Dejavniki stresa v Tekstilni d.d. Ajdovščina : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. DEJAVNIKI STRESA V TEKSTINI D. D. AJDOVŠČINA. Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kranj, januar 2006. Kandidatka: Judita Trošt.

ZAHVALA Zahvala mentorici dr. Mariji Ovsenik za strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge, diplomirani medicinski sestri Zdravstvenega doma v Ajdovščini Alenki Naglost za svetovanje pri pripravi in sestavi naloge ter zaposlenim v Tekstini d.d. Ajdovščina, ki so mi omogočili raziskavo in izpolnili anketne vprašalnike. Zahvaljujem se tudi moji družini, ki verjame vame in mi je ves čas stala ob strani..

POVZETEK Za stres bi lahko rekli, da je postal velik človekov sovražnik. Vendar ne smemo pozabiti, da določeno količino stresa nujno potrebujemo, saj le-ta deluje kot naša gonilna sila, ker se ob ustrezni količini stresa bolj potrudimo in smo bolj motivirani, kar pa vpliva tudi na našo produktivnost in končni rezultat. Najprej je zelo pomembno, da se ga dobro zavedamo in da smo seznanjeni z njegovimi posledicami. Šele to nam dopušča možnost, da se ga ubranimo in smo vedno bolj utrjeni pred njim. Vsakdo bi se moral zavedati, kako pomembne so sposobnosti za obvladovanje in premagovanje stresa, zato sem v teoretičnem delu moje diplomske naloge natančno opisala stres in predstavila načine, kako ga obvladamo, oz. kako ga premagamo. Dejavnikov stresa na delovnem mestu je toliko, da vseh ne moremo našteti. V anketi, ki sem jo izvedla v Tekstini d.d. Ajdovščina, sem strnila le nekaj dejavnikov stresa, ki so se mi zdeli najbolj pogosti. Raziskava je pokazala, da je najpogostejši dejavnik stresa slaba plača, sledi pa strah pred odpovedjo in slab motiv za delo. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni pogosto občutijo stres na delovnem mestu, vendar ne v taki meri, da bi bilo zdravstveno stanje zaposlenih zaskrbljujoče, saj ga večina zaposlenih še obvladuje, čeprav z večjim naporom. Naj zaključim z mislijo, da bi morali napeti vse moči za čim uspešnejše kljubovanje stresu, tako delodajalci, kot delojemalci. Edino s skupnimi močmi in dobrimi medsebojnimi odnosi, bi se stresu lahko postavili po robu. Ne dopustimo, da on premaga nas, ampak premagajmo mi njega..

ABSTRACT It could be said that stress has become a man's major enemy. On the other hand we must not forget that a certain amount of stress is even needed as it also acts as our driving force. It has been proved that in certain situations stress makes people do their best and positively motivates them, which affects the productivity as well as the final result. Firstly, it is very important that we are aware of stress and its consequences. That enables us to handle it or in some cases to remove it. However, everyone should know how important the skills that help handling and removing stress are. Therefore the theoretical part of my thesis focuses on description of stress and the ways of handling or getting over it. The causes of stress at work are so many that they cannot be enumerated. In my survey, carried out in the factory Tekstina d.d. Ajdovščina, I concentrated only on those causes which I believed were most common. It turned out that these were low pay, fear of being made redundant and finally bad motivation for work. Further, the survey showed that employees do often experience stress at work but not to such an extent that it could seriously endanger their state of health. Tough with great effort, the majority of workers still manage to cope with it. In the conclusion I emphasized that employers as well as employees should unite their strengths in trying to handle stress. We should not let the stress beat us but beat it..

KAZALO. 1.. UVOD ...................................................................................................................... ..5. 1.1.. PREDSTAVITEV PROBLEMA .............................................................................. 5. 1.2.. PREDSTAVITEV OKOLJA.................................................................................... 6. 1.3.. METODE DELA .................................................................................................... 7. 2.. TEORETIČNI DEL ................................................................................................... ..8. 2.1. ORGANIZACIJA IN ČLOVEK................................................................................ 8 2.1.1. SOCIALNI DEJAVNIKI STRESA.................................................................... 8 2.1.1.1. 2.1.1.2. 2.1.1.3. 2.1.1.4. 2.1.1.5. 2.1.1.6.. 2.1.2. 2.1.2.1. 2.1.2.2. 2.1.2.3. 2.1.2.4. 2.1.2.5.. KOMUNIKACIJE .................................................................................................. 8 IZMENAJAVA INFORMACIJ ............................................................................... 9 KONFLIKT, KOT DEJAVNIK STRESA NA DELU ............................................... 9 KLIMA V SKUPINI ............................................................................................. 10 PREPLETANJE VLOG ...................................................................................... 11 IZGUBA ZAPOSLITVE ...................................................................................... 11. FIZIKALNI DEJAVNIKI STRESA.................................................................. 11 HRUP................................................................................................................. 12 VIBRACIJE ........................................................................................................ 12 RAZSVETLJAVA ............................................................................................... 12 TEMEPERATURA IN VLAGA............................................................................ 12 KAKOVOST ZRAKA .......................................................................................... 13. 2.2.. POMEN BESEDE STRES................................................................................... 13. 2.3.. ČUSTVENA INTELIGENTNOST IN STRES ....................................................... 15. 2.4. RAVNOVESJE STRESA..................................................................................... 16 2.4.1. ŠKODLJIVI STRES ...................................................................................... 17 2.4.2. PRIJAZNI STRES ........................................................................................ 19 2.5. VZROKI ZA STRES NA DELOVNEM MESTU.................................................... 20 2.5.1. NOTRANJI - ENDOGENI VZROKI STRESA ............................................... 21 2.5.2. ZUNANJI - EKSOGENI VZROKI STRESA .................................................. 22 2.6. POVZROČITELJI STRESA................................................................................. 25 2.6.1. KAKO VEMO, DA SMO POD STRESOM? .................................................. 25 2.6.2. STRESNA REAKCIJA.................................................................................. 26 2.7.. STRES IN ZDRAVJE .......................................................................................... 27. 2.8.. POSLEDICE STRESA ........................................................................................ 27. 2.9. VPLIV STRESA NA PODJETJA ......................................................................... 29 2.9.1. IZRAČUN STROŠKOV STRESA NA DELOVNEM MESTU ........................ 29 2.9.2. MERJENJE STRESA V ORGANIZACIJAH ................................................. 29 2.10. SPOSOBNOST OBVLADOVANJA STRESA...................................................... 30 2.11. NAČINI PREMAGOVANJA STRESA.................................................................. 34.

2.12. DESET NASVETOV, KAKO SE ZOPERSTAVITI STRESU PRI 3. 3.1.. DELU...... 36. RAZISKOVALNI DEL.............................................................................................. 38 OPREDELITEV PREDMETA RAZISKAVE, PREDSTAVITEV IZVJANJA RAZISKAVE IN PREDSTAVITEV VZORCA ....................................................... 38. 3.2. METODOLOŠKA IZHODIŠČA ............................................................................ 39 3.2.1. IZBOR METODE ZBIRANJA PODATKOV................................................... 39 3.2.2. STRUKTURA VPRAŠALNIKA ..................................................................... 39 3.2.3. HIPOTEZE ................................................................................................... 40 3.3. PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE ................................................... 40 3.3.1. NAČIN ZAJEMANJA PODATKOV IN STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ................................................................................................. 40 3.3.2. ZNAČILNOSTI ZAJETE POPULACIJE........................................................ 40 3.3.3. INTERPRETACIJA REZULTATOV .............................................................. 42 3.4.. POVZETEK RAZISKAVE .................................................................................... 57. 4.. SKLEPI IN PREDLOGI............................................................................................ 58. 5.. ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 60. 6.. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 61. 7.. PRILOGA ................................................................................................................ 63. 8.. KAZALO SLIK......................................................................................................... 66. 9.. KAZALO TABEL IN GRAFOV ................................................................................ 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega študija. 1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Le nekaj desetletij nazaj so ljudje živeli dosti bolj umirjeno. Bili so bolj sproščeni, vzeli so si čas zase, za družabnost, hodili so v hribe, gledališča ter prebrali več knjig kot danes. Spremembe načina življenja so spremenile tudi nas. Vse več je ljudi, ki spoznavajo svojo negotovost, pomanjkanje rdeče niti ali pomanjkanje ciljev v življenju. Odtujenost je čedalje večja, tako pri odraslih, kot pri mladini. Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, krčevito in površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kdo pravzaprav smo in kaj je prav za nas. (Luban – Plozza, Pozzi, 1994, str. 5) Življenje nam postavlja vedno večje zahteve, hitrost življenja se povečuje, sprejemamo veliko informacij in še nikoli ni bilo toliko ovir za doseganje ciljev. Čeprav živimo dlje kot naši predniki, je kakovost našega življenja, prav zaradi ovir na poti do zastavljenih ciljev slabša. Napetosti, stisk, preobremenitev, razočaranj in neuspehov je več, kot bi na prvi pogled mislili in tudi priznali. Vse te preobremenitve, napetosti in stiske pa vodijo v stresne situacije. Stres se pojavlja tudi na delovnem mestu. Kako doživljamo stres pa je odvisno od vsakega posameznika in okolja v katerem živimo. Količina stresa, ki jo mora prenašati posameznik, ni odvisna le od delovnih pogojev na delovnem mestu. V določeni meri je opredeljena že s poklicem ali delovno organizacijo. Ker narava dela zahteva vsiljeni bioritem, se le-ta po več letih dela opazno odraža na zdravju zaposlenih. Zdravstveni problemi kot so stres, neredna in nepravilna prehrana, težava pri uravnavanju spanja in budnosti ter fiziološke težave vplivajo na učinkovitost delavcev, zato bi morali biti delovni pogoji ena najbolj poglavitnih skrbi v podjetju. Podjetja pa so se do sedaj večinoma ukvarjala s preživetjem in iskanjem novih tržnih priložnosti, zato se jim področje človeškega faktorja ni zdelo nujno za obstoj le-tega. V zadnjem času nas sredstva javnega obveščanja vse pogosteje opozarjajo, da postaja stres na delovnem mestu čedalje večji problem, saj vodi v zdravstvene težave, povzroča motnje v storilnosti, kreativnosti in konkurenčnosti. Večina od nas se pri delu srečuje z neprijetnostmi: birokracijo, težavnimi in zahtevnimi nadrejenimi, normami, sebičnimi sodelavci, zahtevnimi plani, slabimi delovnimi razmerami, odpuščanjem…. (Božič, 2003, str. 13) Stres zadeva prav vsakogar izmed nas. Je sestavni del naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Malo stresa je za življenje nujno potrebnega, ker psiha in telo potrebujeta nekaj napetosti, da je človek sploh. Judita Trošt. stran 5 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. lahko dejaven. Stres je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranjost. Stres dandanes bolj kot katera koli druga beseda označuje naše življenje in delo. Je simbol našega prostega časa. Problem pa se pojavi, če je stresnih situacij preveč, kar lahko povzroči stanje prekomernega stresa. Prepričani smo, da je na tem občutljivem področju še veliko nejasnosti in celo zavestnih zmot. Zato sem se odločila, da se bom v teoretičnem delu naloge osredotočila na teoretsko razlago pojmovanja stresa, njegove znake, povzročitelje, posledice in metode za obvladovanje in lajšanje le-tega ter njegovo vlogo v življenju posameznika in pri delovanju organizacije. S stresom se srečujemo na vsakem koraku in lahko o tem velikokrat preberemo kakšen članek. Dejstvo je, da stres daje velik pečat času, v katerem živimo. Prav zato se nam zdi še bolj pomembno, da bi se o stresu vsi čimbolj poučili, da bi bili dobro seznanjeni z njegovimi posledicami ter da bi se naučili učinkovite obrambe pred njim. Kljub vsem opozorilom, člankom, ki nas poučujejo o stresu in nas nanj opozarjajo, kako se ga ubraniti, kako se sprostiti, se nam zdi, da se ga ljudje še vedno premalo zavedamo in mu pustimo prosto pot, da uničuje naše telo in duha. Zdi se nam, da premalo poznamo posledice, ki jih pusti daljša izpostavljenost stresu. Ne poznamo jih, ali pa se ne zmenimo zanje, ker nas tako postopoma uničujejo, da se niti ne zavedamo. Nazadnje lahko nastopi celo smrt. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi del bo teoretični. V njem bom preučila obstoječo literaturo na temo stresa na splošno in stresa na delovnem mestu in na podlagi teh podatkov sestavila seznam nasvetov in priporočil, ki lahko delavcem pomagajo pri soočanju s stresom. Za izdelavo teoretičnega dela bom uporabila razpoložljivo strokovno in poljudno literaturo s področja psihologije s poudarkom na stresu in stresu na delovnem mestu. Drugi del bo raziskovalni. Predstavila bom rezultate raziskave, ki sem jo izvedla v Tekstilni tovarni Tekstina d.d. v Ajdovščini. Raziskava je potekala s pomočjo ankete. Pridobljeni podatki bodo temeljito obdelani in prikazani v obliki tabel in grafikonov. Za analizo podatkov bodo izluščeni najpogostejši stresni dejavniki, s katerimi se delavci srečujejo na delovnem mestu.. 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Tekstina d.d. je danes kombinat, ki ima v svojem sestavu tri proizvodne delovne enote: DE Predilnica, DE Tkalnica, DE Oplementilnica ter DE Vzdrževanje in energetika in Strokovne službe. Podjetje proizvaja in trži bombažne česane in mikane preje ter preje v mešanicah in visoko kakovostne modne tkanine za moške srajce in lahka ženska in otroška športna oblačila. Poslanstvo podjetja je v zadovoljevanju potreb konfekcijskim podjetjem ob ustvarjanju ugodnega razmerja med kakovostjo in ceno. Proizvodni program: - proizvodnja bombažne mikane in česane preje Judita Trošt. stran 6 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. - proizvodnja preje v mešanici bombaž, poliester in metalna vlakna namenjene proizvodnji tkanin za potrebe zaščitnih oblek proti sevanju - proizvodnja modnih pestrotkanih, enobarvnih in tiskanih tkanin - storitveno tiskanje pletiv in posteljnega perila - storitveno beljenje in barvanje preje Tekstilna industrija prihaja po vsej državi v krizno situacijo, tako, da v mnogih tekstilnih tovarnah že odpuščajo delavce. V taki situaciji je tudi Tekstina d.d. Ajdovščina in zato sem se odločila, da bom opisala dejavnike stresa v tej tovarni.. 1.3. METODE DELA Z deskriptivno metodo si bom pomagala stres opredeliti v teoretičnih izhodiščih, z anketo pa bom odkrila dejavnike stresa zaposlenih. Za to metodo sem se odločila, ker omogoča v kratkem času izprašati veliko ljudi in je taka anketa ekstenziven način raziskovanja nadrobnosti in intimnosti. Rezultate bom prikazala s tabelami in grafično obliko ter jih tudi interpretirala.. Judita Trošt. stran 7 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. 2. TEORETIČNI DEL 2.1. ORGANIZACIJA IN ČLOVEK Da bi lahko odgovorili na vprašanje, kako se povezujeta organizacija in človek moramo najprej vedeti, kaj je organizacija. Sama beseda organizacija prihaja iz grške besede »organon«, katere prvotni pomen je orodje, kasneje telesni organ in še nekateri drugi pomeni. Beseda se kasneje pojavi v starem Rimu, kjer se preobrazi v »organizare« s pomenom oblikovati nekaj v celoto, da bi ta celota delovala tako, kot funkcionira človeški organizem. (Vila, Kovač, 1997, str. 15.) Besedo »organizacija« uporabljamo v duhu tistega, kar institucijo ali združbo tvori. V tem pomenu uporabljamo še dodano besedo, običajno v rodilniku, kot na primer: organizacija podjetja, organizacija državne uprave in podobno. Ugotovili smo, da je edino ta pojem organizacije posebna znanstvena disciplina ali veda. (Uhan, 1996, str. 24) Vsekakor organizacije ni brez človeka. Človek je družbeno bitje. Družba odločilno oblikuje človekovo osebnost in posameznik se, tudi kadar je sam, obnaša ravno tako, kot se je naučil in navadil v družbenem okolju. Življenje v skupnosti je že od začetka normalna oblika človekovega življenja. Zavedati se moramo, da skupine nikakor niso zgolj seštevki posameznih oseb temveč sistem, v katerem se posamezniki prilagajajo drug drugemu. (Musek, 1997, str. 59) V začetku se je človek v organizaciji čutil zelo pomemben, saj je bila od njegovega znanja, zmožnosti in zmogljivosti odvisna uspešnost in učinkovitost organizacije. Hitrost sprememb in nasilje konkurence pa sta ohromila tudi pogled ljudi na njihove zmožnosti. Spremembe na tržišču so tako hitre, da celo znanje iz preteklosti lahko ovira naš način reagiranja na nove situacije, ki zahtevajo predvsem izvirno odločanje. Kreativnost je važnejša od znanja, miselno in kreativno prožni ljudje pa so tisti, ki sledijo nastalim spremembam. Vse te spremembe pa pripeljejo človeka v stresne situacije. 2.1.1. SOCIALNI DEJAVNIKI STRESA Pri vsakem organiziranem delu se morajo delavci na nek način sporazumeti. Sporazumevanje poteka z besedami, gestami ali kako drugače. Pravimo da pri delu komunicirajo in si izmenjujejo informacije. 2.1.1.1. KOMUNIKACIJE Beseda komuniciranje je postala že prav vsakdanja in jo pogosto uporabljamo. Izhaja iz latinske besede (communicare) in pomeni občevati, posvetovati se, razpravljati, vprašati za svet. To pomeni, da s komuniciranjem izmenjavamo znanje,. Judita Trošt. stran 8 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. informacije in izkušnje, se sporazumevamo, prepričujemo, spreobračamo ali nadzorujemo ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. (Lipičnik 1997, str. 138) Pogoj, da proces komuniciranja lahko poteka je, da so prisotni vsi elementi komunikacijskega sistema. Pomembno je, da so pogoji prisotni v časovnem intervalu, v katerem naj bi proces komuniciranja potekal, lahko so prisotni hkrati ali pa tudi ne. ( Ferjan 1999, str. 10) Slika 1: Komunikacijski sistem. Vir: Ferjan, 1999, str. 10 2.1.1.2. IZMENAJAVA INFORMACIJ Potreba delavcev po tem, da so ustrezno obveščeni in sposobnost vodij, da vse vrste informacij pravilno posredujejo, sta v vsaki delovni organizaciji bistvena elementa. Na začetku odkrijmo, na katerem področju si ljudje želijo biti najbolj obveščeni. Pomembni so varnost zaposlitve, delovne razmere, plačilo, lokacija in različne dodatne ugodnosti. Če se karkoli od tega spremeni, se je treba o tem prej neposredno pogovoriti. (Heller, Hindle, 2001, str. 38) Pri komuniciranju in izmenjavi informacij pa pridemo tudi do težav, o katerih se ne moremo sporazumeti, to pa privede do konfliktne situacije, te situacije pa povzročajo stresna stanja. 2.1.1.3. KONFLIKT, KOT DEJAVNIK STRESA NA DELU Povsod v vsaki družbi, kjer se pojavljata vsaj dve osebi, so konflikti neizbežni. Dve osebi pa nista pogoj za nastanek konflikta, ker se ta lahko pojavi že v eni sami. Konflikt nastane na različne načine. To je razumljivo, saj ga povzročajo različne situacije. Pogosto nastane konflikt kot nesporazum v osebi sami, še večkrat pa nastane med dvema ali več udeleženci oz. med posameznimi skupinami. Posledica doživljanja konflikta je občutek razdiralnosti, ki ga ne želimo, in je neprijeten. Prav neprijetnost povzroča, da se poskušajo ljudje konfliktom izogibati, jih preprečevati in to jih sili v racionalno reševanje konfliktov. Praksa je pokazala, da pametneje ravnajo tisti, ki se konfliktom ne izogibajo ali poskušajo celo oblikovati. Judita Trošt. stran 9 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. brezkonfliktno družbo, pač pa se pripravljajo za reševanje konfliktov, torej se jih poskušajo naučiti reševati. Konflikt nima samo negativnih lastnosti, ampak ima tudi pozitivne in zavedati bi se morali predvsem pozitivnih. (Lipičnik, 1997, str. 197) Slika 2: Pozitivne lastnosti konflikta. Vir: Lipičnik 1997, str. 197 Ko pride do konfliktne situacije, jo je treba rešiti. Tega se lotimo tako, da najprej prepoznamo in opredelimo problem ter ga definiramo kot cilj in ne kot potrebo za reševanje. Nato zberemo možne rešitve, ki so sprejemljive za obe strani in jih kritično presodimo, pri čemer pozornost usmerimo na dejanski problem in ne na osebne probleme. Med pogovori izražamo svojo naklonjenost, se vživimo v nasprotnika in ga pozorno poslušamo, saj tako zmanjšamo nejevoljo in celo grožnje. Med danimi možnostmi rešitve problema izberemo najboljšo ter najdemo način izvedbe. Po reševanju konflikta pregledamo uspešnost izbrane rešitve. Pri reševanju konfliktov je pomembno vedeti, da vsaka rešitev nujno in vedno privede do sprememb. Ljudje pa se spremembam, če je le mogoče ogibajo, in se najbrž tudi zato poskušajo ogibati konfliktom. Tako je videti, da nihče ne more rešiti konflikta, če ni pripravljen sprejeti sprememb. Sprejemljivost za spremembe, ki jih predstavlja rešitev konflikta, lahko bistveno vpliva na pripravljenost za reševanje konfliktov. Najbolj sprejemljiva je rešitev konflikta, če od ljudi ne terja novih sprememb v njihovem življenju. Vendar v tem primeru ne moremo govoriti o rešitvi, saj se ni nič spremenilo. (Lipičnik, 1996, str. 42) 2.1.1.4. KLIMA V SKUPINI Klima je v skupini ozračje v katerem člani skupine delajo in sledijo skupnim ciljem. Klima ima svojo osnovo v čustvih, zato je hitro spremenljiva in težko obvladljiva.. Judita Trošt. stran 10 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Dobra klima v skupini je podpora vodji, skupnim ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov. Dobra klima pomeni, da so vsi srečni in zadovoljni. (Ovsenik Ambrož, 2000, str.228) Da bi lahko spremenili neustrezno in nezaželeno klimo, bi jo morali najprej proučiti. Nezaželenost klime je pri tem določena z nezaželenim vedenjem ljudi. Ali drugače, če se ljudje ne obnašajo v skladu s pričakovanji in potrebami, smo del krivde za to pripravljeni pripisati tudi neustrezni klimi. Vendar je zanimivo to, da v nasprotnem primeru, ko se ljudje zaželeno vedejo, vidimo osnovne razloge za to v njihovi osebnosti. (Lipičnik 1998, str. 75) 2.1.1.5. PREPLETANJE VLOG Nekateri delujejo hkrati v vlogi managerja in delavca. Možnost za stres se poveča zlasti tedaj, kadar sta ti vlogi ločeni, obe pa potrebujeta pozornost in priznanje. Ta zadrega je pogosta pri ljudeh, ki so na delovnem področju napredovali, ne morejo pa pretrgati s preteklostjo. (Battison, 1999, st. 43) 2.1.1.6. IZGUBA ZAPOSLITVE Prvi odziv na uvrstitev med presežne delavce vključuje občutke zavrnitve, jeze, obupa, strahu, izgube, omajane samozavesti in ljubosumnosti. Nenadoma začnemo razmišljati predvsem o denarnih zadevah in o možnostih za novo zaposlitev. (Battison, 1999, str. 44) Izguba dela je stres, ki povzroči takojšnje psihofizične odzive: poveča se izločanje nekaterih hormonov, kot je adrenalin, pospeši bitje srca in dviga krvni tlak, spreminja se tudi občutljivost kože. (Pačnik 1995 str. 25) 2.1.2. FIZIKALNI DEJAVNIKI STRESA Poznamo več dejavnikov stresa na delovnem mestu, ki so fizikalne narave. V vsakem prostoru ali zunaj njega vlada določena temperatura, ki je za delavca ugodna ali ne. Človekov organizem se do nekih meja še prilagaja različnim temperaturam, onstran meja pa izgubi sposobnost normalnega delovanja. Prilagajanje spremljajo nekateri pojavi, kot so drhtenje, potenje, pomanjkanje soli v krvi in spremembe v cirkuliranju krvi. Ti pojavi omogočajo vzdrževanje nivoja storilnosti do neke možne meje. Če je ta prekoračena se sprožijo v človeku procesi, ki zavirajo delovno storilnost, vzporedno pa se hitreje stopnjuje utrujenost. Če hočemo urediti delovno okolje tako, da se bo delavec počutil udobno, moramo pravilno uravnavati vse faktorje: hrup, temperaturo, razsvetljavo, vlago in gibanje zraka.. Judita Trošt. stran 11 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. 2.1.2.1. HRUP Hrup je nezaželen zvok. Njegova glasnost se meri v decibelih. Na primer običajen pogovor ima glasnost okoli 65 decibelov, kričanje pa okoli 80 decibelov. Čeprav je razlika zgolj 15 decibelov, je kričanje tridesetkrat glasnejše. Katere težave lahko povzroči hrup? Izpostavljenost hrupu lahko sproži vrsto varnostih in zdravstvenih tveganj za delavce: a) Okvare sluha: Čezmeren hrup lahko oškoduje lasne celice v polžu, delu notranjega ušesa, zaradi česar pride do okvare sluha. b) Fiziološki učinki: Obstajajo dokazi, da izpostavljenost hrupu vpliva na srčnožilni sistem in povzroči izločanje kateholaminov ter povišan krvni pritisk. Ravni kateholaminov v krvi so povezane s stresom. c) Stres v zvezi z delom: Stres v zvezi z delom ima le redko en sam vzrok in običajno nastane zaradi vzajemnega delovanja več dejavnikov tveganja. Hrup v delovnem okolju je lahko povzročitelj stresa tudi pri zelo nizkih ravneh. d) Povečano tveganje za nezgode pri delu: Visoke ravni hrupa onemogočajo delavcem, da slišijo ali se sporazumevajo, in tako povečujejo verjetnost za nastanek nezgod pri delu. (Facts, Evropska unija za varnost in zdravje pri delu, http://agency.osha.eu.int) 2.1.2.2. VIBRACIJE Vpliv vibracij na ljudi je odvisen od frekvence vibracij, od človeka in njegovega zdravstvenega stanja od smeri delovanja vibracij na človeka in od tega, ali so vibracije stalne, impulzne ali prekinjajoče. Vibracije se prenašajo na človeško telo preko površine na kateri človek stoji, sedi ali leži. (Koselj, 2002, str. 210) 2.1.2.3. RAZSVETLJAVA Kakovost razsvetljave na delovnem mestu ima lahko velik vpliv na delavčevo počutje in s tem na njegovo delo, koncentracijo in predvsem na njegovo varnost. Z ustrezno razsvetljavo lahko dosežemo, da bo delavec delal bolje in dosegel do 10 do 50% večjo storilnost. Število napak se lahko s pravilno razsvetljavo zmanjša za 30 do 60 %. Zmanjša se obremenitev oči in s tem tudi glavoboli ter bolečine v vratu, ki so pogosto povezane s težko vidnimi nalogami. (Koselj, 2002, str. 329) 2.1.2.4. TEMEPERATURA IN VLAGA Človek je na delovnem mestu lahko izpostavljen večjim toplotnim obremenitvam. Na delovnih mestih, kot so metalurški obrati, steklarska industrija, industrija gum je delavec izpostavljen višjim temperaturam, bolj redka pa so delovna mesta, kjer so ljudje izpostavljeni nizkim temperaturam. Take razmere vplivajo na delovno sposobnost pri delu, lahko pa tudi ogrožajo zdravje delavcev. Človek lahko živi samo pri ozko določeni telesni temperaturi, ki jo vzdržuje konstantno, kajti le Judita Trošt. stran 12 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. konstantna telesna temperatura zagotavlja optimalno hitrost biokemičnih reakcij. (Bilban 1999, str. 371) 2.1.2.5. KAKOVOST ZRAKA Kakovosti zraka v prostorih stavbe se v zadnjih letih posveča izjemna pozornost. Človek preživi v zaprtih prostorih večino svojega časa, kar poudarja pomen problematike in zahtev. Zrak v zaprtih prostorih mora biti svež in zaznavno prijeten brez vonjav, ne pa zatohel, dražeč in smrdljiv. (Koselj 2002, str. 256). 2.2. POMEN BESEDE STRES Stres je izraz, ki se vse pogosteje uporablja. Pojavlja se v zdravstveni ordinaciji, kot tudi v vsakdanjem pogovornem jeziku (v službi, v šoli, v družini, na ulici….). Vsi ga občutimo, vsi govorimo o njem, vendar se le malokdo zavzame, da bi ugotovil, kaj v resnici je. Izraz stres izvira iz latinščine. Prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja, in sicer kot opis nadloge, pritiska, muke in težave. V 18. in 19. stoletju se je splošen pomen besede stres spremenil: poslej je pomenila silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo, Ta definicija je hkrati pomenila, da zunanja sila zbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile. Poljudno rečeno torej stres povzroča napetost. (Spielberger. 1985, str. 8) Kasneje so strokovnjaki, ki so se bolj poglobljeno ukvarjali s stresno problematiko prikazali več pojmovanj stresa. Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa – škodljivega in prijaznega. (Looker . Gregson,1993, str. 31) Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja; vključuje znake obrambe in prilagajanja. (Luban – Ploza, Pozzi, 1994, str. 12) Stres je dogodek, ki nas kakorkoli ogrozi in postavi v stanje, da se branimo. (Kožar, 1995, str. 14) Stres je pozitiven pojav, ki nam omogoča preživetje. Stres je podoben elektriki – zvišuje budnost, povečuje energijo in izboljšuje učinkovitost. Stres je škodljiv in zdravju nevaren, kadar imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. (Powell, 1999, str. 6) Danes pravimo, da je stres situacija alarma. Je stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se z obremenitvijo sooči, se ji prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanjega ali pa notranjega izvora. Lahko so fizične, kemične, biološke, socialne oziroma psihološke narave. (Rakovec – Felser, 1991, str. 47). Judita Trošt. stran 13 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Vtisnil se jim je v spomin kot grenka izkušnja, ki jih je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanosti, zdolgočasenosti, ali vztrajanja v položaju, ki ga niso povsem nadzorovali ali obvladovali. Ali pa so jim grenile življenje težave v zakonu, izguba ljubljene osebe, finančni problemi in prevladujoč občutek spodletelosti. Ti ljudje so se v resnici spominjali stiske ali negativnega stresa, ki ga lahko imenujemo tudi škodljivi stres. Če takemu stresu pustimo prosto pot, lahko pomeni upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Škodljivi stres je tudi vzrok glavobolov, prebavnih motenj, pogostih prehladov, bolečin v vratu in hrbtu ter skaljenih medčloveških odnosov. Gospodarstvo občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej. Po drugi strani pa je zelo presenetljivo, da ljudje opisujejo stres tudi kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. V takšnem stanju se počutijo sposobni obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzvati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšen stres imenujemo pozitivni ali prijazni stres. (Looker, Gregson, 1993, str. 30) Stres poteka v treh fazah: V prvi fazi je delovanje organizma moteno. Zviša se aktivnost vseh organskih sistemov, ki pripomorejo k hitri in učinkoviti mobilizaciji energije. Vedenje je zmedeno in počutje napeto ter neprijetno. Če se stres nadaljuje nastopi faza odpora. Počutje se izboljša, vedenje je bolj učinkovito, delovanje organizma se na videz normalizira. Vztraja pa zvišana duševna napetost in nekateri drugi pojavi, na primer kronična tesnoba. Telo je še vedno v stanju pripravljenosti. Sledi tretja faza ali izčrpanje. Človek doživlja poleg drugega hude depresije, vdanost, v usodo, potrtost, in občutek nemoči. Izgubi zanimanje za okolje. V službi ali šoli povsem odpove. Pogoste so motnje v koncentraciji, mišljenju in odločanju. Pravimo, da je »živi mrlič«. Pojavijo se razne bolezni ali celo prezgodnja smrt. Po dolgotrajnih hudih stresih se pogosto pojavi posttravmatski sindrom, ki ima za posledico apatijo, depresijo, tesnobo in pretirano občutljivost, včasih tudi izgubo spomina, težave s koncentracijo in druge težave, ki lahko trajajo zelo dolgo. (Pečjak, 2000, str, 46, 47 Zdravje in okolje). Judita Trošt. stran 14 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Slika 3: Tri faze splošnega prilagoditvenega sindroma pri stresu. Vir: Pačnik, 1995, str, 26. 2.3. ČUSTVENA INTELIGENTNOST IN STRES Med seboj smo si zelo različni in to je značilnost za človeško vrsto. Različni ljudje različno doživljajo enako življenjsko situacijo. Za nekatere je določena situacija lahko rutinirani opravek, za druge pa hud stres. So situacije, ki jih ne maramo in se ne počutimo dobro, če nas drugi ali sami sebe silimo v njih. Zakaj tako? Odgovor je v sistemu, ki se imenuje »referenčni okvir«, ki je bazična struktura, na kateri sloni celoten človekov sistem doživljanja in prepoznavanja realnosti, v kateri živi. Referenčni okvir je notranji psihološki zemljevid, na podlagi katerega se človek znajde v svetu in sam s sabo. Referenčni okvir ima tri najbolj pomembna področja:. -. JAZ definirani vzorci kako doživlja sebe spoštuje samega sebe kako se ima rad doživljanje sebe v primerjavi z drugimi. Ničvredne, večvredne, nepomembne, pomembne, najbolj pomembne. SVET shranjeni vzorci kako človek doživlja druge ljudi kakšni so oni v primerjavi z njim. DRUGI - doživljanje sveta, v katerem živim. Večvredne, bolj pomembne od sebe, za nekatere so drugi žrtve, preganjalci. Paradiž, pekel, vir veselja, mesto stalnega trpljenja, nepredvidljive prihodnosti. -. Vir: Interna literatura Zdravstvenega doma v Ajdovščini. Judita Trošt. stran 15 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Področje JAZ je področje, kjer ima človek definirane vzorce, kako doživlja sebe kot človeka, koliko spoštuje samega sebe, koliko se ima rad in kako doživlja sebe v primerjavi z drugimi. Področje DRUGI je področje, kjer so shranjeni vzorci, kako človek doživlja druge ljudi in kakšni so oni v primerjavi z njim. Področje SVET je področje doživljanja sveta, v katerem živimo. Doživljanja posameznih področji so od človeka do človeka tako različna, da govorimo o mavrici različnih doživetij. Nekateri doživljajo sebe kot ničvredne, tretji kot nepomembne ali pa kot najbolj pomembne…vmes je spet mavrica različnih doživetij. Eni doživljajo druge ljudi kot večvredne ali bolj pomembne od sebe, eni kot manjvredne, za nekatere so drugi žrtve, za druge pač preganjalci in vmes so spet odtenki različnih slik. Za nekatere je svet paradiž, za druge pekel, za ene vir veselja in užitkov, za druge mesto stalnega trpljenja in nepredvidljive prihodnosti. (Društvo medicinskih sester in tehnikov 2004, str. 21). 2.4. RAVNOVESJE STRESA Slika 4: Ravnovesje stresa. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 31 V posodi na eni strani tehtnice so zahteve (Z), ki jih zaznavamo v okolju. V posodi na drugi strani tehtnice pa so sposobnosti (S), ki jih čutimo pri spopadanju z zahtevami. Posodi sta uravnoteženi, kadar verjamemo, da se bomo s svojimi sposobnostmi učinkovito postavili po robu zahtevam. Tehtnice nam ni potrebno umiriti z enako težo obeh posod, zato je bolj prepričljiva predstava o rahlem nihanju, ki pa se ne odkloni iz lege, ki jo imenujemo normalno območje. Kadar je naša tehtnica v takšni legi, ki je seveda za vsakogar drugačna, se dobro počutimo in nimamo težav z zdravjem. Zdelo se nam bo, da nismo pod stresom. V tem območju se dogaja večina vsakdanjih problemov, ki smo jim kos, ker jih že poznamo in iz izkušenj vemo, da nas pretirano ne ogrožajo. Naše telo je v takšnem stanju pripravljenosti, ki ga skorajda ne občutimo.. Judita Trošt. stran 16 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Dokler odkloni niso preveliki, ne občutimo niti škodljivega niti prijaznega stresa, temveč se nam zdi, da smo preobčutljivi ali prijetno vznemirjeni. Kadar pa jeziček na tehtnici zapusti normalno območje, začne prevladovati bodisi škodljivi ali pa prijazni stres. Njegova stopnja je odvisna od velikosti neravnotežja. Vzroka za porušeno ravnotežje sta dva: - drugačno dojemanje zahtev, - drugačno dojemanje sposobnosti za spopadanje s težavami. Slika 5: Normalni stres. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 32 2.4.1. ŠKODLJIVI STRES Kadar se zahteve začnejo kopičiti in povzročati bojazen, da jim ne bomo tako zlahka kos, moramo previdno oceniti svoje sposobnosti. Če presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, bo tehtnica opazneje zanihala in jeziček se bo ustavil na območju škodljivega stresa.. Judita Trošt. stran 17 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Slika 6: Škodljivi stres I. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 33 Nič manj nadležen škodljivi stres pa lahko povzroči tudi odsotnost zahtev, zaradi česar lahko zapademo v medlo zdolgočasenost. Stresno ravnovesje se je porušilo zaradi sposobnosti, ki presegajo zahteve. Škodljivi stres je negativni stres ali distres, Tu se odražajo predvsem emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam. Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu, porušeno endokrino ravnotežje in ravnotežje imunskega sistema. Osebe izpostavljene takemu stresu, občutijo bolečine (tiščanje) v prsnem košu in imajo težave z želodcem zaradi previsoke stopnje kisline. (Božič, 2003, str. 20 -21). Judita Trošt. stran 18 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Slika 7: Škodljivi stres //. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 34 V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da stisko povzročajo prehude zahteve, si velja zapomniti, da je krivda pogosto tudi na strani premajhnih obremenitev. To plat medalje poznajo ljudje, ki menijo, da upokojitev ali novo delovno mesto nista po meri njihovim sposobnostim in so prepričani, da bi od sebe dali veliko več. 2.4.2.. PRIJAZNI STRES. Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. Slika 8: Prijazni stres. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 35. Judita Trošt. stran 19 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Takšno neravnovesje, ki je pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, je nadvse prijetno in se bistveno razlikuje od prej opisanega neravnovesja, ki ga je povzročilo pomanjkanje zahtev. Prijazni stres nas navda s samozavestjo in prevzame nas občutek, da držimo v svojih rokah vse niti, s katerimi bomo zlahka obvladali naloge, izzive in zahteve. (Looker, Gregson, 1993, str. 31 -35) Prijazni stres je pozitivni stres ali evstres. To je vsaka aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema mišičevja. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa se pojavljajo evforičnost, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, marljivost, živahnost, vedrost in nasmejanost. (Božič, 2003, str. 20 ) Ravnovesja skoraj ne moremo vzpostaviti, še manj pa lahko pričakujemo, da se bomo stresnim situacijam izognili. Lahko pa marsikaj storimo, da se bo jeziček na tehtnici redkeje nagibal v območje škodljivega stresa. Najbolje je, če zmanjšamo zahteve in se navadimo pogosteje zahajati v območje prijaznega stresa, ki ga lahko obdržimo z ustreznim razmerjem med zahtevami in sposobnostmi.. 2.5. VZROKI ZA STRES NA DELOVNEM MESTU Zmožnost za obvladovanje stresnih dogodkov je odvisna od tega, kako rešujemo dejanske težave in kako vplivajo na nas. Preveliko neravnovesje stopnjuje občutek pritiska, namesto da bi pomagalo poiskati rešitve. Obvladovanje stresa se začne s prepoznavanjem vzrokov težav in merjenjem njihovega vpliva na naše ravnanje. Kadar smo pod stresom se ne odzivamo razumsko. Stres povezan z delovnim mestom, lahko povzroči težave tudi doma. Delovno okolje, urnik in pot v službo in iz nje spadajo med eksogene strese. Treba jih je sprejeti in kar najbolj omejiti nevšečnosti, ki jih povzročajo. Eksogeni stres deluje od zunaj, endogeni pa od znotraj in ga lahko preprečimo. Najbolj razširjeni zunanji dejavniki stresa so povezani s službo, delovnim časom in potjo na delo in domov. Na stresne situacije se moramo navaditi, kar bomo lažje dosegli s povečano količino življenjske energije. Endogeni stres so stresne situacije, ki jih povzročamo sami in ki se jim tudi zlahka izognemo, kajenje, neprimerna prehrana, pesimističen odnos do sveta, predlogo gledanje televizije. (Newhouse, 2000, str. 19 -20). Če ugotovimo, da je poglavitni vir stresa delovno mesto, moramo razkriti tudi ozadje svojih težav. Preden storimo karkoli za izboljšanje položaja na delovnem mestu, moramo ugotoviti, kaj nas muči. Težave imajo lahko zelo različne vzroke, ki lahko tičijo na primer v naravi dela, nezadovoljstvu s kariero, slaba organizacijska struktura, komuniciranje z ljudmi in trenja med zaposlenimi. Če obvladujemo svoje delo in smo zanj dobro plačani, drugi pa cenijo naša prizadevanja, bomo verjetno tudi povečane obremenitve prenesli brez stresa. Na delovnem mestu je pomembna tudi motivacija za delo. Poznamo dve teoriji motivacije za delo. Prva govori, da so nam vrojeni odklonilen odnos do dela, izogibanje odgovornosti in pomanjkanje želje po uspehu, zato nas morajo siliti k delu. Nasprotna teorija govori, da je delo nekaj tako naravnega kot igra ali počitek, Judita Trošt. stran 20 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. ljudje težimo k odgovornosti, zadovoljstvo je zadostno plačilo za trud, sposobnosti in veščine ostanejo neizkoriščene. Denarne spodbude, medčloveški odnosi in razmere na delovnem mestu so sicer pomembni, toda resnično zadovoljstvo prinašajo samo priznanja, odgovornost in doseženi uspehi. Dolgoročno gledano pa so poglavitni delovni motivi vendarle samospoštovanje, zadovoljstvo s samim seboj in dobro opravljeno delo. Zaposleni v delovno organizacijo ne hodijo le služit, temveč v njej potrošijo praviloma skoraj dve tretjini življenjske energije, vanjo pa vložijo tudi svojo ustvarjalnost in znanje. Delovno mesto je tako dostikrat žarišče distresa, ki ga povzroča več različnih dejavnikov (preobremenjenost, pomanjkanje časa, slaba obveščenost, slabe delovne razmere, slaba komunikacija….). Zaradi pomanjkanja resnih zahtev in izzivov nas prevzame naraščajoč občutek nezadovoljstva in naveličanosti, saj smo prepričani, da bi lahko od sebe dali več, in začnemo se dolgočasiti. Ravnovesje stresa se takrat hitro nagne v območje škodljivega stresa, ki zaznamuje vse, česar se bomo lotili. V enakem položaju se znajdemo, kadar so zahteve pretirane in nam zaradi preobremenjenosti začne primanjkovati časa ali pa smo prepuščeni hujšim življenjskim preizkušnjam. V takšnih trenutkih se nam začenja zdeti, da izgubljamo tla pod nogami in vse bolj dvomimo v lastne sposobnosti, kar seveda zmogljivost še dodatno načne. (Looker Gregson, 1993, str. 85) Slika 9: Stres in zmogljivost. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 85 2.5.1. NOTRANJI - ENDOGENI VZROKI STRESA -. Lastne misli:. Judita Trošt. stran 21 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. V stres nas pogosto spravljajo lastne misli. Ko se misel pojavi, je samo misel. Misli same po sebi, ne da bi jih ozavestili, ne morejo v nas zbuditi stresnega razpoloženja. Na primer: Med vožnjo v službo razmišljamo kakšen bo dan in kaj vse moramo narediti. Zgodi se lahko, da misli sprejmemo resno in postanemo zaskrbljeni. Ko tako razmišljamo, ugotovimo, da je naše življenje pravzaprav naporno, zato se zasmilimo sami sebi. Zaskrbljenost: Zaskrbljenost povzroča hud stres. Kadar smo zaskrbljeni, smo razdražljivi, napeti in brez energije. Hitreje se razjezimo in smo nerazumno vznemirjeni – to pa je odlična podlaga za razburjenje zaradi malenkosti. Osredotočimo se na težave in premišljujemo, kako naporno je življenje. Kadar smo zaskrbljeni se težje zberemo in skoncentriramo. Namesto da bi se poglobili v delo, nam misli begajo k gotovi prihodnosti in napakam v preteklosti. - Zlata kletka Prispodoba »zlata kletka« pomeni, da prostovoljno živimo na robu svojih zmožnosti, velikokrat pa celo tudi nad njimi. Razpeti smo med službo, kariero ali nadurnim delom. Zaslužek pa je zasenčen s stresom, ki ga zahteva ohranjanje življenjskega sloga. - Stres povzročajo tudi obljube Zelo pomembno je, da se naučimo razlikovati med nujnimi in ne nujnimi obljubami. Pretehtati moramo vsako prošnjo in obljubo, vendar se moramo pri tem omejiti na pomoč. Če smo previdni pri obljubah, dosežemo prihranek časa in energije, saj za nekatere obljube zaradi oblice dela preprosto nimamo časa, da bi jih izpolnili. - Navade: V službi zlahka pridobimo določene navade – dobre in slabe, nepotrebne in napačne. Mnoge ostanejo del nas in o njih ne razmišljamo, še manj pa jih spreminjamo. Običajno jih ohranimo do upokojitve. Navade so pogosto vir stresa. Ker povzročajo stresne situacije (četudi se tega ne zavedamo) postane tudi naše življenje sčasoma stresno. - Neorganiziranost: Kronično neorganizirane osebe, zapravijo veliko časa – svojega in tujega, ko iščejo stvari, ki bi morale imeti svoje mesto. Zelo pogosto za seboj v stres potegnejo sodelavce, ti pa jih morajo nato reševati iz neprijetnih situacij. (Božič, 2003, str. 27 – 30) 2.5.2. ZUNANJI - EKSOGENI VZROKI STRESA Avtor Lindemann pravi, da si mnogi ljudje nalagajo nepotrebna bremena in se sami potiskajo v stres. Kdor meni, da za družino in razvedrilo nima več prostega časa, mora takoj temeljito pregledati svoj dnevni program. Človek, ki ga življenje peha v strese, tudi veliko tvega. Tega se mora zavedati vsakdo, kdor misli, da so zaloge njegovih moči neizčrpne. Na splošno pa si ljudje, ki prenesejo veliko stresov, tudi izberejo stresne poklice. Če je človek v svojem poklicu občasno preobremenjen s stresi, in takih poklicev je veliko, se zmanjša prilagodljivost organizma in se utegnejo uveljaviti tudi takšni stresni dejavniki, ki jih je organizem dotlej držal v ravnotežju. Posledica tega je bolezen.. Judita Trošt. stran 22 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Poklicno delo lahko povzroča občasne stresne reakcije pri delavcih, tako kot pri profesorjih, tajnicah in gospodinjah. Najpogosteje se najdejo v stresni situaciji malenkostni, občutljivi, pa tudi častihlepni ljudje, ki se na vsak način želijo prebiti v ospredje. Vodilni ljudje so bistveno manj ogroženi. Ti so v glavnem svoj cilj že dosegli in sedaj drugim odrejajo s stresi obremenjene obveznosti. Razen tega se skoraj vsakogar, ki zaseda odgovorno mesto, poloti »kompleks nezmotljivosti«. (Lindemann, 1977, str. 34) Slabi delovni pogoji na splošno veljajo za hud stres. Seveda pa doživlja tovrstno obremenitev vsakdo drugače. Nekatere ljudi tesen delovni prostor komaj moti, drugi pa se počutijo v takšnem prostoru močno utesnjeni. Za take ljudi je lahko premestitev v pisarniško dvorano prava odrešitev. Kot hudo moro pa takšno preselitev doživlja nekdo, ki je dotlej užival v spokojnosti svoje lastne pisarne. Zunanjih vzrokov stresa je več: - Prevelike zahteve: V resnici hudo nebogljeni so tisti, ki imajo občutek, da svojega dela ne zmorejo. Slišimo jih vzdihovati: »Ob tem delu se mi bo še zmešalo« ali pa: »To delo mi povzroča glavobole.« Kakorkoli že, ali ti delo udari na želodec ali na srce, vselej je poglavitni vzrok slaba prilagojenost oziroma občutje preobremenjenosti, ne pa da bi bilo teh težav krivo delo samo. Pretirano delo ni za duševno labilne ljudi, ki jih je kakor navajajo nekateri, med delavci 15 odstotkov. Take ljudi je treba v zaposlitev previdno usmerjati, na kar bi morali biti pozorni sodelavci s svojim šefom vred, pa tudi zakonski partner. Vendar vidimo, da je v delovnih organizacijah malo posluha za takšne potrebe in tako ostane lajšanje prilagoditvenih težav pogosto razumevajočemu zakonskemu partnerju. - Delo pod pritiskom: Večina ljudi ima delo, ki je vezano na (še posebej prekratke) roke, za hud stres. V Nemčiji imajo izkušnje, da pod takšnim bremenom opešajo že 15 do 20 let stara dekleta in reagirajo s srčnimi in obtočilnimi težavami, z motnjami koncentracije, živčnostjo, želodčnimi motnjami, vrtoglavicami, glavoboli itd. Dekleta s takšnimi preobremenitvenimi težavami pošiljajo za krajši čas v okrevališča. (Lindemann, 1977, str. 36) Ko govorimo o ljudeh, ki doživljajo pritisk na delovnem mestu, mislimo največkrat na šefe in direktorje, ki imajo preveč odgovornosti. Čeprav je res, da ljudje na vplivnih položajih pogosto trpijo zaradi stresa, pa je prav tako res, da imajo stresne bolezni pogosto tudi njihovi podrejeni. Delavec, ki ga ambiciozni šef nenehno priganja, lahko živi pod enakim pritiskom, kot tisti, ki si prizadeva, da bi se povzpel po lestvici navzgor, in se zato ves čas trudi, da bi ugodil svojim nadrejenim. (Coleman, 1987, str. 14) Stres nastaja zaradi visokih zahtev povezanih z velikim pritiskom in premalo podpore s strani sodelavcev in družine. - Zahteven nadrejeni Če ima podrejeni smolo, da ima zahtevnega nadrejenega, lahko ravna na dva načina. Lahko se, tako ko to dela večina, pritožuje, ga za hrbtom obrekuje, kuje Judita Trošt. stran 23 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. zarote in nenehno doživlja stres zaradi neprijetnih situacij. Lahko pa izbere drugo pot in skuša odkriti njegove dobre in slabe strani in ga razumeti. - Neprijetni sodelavci: Nikomur ni prizaneseno, da ne bi imeli opravka z neprijetnimi osebami. Eni so lahko cinični, ravnodušni, drugi vsiljive, tretji pa nenehno jezni. Ravnanje s takimi sodelavci je prava umetnost. Z njimi moramo ravnati vljudno, sicer se lahko zgodi, da tudi sami postanemo takšni. Kadar dve osebi delata skupaj, se lahko zgodi samo dvoje. Ali bo negativna oseba pokvarila razpoloženje pozitivnejši ali pa bo pozitivna oseba ugodno vplivala na negativno. Namesto da bi se osredotočili na to, kako težko je sodelovati z negativnim sodelavcem, ali da bi analizirali vzroke, zakaj je nekdo takšen, kakršen je, se skušajmo z njim iskreno pogovoriti in pokazati navdušenje za delo ter življenje na splošno. Tako pozitivno vplivamo na negativno razpoložene sodelavce. - Drugačnost Oseb, s katerimi prihajamo v stik pri delu, ne izbiramo sami. Z malo dobre volje lahko sodelujemo s komerkoli, ne glede na tip osebnosti. Looker in Gregson poznata dva tipa osebnosti. Tip A je pogosto videti nemiren, sovražen, razdražljiv in večinoma neučakan. Takšni ljudje ponavadi sogovorniku ne znajo prisluhniti in so nasploh slabi poslušalci. Njihova skupna poteza je pretirana tekmovalnost, ki jih žene k brezobzirnemu doseganju zastavljenih ciljev. Povsem drugače pa se odzivajo ljudje, ki jim pripisujemo vedenjski vzorec B. Večinoma so umirjeni, zadovoljni, obvladani, dobrovoljni, potrpežljivi in ne vzrojijo zaradi malenkosti. Ker se jim nikamor ne mudi, sogovorniku radi pozorno prisluhnejo. Namesto da bi o sebi menili, da smo dobri, o drugemu pa, da je slab, pomislimo na oba kot na »osebi v igri«, ki imata različni vlogi. S tem dopustimo možnost, da drugi razumejo življenje in vedenje drugače kot mi. - Zmeda Kaos je zakon narave. Red so človekove sanje. Kljub zakonom narave, si želimo vsaj malo reda. Radi bi, da se stvari ne bi spreminjale, radi bi predvideli svojo prihodnost, ohranjali ravnovesje in poznali vse odgovore. Vendar žal ni tako, Ko pa se z zmedo sprijaznimo, ko se otresemo potrebe, da bi nadzorovali svoje okolje ali predvidevali, kako se bodo stvari iztekle, se navadimo delati v kaotičnem okolju, ne da bi to vplivalo na nas. (Božič, 2003, str. 23 -25) Stres na delu lahko povzroči škodo, kadar se stanje ne more obnoviti med enim in drugim stresnim dogodkom. Najhujši stresni dejavnik za delavce je bojazen, da bodo izgubili delo.. Judita Trošt. stran 24 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Stres zaradi dela lahko sproži: - prevelika odgovornost, - prehudo tekmovanje, - premajhno nagrajevanje. Omejitve in vsiljene zahteve zaradi organizacije dela povzročijo, da postane delavcu lastno delo tuje in je zato nezadovoljen. Tak položaj se kaže predvsem pri zelo mehaniziranih in strogo nadzorovanih delih, pri katerih so naloge specializirane do najmanjše podrobnosti, nadzor nad izdelkom pa prevzamejo stroji. (Luban – Plozza, Pozzi, 1994, str. 19). 2.6. POVZROČITELJI STRESA Povzročitelji stresa prežijo na nas na vsakem koraku in pri več življenjskih situacijah (starševstvo, poroka, služba, brezposelnost….). Ne moremo se jim izogniti, lahko pa ublažimo njihove posledice. Prvi korak pri tem je, da se glavnih stresorjev zavemo in določimo, kako le-ti vplivajo na nas ter kakšne so njihove posledice, nato pa jih skušamo odstraniti ali pa vsaj ublažiti njihovo delovanje. Povzročitelji stresa so največkrat spremembe, odnosi s partnerjem, starševstvo, odraščanje, kronične bolečine, ločitev in razveza, kriza srednjih let, izguba in žalovanje, nesreče in šoki, strah pred izpitom, denarne težave, nastopanje v javnosti, ter življenje brez dela. (Powell, 1999, str. 43) Kaj je stresor? Stresorji so dogodki ali razmere, ki ob neugodnem kontekstu in specifični osebni občutljivosti vzpodbudijo stresna znamenja. To pomeni, da stresor ne povzroči stresne reakcije sam po sebi. Posameznik mora biti zanj posebno občutljiv, največkrat pa tudi izpostavljen neugodnim življenjskim razmeram. (Lamovec, 1998, str. 211) 2.6.1. KAKO VEMO, DA SMO POD STRESOM? Stres je povezan s številnimi simptomi, ki so posledica raznih fizioloških sprememb, povezanih s pripravo telesa na ustrezen odziv. Simptome stresa lahko čutimo po vsem telesu. - Telesna znamenja stresa so glavobol, suha usta, pekoča zgaga, slaba prebava, izguba teka, pospešen srčni utrip, povečano izločanje urina, zbadanje v udih, težave z dihanjem, razbijanje srca, znojenje, bolečine v križu, želodčni krči, bolečine v sklepih, visok krvni pritisk ter oslabljen imunski sistem. - Duševna znamenja so pomanjkanje zbranosti, občutek osamljenosti, manjša zmožnost sprejemanja odločitev, nejasno izražanje in pozabljivost, občutek pobitosti, brezvoljnosti in obupa, slabo mnenje o sebi, občutek frustriranosti in nemoči. - Telesne reakcije: zenice se razširijo, usta postanejo suha, vratne in ramenske mišice se napnejo – vse večje skeletne mišice se skrčijo, dihanje postane hitrejše in plitvejše, srce črpa hitreje, krvne žile se razširijo, jetra sprostijo nakopičeni sladkor,. Judita Trošt. stran 25 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. prebava se upočasni in zastane, krvne žile in kapilare se razširijo blizu površine kože ter mišice mehurja in analne odprtine se sprostijo. 2.6.2. STRESNA REAKCIJA Stres za večino izmed nas pomeni nekaj, kar nas spravi v hudo stisko in nas prisili, da ukrepamo in premišljujemo hitreje, kot bi hoteli. Stresa ne določa tisto, kar ga povzroča, ampak človekova reakcija na ta vzrok, ki ga s strokovnim izrazom imenujemo stresor. Pri stresu gre za duševno in telesno reakcijo na spremembo. (Tyrer,1987, str. 13, 14) Uspeh obvladovanja stresa je v veliki meri odvisen od poznavanja in razumevanja stresne reakcije. S pojmom »stresna reakcija« označujemo zaporedje različnih in zapletenih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo. Stresna reakcija nenehno poteka v mejah normalnega območja, znotraj katerega premagujemo vsakdanje in predvidene težave. Kadar pa nastopijo nepredvidene, neznane ali pretirane zahteve, novi izzivi in občutki ogroženosti, sproži stresna reakcija povečano pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. Zahteve se močno razlikujejo in so lahko fizične ali čustvene narave, bolj ali manj prijetne, ali pa v najhujši obliki celo ogrožajo naš obstoj. Ko telo vključi stanje najvišje pripravljenosti in je nared za delovanje, imenujemo tak odziv zaradi hitrosti in nujnosti alarmna reakcija ali preplah. Časa je malo, zato odločitev o ustreznem delovanju – begu ali boju – nastopi v delčku sekunde. Taka vrsta odziva je našim davnim prednikom omogočila, da so preživeli, kadar so se znašli v nevarnosti. Jamski človek ni imel časa za razmišljanje, marveč se je moral v trenutku odločiti, ali bo stisnil rep med noge in pobegnil ali pa se bo s sovražnikom spopadel. Odtod tudi poimenovanje takšnega odziva s pojmom boj ali beg. Preplah je neprimeren odziv na zahteve in izzive, ki trajajo daljše časovno obdobje. V tekem primeru je potrebno dolgotrajnejše prilagajanje. To je sestavni del odziva, ki se imenuje rezistenčna reakcija ali odpor. Sprožitev primerne stresne reakcije je odvisna od človekovega dojemanja položaja in presoje, kako ga je mogoče učinkovito obvladati. (Looker, Gregson, 1993, str. 37 – 38) Slika 10: Shema odziva človeka na strese iz okolja in iz njega samega. Vir: Pačnik, 1995, str. 25. Judita Trošt. stran 26 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. 2.7. STRES IN ZDRAVJE Stresna reakcija ne prizanaša nobenemu telesnemu dogajanju, zato lahko prevelika stopnja škodljivega stresa lahko povzroči splošno izčrpanost, najrazličnejše težave z zdravjem in je v najhujših primerih celo usodna. Po oceni strokovnjakov je kar 80 do 90 odstotkov bolezni, zaradi katerih se ljudje zatečejo po pomoč k splošnemu zdravniku, povezanih s stresom, saj distres vpliva na vse telesne sisteme. Pravzaprav škodljivi stres deluje kot nekakšen katalizator oziroma pospeševalec bolezni. Stres ima tudi uničujoče posledice za produktivnost in donosnost najrazličnejših gospodarskih panog. Na podlagi številnih raziskav so izračunali, da gre zaradi izostankov z dela, ki so posledica bolezni, povezanih s stresom vsako leto v nič več kot sto milijonov delovnih dni, kar znaša v Veliki Britaniji nič manj kot 3 milijarde funtov letno. Številna podjetja plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev izkušenih uslužbencev. Sposobni vodilni delavci odstopajo z odgovornih položajev, ker so preobremenjeni in se zbojijo, da ne bodo kos naraščajočim zadolžitvam. Premagovanje škodljivih posledic bolezni, ki jih je povzročil stres, ni omejeno zgolj na posameznika, temveč terja veliko naporov, potrpežljivosti in razumevanja tudi od najožjih družinskih članov. Nesposobnost za opravljanje dela, zdravniška oskrba in bolniški dopusti pa razen tega tudi dodobra izpraznijo družinsko blagajno in državni proračun. (Looker, Gregson, 1993, str. 74). 2.8. POSLEDICE STRESA Posledic stresa je veliko, odražajo pa se na psihični in fizični ravni. Posledice se kažejo na: − TELESU kot povečan srčni utrip, visok krvni pritisk, težave z dihanjem, požiranjem, občutek slabosti, hiperventilacija, napete mišice, bolečine v hrbtenici, zmanjšana odpornost, navali vročine in mraza, zardevanje, potenje, suha koža, odrevenelost. − VEDENJU kot nespečnost, zgodnje zbujanje, čustveni izbruhi, agresivnost, požrešnost ali izguba apetita, pretirano uživanje alkohola, pretirano kajenje/uživanje mamil, podvrženost nesrečam, izogibanje določenim situacijam, pasivnost. − MISLIH kot nezmožnost koncentracije, neodločnost, pozabljivost, pretirana občutljivost na kritiko, negativne samokritične misli, sprevržene misli, toga stališča. − ČUSTVIH kot živčnost, napetost, fobije, panika, žalost, pomanjkanje samospoštovanja, apatija, utrujenost, občutki krivde in sramu, potrtost, osamljenost, ljubosumnost. − ZDRAVJU se kažejo kot bolezni srca in ožilja, srčna kap, želodčni čiri, slabost, sindrom razdražljivega črevesa, migrena, glavobol, astma, seneni nahod, kožni izpuščaji, neredne menstruacije, diareja, rak. (Powell, 1999, str. 7). Judita Trošt. stran 27 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. S stresom pa so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in razvade, kot so: − KAJENJE, ki je povezano z boleznijo pljuč ter srca in ožilja. Kajenje sicer lahko poveča odpornost na stres, vendar pa je nikotin, stranski produkt tlenja tobaka, droga, ki spodbuja izločanje adrenalina. Telo pa ne more ustvarjati neomejenih zalog adrenalina, zato se prej ali slej ne more več odzivati na stresne dražljaje. − UŽIVANJE KOFEINA v čaju, kavi, osvežilnih pijačah kot so kole in v zdravilih za ublažitev bolečin. Kofein je v zahodni civilizaciji brez zadržkov sprejeta spodbujevalna droga. Njen takojšen vpliv se kaže v zmanjševanju utrujenosti in občutku večje budnosti. Uživanje večjih količin kofeina (od 8 do 10 skodelic kave na dan) lahko pri ljudeh pod stresom tesnobnost še stopnjuje. − ALKOHOL podobno kot kofein spodbuja izločanje adrenalina. Izniči lahko vpliv vrste hranilnih snovi, odločilnih za delovanje imunskega in živčnega sistema ter srca in ožilja. Čezmerno uživanje alkohola prizadene tudi delovanje jeter, organa, ki skrbi za razstrupljanje tekočih izločkov. Še posebej se zmanjša učinkovitost jeter pri odstranjevanju med stresom izločenih hormonov. (Hrovatin, 2002, str. 45) Posledice stresa pa se ne kažejo samo na zdravstvenem področju vplivajo tudi na gospodarstvo in poslovno uspešnost. Ljudje, ki prestajajo posledice škodljivega stresa vzbujajo sočutje zaradi načetega zdravja, manjše zmogljivosti in psihičnega trpljenja. Redkeje pa pomislimo, da stres uničujoče deluje tudi na gospodarstvo, trgovino in na številne bolj izpostavljene poklice. Dolgotrajni izostanki z dela zaradi bolezni, ki so povezane s stresom, predčasne upokojitve izkušenih uslužbencev, ki se ne morejo več spoprijemati z naraščajočimi zahtevami, ali celo prezgodnje smrti, povzročajo hude izgube. Podatki, ki jih lahko izračunamo in izrazimo so žal samo vrh ledene gore. Veliko težje pa je dognati, kaj vse se skriva pod gladino. Slika 11: Ledena gora stresa. Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 87. Judita Trošt. stran 28 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Največje bogastvo vsakega podjetja so uslužbenci. Bilanca podjetja obsega njihovo telesno in duševno zdravje, blagostanje, zavzetost in delovno storilnost. (Looker, Gregson, 1993, str. 87). 2.9. VPLIV STRESA NA PODJETJA Samo v Združenih državah Amerike stane stres gospodarstvo na leto več kot 150 milijard dolarjev – zaradi odsotnosti ljudi z dela in zaradi zmanjšane učinkovitosti dela tistih, ki so fizično sicer prisotni, duševno pa odsotni. V Veliki Britaniji pripisujejo 60 odstotkov odsotnosti z dela motnjam, ki jih povzroča stres. Zato je vse, kar lahko zmanjša škodljive posledice stresa, dobro za zaposlene in podjetja. Spremembe delovnih navad, kot je na primer prehod na novo tehnologijo ali sprememba ciljev, lahko povzročijo stres ali pa je stres vgrajen v organizacijsko strukturo. Stres prizadene tudi organizacije, ne samo posameznikov v njih. Organizacija z visoko stopnjo odsotnosti z dela, veliko fluktuacijo kadrov, slabimi odnosi med delodajalci in zaposlenimi, slabšanjem stopnje varnosti pri delu ali slabim nadzorom kakovosti, trpi za organizacijskim stresom. Razlogi za to so lahko od nejasnih in prekrivajočih opisov del in nalog do pomanjkanja komunikacije, slabih delovnih razmer, vključno s sindromom nezdrave stavbe, ko slabo prezračevanje, osvetljenost in izolacija stavbe povzročajo visok odstotek bolezenskih pojavov in odsotnosti z dela. (Heller, Hindle, 2001, str. 767, 770) 2.9.1. IZRAČUN STROŠKOV STRESA NA DELOVNEM MESTU Stres povzroča probleme in ti problemi stanejo organizacijo na različne načine: Slaba kakovost storitev Povečano število reklamacij s trga, izguba kupcev, kar pomeni izgubo časa in denarja. Reklamacije zahtevajo čas za reševanje in zamenjava proizvodov ali storitev stane. Izguba kupcev ogroža obstoj podjetja. Visoka fluktuacija kadrov Zamenjava nezadovoljnih delavcev zahteva čas (za preusposabljanje) in denar (za zaposlovanje novih delavcev). Slab ugled podjetja Podjetje z nezadovoljnimi delavci bo moralo plačati za spremembe, ki mu bodo povrnile ugled in zaupanje v njegove proizvode in storitve. Slaba slika organizacije Podjetje lahko dobi samo delavce slabše kakovosti ali brez izkušenj, ker ni privlačno za kvalitetnejše kadre. Nezadovoljni delavci Dragoceni čas se izgublja v sporih z vodstvom o pogojih zaposlovanja. 2.9.2. MERJENJE STRESA V ORGANIZACIJAH Podjetja in drugi tipi organizacij imajo določena priznana kvantitativna merila za ravni stresa, od katerih je podatek o odsotnosti z dela najbolj razširjen. To je odstotek ljudi, ki manjkajo z dela. Seveda ne moremo sklepati, da je podjetje z najvišjim odstotkom odsotnosti z dela nujno najbolj pod stresom. Pri nekaterih panogah je na primer odsotnost z dela večja zaradi poškodb pri delu. Dejansko pa. Judita Trošt. stran 29 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. številna podjetja trpijo zaradi prisotnosti nezadovoljnih ali izčrpanih delavcev, ki niso nič bolj koristni, kot tisti, ki so odsotni z dela. In vedno več tistih, ki trpijo zaradi stresa, gre raje delat, kot da bi ostali doma.(Heller, Hindle, 2001, str. 775). 2.10.. SPOSOBNOST OBVLADOVANJA STRESA. Če prepoznamo vzroke stresa, smo na pravi poti, da go bomo obvladali. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da temeljito prerešetamo svoj stres in se naučimo z njim upravljati. ŽIVLJENJA BREZ STESA NI Slika 12: Od potrebe do cilja I. Vir: Interna literatura Zdravstvenega doma v Ajdovščini Iz človekovih potreb nastaja želja, prizadevanje za določeni ciljem, ki pomeni izpolnitev in zadovoljstvo. Oseba si prizadeva, da svoj cilj doseže. Slika 13: Od potrebe do cilja II. Vir: Interna literatura Zdravstvenega doma v Ajdovščini Pogosto se zdi, da cilj ni kar tako preprosto dosegljiv. Pojavi se ovira. Če je potreba močna, želja doseči cilj velika, oviro pa oseba doživlja kot nepremagljivo, nastopi stanje stresa. Posebno močna je ogroženost v primeru, ko je oseba razpeta med dvema močnima življenjsko pomembnima potrebama, kjer izpolnitev ene onemogoča izpolnitev druge. Judita Trošt. stran 30 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. Slika 14: Od potrebe do cilja III. Vir: Interna literatura Zdravstvenega doma v Ajdovščini Če je stresna situacija prehuda, oseba cilj opusti. Čeprav je to v določenih primerih smiselno in celo nujno, postane ta način vir novih stresov. Slika 15: Od potrebe do cilja IV. Vir: Interna literatura Zdravstvenega doma v Ajdovščini Obvladovanja stresa pa se lahko oseba loti na več načinov. Lahko nadomesti cilj z drugim, lažje dosegljivim. Lahko oviro obide z drugačnim pristopom. Značilno za vsak konstruktiven pristop reševanja je občutek lastne moči, preglednosti, obvladovanja situacije. Človek sprejema rešitve, za katere se sam odloča in niso izraz nemoči in resignacije. Obvladovanje stresa vključuje v določenih pogojih tudi sprejemanje situacije, ki je ni možno (včasih v tem trenutku) spremeniti.. Judita Trošt. stran 31 od 67.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija. PAZLJIVO POSLUŠANJE Zelo pomembna veščina, s katero dosežemo uspeh na vseh življenjskih področjih – poslovnih in osebnih, je poslušanje. Na žalost je poslušanje pri mnogih najšibkejša točka. Včasih je že malenkostno izboljšanje poslušanja bogato poplačano z boljšimi odnosi, večjo učinkovitostjo in tako tudi z zmanjšanjem stresa. - PREPOZNAVANJE VEDENJSKIH VZORCEV Prepoznavanje vedenjskih vzorcev nam je v pomoč, da lahko ohranimo pravi pogled na stvari, saj nas tako vedenje drugih ne preseneti. Kdor ima razvito to sposobnost zlahka zazna probleme, še preden se ti dokončno razvijejo. Če pozorno opazujemo osebe, s katerimi delamo, opazimo, da jih večina v običajnih reakcijah ponavlja določene vzorce in povezave. Znova in znova nas vznemirjajo enake stvari, jezijo nas enaki spleti okoliščin in odklonilno reagiramo na določene oblike vedenja. Naše stresne reakcije so torej precej predvidljive. Zato nam je v veliko pomoč opazovanje ljudi, s katerimi delamo, in prepoznavanje njihovih ponavljajočih se negativnih razdiralnih vedenjskih vzorcev. - UREJENO IN PRIJETNO DELOVNO OKOLJE Delovni prostori bi morali biti svetli, prijetni, mirni, mnogi delovni prostori pa žal delujejo depresivno, prazno, dolgočasno, temačno, brez znamenj ustvarjalnosti, življenja, zadovoljstva in medčloveških vezi. Za ureditev delovnega prostora lahko poskrbimo tudi sami, saj na delovnem mestu preživimo velik del dneva. Z ureditvijo delovnega prostora se seveda ne moremo povsem izogniti stresu, lahko pa deloma pripomoremo k njegovemu zmanjšanju. - DOKONČAJMO ČIM VEČ ZADANIH SI NALOG Če ob obilici dela že vnaprej pričakujemo utrujenost, zanesljivo izzovemo občutek utrujenosti. Zato nikoli ne smemo pričakovati utrujenost vnaprej. Da dokončamo čim več zadanih si nalog, moramo biti organizirani. Ko delo dokončamo nas navdajo prijetni občutki, saj se lahko lotimo novih podvigov, ne da bi nas odvračala misel, da nam še nekaj visi nad glavo. - SPOSOBNOST REČI NE Če prepogosto privolimo v nekaj, za kar čutimo, da presega naše zmožnosti imamo občutek, da smo žrtev okoliščin, in se jezimo, ker imamo toliko dela. Ker nas obdaja občutek krivde, kadar koga zavrnemo, pogosto težko razumemo, da smo sami krivi za položaj, v katerem smo se znašli, ker ne znamo reči ne. Drug problem, povezan z našo nesposobnostjo, da bi koga zavrnili, kadar seveda to lahko storimo, pa je neodkritost. Drugače povedano, delamo nekaj, česar si v resnici ne želimo ali česar sploh ne bi smeli, vendar se pretvarjamo, da je vse lepo in prav. Na primer privolimo, da bomo opravili določeno nalogo ali zamenjali izmeno s sodelavcem, čeprav bi v resnici potrebovali prost dan. Potem se pa jezimo, da nas ljudje kar naprej prosijo za usluge. V tem primeru smo sami krivi za stres, ki ga doživljamo, čeprav smo prepričani, da ga povzročajo zunanje sile ali da je neizogiben. - NE ODLAŠAJMO DO ZADNJEGA TRENUTKA Vsako delo zahteva določen čas. Zelo pomembno je, da si za dokončanje dela vzamemo toliko časa, da ga bomo lahko končali v roku, čeprav bi se pojavilo kaj nepredvidljivega. Predolgo čakati, potem pa se pritoževati, kaj vse je prišlo vmes, namreč ne more biti opravičilo. Ko bo to postalo del nas in bomo vedno začeli delo. Judita Trošt. stran 32 od 67.