo zaradi sprememb okrajev, zaradi česar so nastale nove uprave javne varnosti. Uprave javne varnosti so se skozi zgodovino preimenovale v uprave za notranje zadeve, te pa v policijske uprave. Spremembe so sledile druţbenopolitičnim in organizacijskim spremembam, spreminjale so se tudi naloge milice in kasneje policije. Prvi začetki odnosov z javnostmi na Upravi javne varnosti Murska Sobota segajo v leto 1975. Takrat se je v Upravi javne varnosti pod vodstvom načelnika v inšpektoratu milice ustanovil oddelek stalne sluţbe, ki je imel svoj sedeţ na Titovi ulici v Murski Soboti.. V letu 1980 se je z Zakonom o notranjih zadevah Uprava javne varnosti Murska Sobota preimenovala v Upravo za notranje zadeve Murska Sobota. Takrat se je stalna sluţba preimenovala v Sektor za stalno deţurstvo, ki je bil organizacijsko še vedno vezan na inšpektorat milice. Leta 1982 je bila v Murski Soboti, v Ulici arhitekta Novaka 5, zgrajena stavba Uprave za notranje zadeve Murska Sobota. V to zgradbo se je, poleg drugih notranje organizacijskih enot, preselil tudi Sektor za stalno deţurstvo. Na vhodu v zgradbo se je formirala stalna deţurna sluţba, katera je štela pet deţurnih miličnikov, kamor je spadal tudi voznik sluţbenih vozil. V sluţbi je bil hkrati vselej le en vodja izmene, čeprav je imel veliko dela in odgovornosti. Vsa poročila, pisna obvestila (depeše) in druge pisne izdelke je moral pisati na pisalni stroj. Računalnike so začeli uporabljati leta l978. Vendar z njimi niso mogli pisati poročil o delu, prav tako pa se je na njem dalo uporabljati zelo malo aplikacij. Leta 1993 je bil na Upravi za notranje zadeve Murska Sobota ustanovljen Operativno-komunikacijski center, kateri je bil samostojna notranja organizacijska enota uprave za notranje zadeve. Vsi delavci sektorja za stalno deţurstvo in naloge sektorja so bili premeščeni v Operativnokomunikacijski center. Operativno-komunikacijski center je vodil načelnik operativnokomunikacijskega centra. 20.

O pravih začetkih odnosov z javnostmi lahko govorimo šele po letu 1991, ko je prišlo do sprememb druţbenopolitične ureditve z osamosvojitveno vojno. Takrat se je odnosom v javnosti začelo posvečati čedalje več pozornosti, kar je privedlo do tega, da je te naloge na Policijski upravi Murska Sobota pričel opravljati predstavnik za odnose z javnostmi. Omenjeni predstavnik je nato poleg svojega dela, opravljal tudi dela in naloge vodje Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota.. 5.1. Odnosi z javnostmi v času Tajništva za notranje zadeve Maribor do nastanka Uprave javne varnosti Murska Sobota. Kot je bilo ţe omenjeno, so takratne postaje milice na območju Pomurja do leta 1965 organizacijsko spadale pod Tajništvo za notranje zadeve Maribor. Tega leta so bili spremenjeni okraji, zaradi česar je bila takrat ustanovljena Uprava javne varnosti Murska Sobota. Vse postaje milice na območju Pomurja so s tem prešle pod enotno poveljstvo. Takrat še ne moremo govoriti o odnosih z javnostmi, kar je bilo pogojeno tudi s samo druţbenopolitično ureditvijo. Zaradi nadzora nad mediji in vloge milice v političnem sistemu, ni bilo zanimanja medijev za delo milice. Še posebej ne v smislu bdenja javnosti nad zakonitostjo in strokovnostjo dela milice in spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. V medijih je bila takrat izpostavljena le pozitivna vloga in uspehi milice, odsotna pa je bila kritična presoja njenega dela. Zaradi tega tudi v milici ni bilo potrebe, da bi se kdorkoli posebej ukvarjal z odnosi z javnostmi in ustvarjanjem pozitivnega mnenja o milici. Za posredovanje informacij medijem je bil pristojen načelnik Tajništva za notranje zadeve Maribor.. 5.2. V času od nastanka Uprave javne varnosti Murska Sobota do preimenovanja v Upravo za notranje zadeve Murska Sobota. Z ustanovitvijo uprav javne varnosti leta 1965, so bili načelniki uprav javne varnosti od republiškega sekretarja za notranje zadeve pooblaščeni za odnose z javnostmi. Glede na dejstvo, da pa ni prišlo do spremembe druţbenopolitičnega sistema, saj je bil še vedno prisoten neposredni politični nadzor nad mediji, ne moremo govoriti o odnosih z javnostmi v današnjem pomenu. Posredovale so se le krajše informacije o uspešno izvedenih akcijah, novinarji pa niso upali in smeli slabo pisati o delu milice. Omeniti je 21.

potrebno, da je bil v organizacijski strukturi inšpektorata milice oddelek stalne sluţbe, ki je deloval kot deţurstvo 24 ur dnevno. Največkrat so se novinarji z vprašanji obračali prav nanj. Vodja oddelka stalne sluţbe je vprašanja novinarjev, katerih je bilo malo, posredoval načelniku uprave javne varnosti. Ta je za pripravo odgovora določil delavce notranje organizacijskih enot, na katerih področje delovanja se je vprašanje nanašalo. Pripravljen in usklajen odgovor je načelnik uprave javne varnosti posredoval novinarjem.. 5.3. V času od Uprave za notranje zadeve Murska Sobota do preimenovanja v Policijsko upravo Murska Sobota. Z Zakonom o notranjih zadevah (1980) so se uprave javne varnosti preimenovale v uprave za notranje zadeve. Delovno mesto načelnika uprave javne varnosti se je preimenovalo v delovno mesto načelnika uprave za notranje zadeve. Kot pomembno je potrebno še navesti, da so se oddelki stalne sluţbe reorganizirali v sektor za stalno deţurstvo. Sprva ni mogoče zaslediti kvalitativnih sprememb v odnosih z javnostmi. Ob vse glasnejših zahtevah po spremembi druţbenopolitične ureditve in političnega sistema, krepitvi civilne druţbe in zavedanju pomena in nujnosti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin s strani represivnih organov, pa se je krepilo tudi zanimanje javnosti za delo milice in kasneje policije. Vse bolj so bile izraţene zahteve po transparentnem in sprotnem obveščanju javnosti, s čimer se je tudi krepil nadzor civilne druţbe nad delom represivnih organov. Omenjene teţnje so izbruhnile po osamosvojitveni vojni, ko je prišlo do spremembe druţbenopolitične ureditve in razmaha civilno druţbenih gibanj ter ekspanzije medijskega prostora. Vse to se je dogajalo ob porajajočem zavedanju policije, da so kvalitetni odnosi z javnostmi pomembni za njen poloţaj in ugled v druţbi ter kritično presojo njenega delovanja. Krepilo pa se je tudi zavedanje, da bodo za kvalitetne odnose z javnostmi potrebne organizacijske spremembe, ustrezno izobraţevanje in usposabljanje oseb odgovornih za odnose z javnostmi ter standardizacija postopkov obveščanja javnosti. Zaradi tega je Ministrstvo za notranje zadeve, Sluţba za stike z javnostmi leta 1997, izdalo Usmeritve za delo policije na področju odnosov z javnostmi, s čimer so bili ti odnosi prvič sistemsko urejeni. 22.

6. Odnosi z javnostmi na Policijski upravi Murska Sobota. Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o policiji (1998) je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o ustanovitvi, območju in sedeţu policijskih uprav v Republiki Sloveniji, ki je vseboval tri člene. Z odlokom, ki je pričel veljati dne 27. februarja 1999 so bile za opravljanje določenih nalog policije za posamezna območja Republike Slovenije, kot območne organizacijske enote policije, ustanovljene policijske uprave. Ustanovljenih je bilo enajst policijskih uprav, med njimi Policijska uprava Murska Sobota s sedeţem v Murski Soboti. Ker so se pri izvajanju prvih Usmeritev za delo policije na področju odnosov z javnostmi iz leta 1997, pokazale pomanjkljivosti, izkazala pa se je tudi potreba, da se na policijskih upravah z odnosi z javnostmi profesionalno ukvarja oseba, ki je za to delo primerno usposobljena, je generalni direktor policije leta 2001 izdal nove Usmeritve policije za delo na področju odnosov z javnostmi. Najpomembneje je, da je bilo z usmeritvami določeno, da je na policijskih upravah za delo na področju odnosov z javnostmi odgovoren predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi. Na Policijski upravi Murska Sobota je bil ţe pred tem, in sicer leta 2000, analitik v Uradu direktorja policijske uprave odgovoren za odnose z javnostmi, ki ga je opravljal do začetka leta 2006. Takrat je bil za vodjo Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota imenovan Joţef Prša, ki je od takrat, po pooblastilu generalnega direktorja policije, tudi predstavnik Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi.. 6.1. Odnosi z javnostmi, ko je predstavnik za stike vodja Operativnokomunikacijskega centra. Za obveščanje javnosti na območju policijske uprave sta, po pooblastilu generalnega direktorja policije, odgovorna direktor policijske uprave in druga oseba, ki jo za to pooblasti generalni direktor policije. Ta oseba se imenuje predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi. Predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi opravlja podobne naloge kot predstavnik policije, le da so te omejene na območje in raven 23.

policijske uprave. Po Pravilih o obveščanju in poročanju z javnostmi sodeluje tudi Operativno-komunikacijski center policijske uprave, kateri javnost dnevno obvešča o pomembnih dogodkih in zadevah z območja policijske uprave, v okviru svojih pristojnosti, Za območje policijske postaje z javnostmi komunicira komandir policijske postaje. Pomembnejše izjave, pogovore in intervjuje mora predhodno uskladiti s predstavnikom policijske uprave za odnos z javnostmi, ta pa mu mora pri tem strokovno in organizacijsko pomagati.. Vodja Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota opravlja, poleg svoje funkcije, še funkcijo predstavnika policijske uprave za odnose z javnostmi, pri čemer opravlja naslednje naloge:. sklicuje redne tedenske konference za novinarje, pripravlja redna dnevna poročila OKC na regionalni radio (zadnje leto in pol to opravlja vodja izmene), posreduje informacije o odmevnih dogodkih, koordinira nastope (intervjuje) predstavnikov notranje organizacijskih enot v različnih medijih, pripravi preglede dnevnega tiska za potrebe notranje javnosti, koordinira sodelovanje policije na raznih prireditvah v preventivne namene in sodeluje na raznih proslavah, prireditvah, sestankih in kolegijih.. Predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi ima vsakodnevne aktivnosti v zvezi z odnosi z javnostmi. Novinarji nenehno postavljajo vprašanja o delu policijske uprave in tudi o varnostno pomembnih dogodkih. Zaradi tega, mora biti predstavnik za odnose z javnostmi vedno dosegljiv, vsakodnevno pripravljati in posredovati odgovore na postavljena vprašanja ter oditi na kraj dogodka, kjer novinarjem posreduje prva obvestila o dogodku. Ob tem, pa opravlja še delo vodje operativno-komunikacijskega centra, kjer skrbi za organizacijo dela, strokovnost in zakonitost dela, razporeja delavce na delo, opravlja razgovore z zaposlenimi in letno ocenjuje njihovo delo, se udeleţuje usposabljanj in izobraţevanj, je član delovnih skupin in operativnega štaba, rešuje tekoče zadeve, se udeleţuje sestankov, kolegijev itd.. 24.

6.2. Primeri iz prakse. Kot je bilo omenjeno, je predstavnik Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi, hkrati tudi vodja Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota. Zaradi velikega števila nalog in obveznosti ter določb Pravil o obveščanju in poročanju, vodja izmene Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota vsak dan iz dnevnika dogodkov izpiše pomembnejše dogodke in pripravi obvestilo za medije. V obvestilu so zajeti dogodki od 06. ure zjutraj do 06. ure naslednjega dne.. Poglejmo primer obvestila medijem za dne 7.10.2009: V preteklem dnevu so policisti v Pomurju obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, štiri kazniva dejanja, pet kršitev javnega reda in miru, samomor, v dveh primerih so nudili asistenco, obravnavali so tri primere povoţenja divjadi in pridrţali štiri osebe. S področja kriminalitete sta bili obravnavani dve tatvini, nasilništvo in povzročitev lahke telesne poškodbe. Ljutomerski policisti so obravnavali tatvino na bencinskem servisu. Neznani storilec je izkoristil odsotnost prodajalca in ukradel kuverto z dnevnim izkupičkom v višini 3000 evrov. Soboški policisti so obravnavali ţensko, ki je v trgovini ukradla prehrambene artikle v vrednosti 17 evrov. Petrovski policisti so obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, lendavski policisti pa kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe. Javni red in mir je bil kršen trikrat na javnem kraju in dvakrat v zasebnem prostoru. Kršitelj, ki se kljub intervenciji policije ni hotel pomiriti, je bil pridrţan. Zaradi voţnje pod vplivom alkohola sta bili pridrţani dve osebi: voznika osebnega avtomobila in voznik tovornega vozila. Meritve hitrosti se bodo čez dan pogosteje opravljale na relaciji Murska Sobota – Trate.. 25.

Na kocu obvestila se v primeru navedejo še splošne informacije, pomembne za zagotavljanje varnosti občanov: Na območju Pomurja je razglašena velika poţarna ogroţenost naravnega okolja, zaradi česar je kurjenje v naravi prepovedano.. Obvestilo se nato natisne v enem izvodu, ki se ga da v mapo vodje operativnokomunikacijskega centra, ki je hkrati tudi predstavnik policijske uprave za odnose z javnostmi. Po elektronski pošti se obvestilo pošlje še Generalni policijski upravi, Sektorju za odnose z javnostmi ter zainteresiranim novinarjem, medijskim in časopisnih hišam. Poročilo pa se objavi tudi na internetni strani http://www.sobota-info.si. Zaradi interesa lokalnih radijskih postaj se obvestilo prebere v ţivo ob 06.40 na radijski postaji Radio Murski Val, ob 07.35 na radijski postaji Radio Maxi in ob 08.10 na radijski postaji Radio Viva. Predstavimo še primera obveščanja javnosti o izrednem dogodku na avtocesti in prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami. Primer obveščanja lokalnih radijskih postaj o izrednem dogodku na avtocesti:. Vozniku tovornega vozila se je na avtocesti pri izvozu za Beltince pokvarilo vozilo, zaradi česar je izvoz zaprt. O tem se po telefonu obvesti tudi DARS - Avtocestna baza Murska Sobota in Prometno-informacijski center. Primer (izmišljeni) obveščanja javnosti o prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami: Opis dogodka: V naselju Apače, pri prodajalni Mercator, je prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik osebnega avtomobila znamke Mercedes - Benz trčil v kolesarja. Kolesar je utrpel več odprtih zlomov leve roke in leve noge. Z reševalnim vozilo je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer je ostal na zdravljenju in je izven ţivljenjske nevarnosti. Zaradi odpravljanja posledic prometne nesreče, je regionalna cesta zaprta za ves promet. Obvoz je urejen po lokalnih cestah. 26.

V Operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Murska Sobota je izdelan seznam novinarjev in lokalnih radijskih postaj s telefonskimi številkami za obveščanje. Vsebina obvestila za javnost: V naselju Apače se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeleţena voznik osebnega avtomobila in kolesar. Kolesar je bil huje telesno poškodovan. Cesta je zaprta, obvoz je urejen.. 27.

7. Ugotovitve o zadovoljstvu obveščanja javnosti. Ob pripravljanju gradiva za pisanje diplomske naloge je bilo ugotovljeno, da na območju Pomurja delujejo tri lokalne radijske postaje, tedensko izhaja regionalni časopis Vestnik, v Gornji Radgoni pa izhaja mesečnik Prepih. Občine pa izdajajo občinska glasila, ki izhajajo občasno, ko lokalne skupnosti začutijo potrebo po obveščanju občanov. Iz omenjenih medijev sta v nadaljevanju izbrana primera člankov, ki opisujeta delo pomurskih policistov.. Prvi primer: Predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan, je za spletno stran Pomurje.si ostro obsodil dogajanje po sobotni nogometni tekmi med domačo Lipo in gosti iz Pušče, ko je prišlo do mnoţičnega pretepa.. "Ko bomo zbrali izjave vseh uradnih akterjev tekme, bomo ustrezno ukrepali. Nasilja na pomurskih nogometnih igriščih ne bomo tolerirali," je dejal Kacijan. Napovedal je kazni, "ne glede ali gre za Rome ali Nerome." Iz izjav, ki smo si jih zaenkrat pridobili, izhaja, da naj bi precejšnjo vlogo pri tem, da je sploh prišlo do razgrajanja navijačev iz Pušče, imeli vodilni moţje istoimenskega kluba. "Celotno srečanje sta zaradi navijačev iz Pušče vladali napetost in strah. Navijali so namreč, da bodo poţgali Lipo. Še policisti si proti njim niso upali ukrepati," pa je razloţil eden od naključnih obiskovalcev tekme, ki ni ţelel biti imenovan. Informacije o sobotnem izgredu v Lipi smo iskali tudi pri Joţefu Prši, uradnemu govorcu pomurske policije. (http://www.pomurje.si/aktualno/ sport/lepa-lipa-lepo-gori/).. Drugi primer: Policisti so raziskali pogin psa v Dokleţovju. Kot smo poročali, je hišni ljubljenček poginil, ker mu je v gobcu eksplodirala petarda. Da bi raziskali vse okoliščine, so policisti opravili razgovore z ljudmi, ki so se mudili na samem kraju dogodka. 28.

»Ugotovili so, da je 29–letni moški s svojci in prijatelji praznoval prihod novega leta. V ta namen, je s skupino ob 16.20 odšel iz hiše na ulico in na bliţnji travnik odvrgel aktivirano neznano pirotehnično sredstvo z vţigalno vrvico, katero je po zakonu prepovedano prodajati, nabavljati in uporabljati,« je pojasnil Joţef Prša, uradni govorec pomurske. policije.. (http://www.pomurje.si/aktualno/crna-kronika/pirotehnika-poko. ncala- psa-oglobljena-metalec-in-la/).. 7.1. Rezultati izvedene ankete o zadovoljstvu. Študije, ki postavljajo Slovenijo v primerljiv kontekst evropskih drţav kaţejo, da Slovenija po obsegu izraţenega zaupanja v institucije demokratičnega sistema, zaostaja za tradicionalnimi in evropskimi demokracijami. Manjše je zaupanje v parlament, še niţje pa je zaupanje v delovanje pravnega sistema, javne sluţbe in cerkve. Manjše je tudi zaupanje v represivne institucije. Primerljivo, z evropskim povprečjem, je le zaupanje v izobraţevalne institucije, še vedno pa je nadpovprečno zaupanje v medije. V dneh od 13. do 15. 12. 2004 je Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoţičnih komunikacij, Inštituta za druţbene vede, izvedel telefonski intervju s pomočjo standardiziranega vprašalnika. Na osnovi vzorca telefonskih naročnikov so zajeli 965 polnoletnih oseb, drţavljanov Republike Slovenije. Telefonske intervjuje je izvajalo 28 izšolanih anketarjev CJMMK, povprečen čas trajanja intervjuja je bil 12 minut. (http://www.adp.fdv.uni-lj.si/podatki/polic/polic04_por.pdf).. 7.2. Ocena lastnosti slovenske policije. Anketiranci so nekatere lastnosti policije ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da navedena lastnost sploh ne velja za slovensko policijo, 5 pa pomeni, da ta lastnost v celoti velja. Povprečna ocena, izračunana na vseh spremenljivkah, znaša 3,38 in je enaka v primerjavi z letom 2003. Kot je razvidno iz tabele 5, anketiranci z najvišjo povprečno oceno ocenjujejo vljudnost policije (povprečna ocena 3,66), odločnost (3,63) in dostopnost (povprečna ocena 3,62). Lastnosti, katerih ocena je niţja od skupne ocene 3,38, so poštenost, odprtost za javnost, odzivnost, motiviranost za reševanje teţav, doslednost, učinkovitost ter pravičnost z najniţjo oceno 3,14. Primerjava s preteklim 29.

letom kaţe, da so se povprečne vrednosti posameznih lastnosti v večini primerov zniţale. Največjo zniţanje opazimo pri motiviranosti za reševanje teţav. Na isti ravni, kot pred letom dni, so ostale: strokovnost, strpnost, poštenost, učinkovitost in pravičnost. Porast ocene je pričakovati predvsem pri vljudnosti slovenske policije, odločnosti in odprtosti za javnost.. Tabela 3: Ocena lastnosti slovenske policije Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Vljudnost 3,61 3,61 3,66 Odločnost 3,68 3,60 3,63 Dostopnost 3,66 3,66 3,62 Strokovnost 3,64 3,50 3,94 Strpnost 3,41 3.42 3.40 Poštenost 3,38 3,33 3,33 Odprtost za javnost 3,35 3,30 3,33 Odzivnost 3,43 3,36 3,31 Motiviranost za reševaje teţav 3,47 3,46 3,30 Doslednost 3,32 3,23 3,20 Učinkovitost 3,32 3,18 3,17 Pravičnost 3,24 3,14 3,14 Vir: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/podatki/polic/polic04_por.pdf. 7.3. Ustvarjanje mnenja o policiji. Ob seštevku dveh odgovorov je opaziti, da si anketiranci svoje mnenje o policiji ustvarjajo predvsem na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobili osebno (43,0%), temu pa sledijo poročanje medijev – televizije (40,3%) in časopisov (29,5%). Prav tako pomembne, pri ustvarjanju mnenja o policiji, se zdijo anketirancem tudi izkušnje ostalih druţinski članov, prijateljev, sodelavcev (25,3%). Ustvarjanju mnenja o policiji v manjši meri pripomorejo še TV nastopi predstavnikov policije v javnosti (11,4%), poročanje radia (13,8%) in kakovost opravljenega dela (3,5%).. 30.

Tabela 4: Ustvarjanje mnenja o slovenski policiji Ustvarjanje mnenja Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Osebne izkušnje 44,7 47,2 43,0 Poročanje televizije 38,5 37,3 40,3 Poročanje časopisov 32,7 26,8 29,5 Izkušnje druţinskih članov, prijateljev 22,4 26,6 25,3 Poročanje radia 9,1 11,4 13,8 Nastopi predstavnikov policije v javnosti 12,2 11,8 11,4 Kakovosti opravljenega dela 5,1 5,4 3,5 Drugo 1,0 1,1 0,7 Vir: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/podatki/polic/polic04_por.pdf. Med tistimi anketiranci, ki trdijo, da si mnenje o policiji in policistih ustvarjajo na podlagi lastnih izkušenj, prednjačijo anketiranci moškega spola, s srednjo in visoko izobrazbo. Bolj nezadovoljni z delom policije so mlajši in prebivalci Ljubljane ter Maribora. Velja tudi, da anketiranci, ki si ustvarjajo mnenje na podlagi izkušenj znancev, pripadajo skupini zaposlenih v negospodarstvu, samozaposlenih in kmetov. V primerjavi s prejšnjo meritvijo iz leta 2003, se je povečal deleţ tistih, ki si ustvarjajo mnenje s pomočjo medijev (tako televizija, kot časopisi in radio), zmanjšal pa se je deleţ tistih, ki si ustvarjajo mnenje o policiji na podlagi osebnih izkušenj, izkušenj drugih, kakovosti opravljenega dela in na podlagi nastopov predstavnikov policije.. 31.

8. Ugotovitve iz anketnih vprašalnikov o zadovoljstvu novinarjev o kvaliteti obveščanja javnosti. Za izvedbo ankete je bil izdelan anketni vprašalnik, kateri je bil razdeljen na splošni in strokovni del. Splošni del je razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu obsega podatke o spolu anketiranca. V drugem sklopu se sprašuje o starosti anketiranca. V tretjem sklopu pa o staţu, kako dolgo se anketiranec ukvarja z novinarstvom.. Strokovni del je razdeljen na deset sklopov. Anketiranci so ocenjevali trditve na petstopenjski lestvici Likertovega tipa, pri čemer pomeni 1 sploh se ne strinjam, ocena 5 pa popolnoma se strinjam. Navedene so trditve, ki so jih ocenjevali, pri tem pa sta predstavljeni trditvi v aritmetični sredini. Prvi sklop je namenjen ocenjevanju odnosov med policisti in novinarji. Drugi sklop je namenjen ocenjevanju sistema obveščanja predstavnika Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi. Tretji sklop je namenjen ocenjevanju pravočasnosti obveščanja o izrednih dogodkih. Četrti sklop je namenjen ocenjevanju o zadovoljstvu s prvimi obvestili delavcev Operativnokomunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota. Peti sklop je namenjen ocenjevanju kvalitete obveščanja o izrednem dogodku na tiskovni konferenci. Šesti sklop je namenjen ocenjevanju hitrosti odgovorov na novinarska vprašanja. Sedmi sklop je namenjen ocenjevanju občutka novinarjev o tem ali jih policisti sprejemajo enakovredno. Osmi sklop je namenjen ocenjevanju organiziranosti tiskovnih konferenc na Policijski upravi Murska Sobota. Deveti sklep je namenjen ocenjevanju kvalitete informiranja novinarjev po določitvi predstavnika Policijske uprave Murska Sobota za odnose z javnostmi. Deseti sklop je namenjen ocenjevanju zadovoljstva novinarjev z obveščanjem in informacijami, katere dobijo s strani policije. V mesecu maju je bilo poslanih 45 anketnih vprašalnikov medijskim hišam, novinarjem in dopisnikom, ki delujejo in poročajo na območju Pomurja. Do 28. junija je bilo vrnjenih 38 anketnih vprašalnikov, kateri odgovori so bili vneseni v bazo podatkov in statistično obdelani. Deleţ vrnjenih vprašalnikov znaša 84.44 %. Od prispelih 38 anketnih vprašalnikov je vprašalnik izpolnilo 23 moških in 15 ţensk. Kar glede na spol pomeni, da imajo moški 60.53 % deleţ, ţenske pa 39.47 % deleţ. 32.

Na vprašanje (graf 1) o starosti anketirancev je bilo ugotovljeno, da je največ 19 anketirancev, od katerih je 10 moških in 9 ţensk, starih med 31 do 40 let. Njihov deleţ znaša 50 %, kar pomeni, da je polovica anketirancev v omenjenem starostnem obdobju. Do dvajset let je stara samo ena anketiranka. V starosti od 21 do 30 let je anketiranih pet moških in dve ţenski, v starosti od 41 do 50 let sta anketirana dva moška in tri ţenske, nad 51 let pa je anketiranih 6 moških. Iz tega izhaja, da je povprečna starost anketiranih moških bistveno višja kot ţensk.. Graf 1: Starost anketirancev (Vir: podatki iz ankete). Graf 2: Poklicni staţ anketirancev (Vir: podatki iz ankete). 33.

Na vprašanje (graf 2) o poklicnem staţu anketirancev je bilo ugotovljeno, da ima poklicni staţ do 10 let 15 moških in 8 ţensk ali v skupnem deleţu 60,53% vseh anketirancev. Poklicni staţ od 11 do 20 let ima en moški in tri ţenske, poklicni staţ od 21 do 30 let imajo štirje moški in tri ţenske, poklicni staţ od 31 do 40 let imata dva moška in ena ţenska, nad 41 let pa en moški. Ugotoviti je mogoče, da ima le 8 moških anketirancev poklicni staţ daljši od 10 let, deleţ moških anketirancev s staţem do 10 let znaša kar 65,21%. Poklicni staţ daljši od 10 let ima 7 ţensk, deleţ ţensk s poklicnim staţem do 10 let znaša 53,33%. V povezavi s starostjo, kjer je bilo ugotovljeno, da so anketirani moški povprečno starejši, lahko ugotovimo, da imajo kljub temu manj poklicnega staţa kot ţenske, ki so bistveno mlajše.. Iz strokovnega dela ankete so rezultati razdeljeni na deset sklopov. Na prvo trditev (graf št. 3), Odnosi med policisti in novinarji so dobri, se jih je največ strinjalo z oceno štiri (večinoma se strinjam), nato sledi ocena pet in tri. En moški je ocenil odnose z oceno dva. Povprečna ocena trditve znaša 4,03, pri moških 4,00 in pri ţenskah 4,07. Razvidno je, da ţenske bolj pozitivno ocenjujejo odnos policistov do novinarjev; glede na staţ in starost pa ni bistvenih odstopanj. Na drugo trditev (graf št. 4), Sistem obveščanja tiskovnega predstavnika Policijske uprave Murska Sobota je dober, se jih je največ strinjalo z oceno štiri (večinoma se strinjam), sledi ji ocena dva, nato pa ocena pet. Poudariti je potrebno, da so na trditev z oceno pet odgovorili samo moški, saj niti ena ţenska ni sistem obveščanja ocenila z oceno pet. Povprečna ocena trditve znaša 3,61, pri čemer moški pozitivneje ocenjujejo sistem obveščanja, saj je povprečna ocena pri moških 3,74, pri ţenskah je bistveno niţja in znaša 3,40. To pomeni, da ţenske bistveno slabše ocenjujejo sistem obveščanja kot moški in so z njim manj zadovoljne.. 34.

Graf 3: Odnosi med policisti in novinarji so dobri (Vir: podatki iz ankete). Graf 4: Sistem obveščanja tiskovnega predstavnika PU Murska Sobota je dober (Vir: podatki iz ankete). Na tretjo trditev (graf št. 5), Pravočasno sem obveščen-a o izrednih dogodkih, se jih je največ strinjalo z oceno štiri (večinoma se strinjam), sledi ocena tri in nato ocena pet. Ţenske menijo, da so bolj pravočasno obveščene o izrednih dogodkih kot moški, saj pri njih znaša povprečna ocena 3,80; pri moških je povprečna ocena 3,65, skupna povprečna ocena pa znaša 3,71. Glede na staţ in starost ni bistvenih odstopanj. Na četrto trditev (graf št. 6), S prvimi obvestili delavcev OKC sem zadovoljen-a, se jih je največ strinjalo z oceno štiri (večinoma se strinjam), sledi pa ji ocena tri in pet. Pri tej trditvi se povprečna ocena med moškimi in ţenskami ne razlikuje, saj znaša pri moških 3,78, pri ţenskah 3,80; skupna povprečna ocena pa znaša 3,79. Poudariti je potrebno, da je z oceno pet odgovorilo bistveno več moških kot ţensk, saj je s to oceno odgovorilo pet moških in le ena ţenska. Od petnajstih ţensk jih je z oceno štiri odgovorilo enajst, od triindvajset moških jih je s to oceno odgovorilo bistveno manj, in sicer deset. Z oceno tri je na omenjeno trditev odgovorilo bistveno več moških kot ţensk, in sicer šest moških in dve ţenski. Ugotoviti je mogoče, da je povprečna ocena na četrto trditev glede na spol v bistvu enaka, zanimivo pa je, da se bistveno razlikuje v strukturi posameznih ocen glede na spol.. 35.