Rusija v boju proti terorizmu : diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO Rusija v boju proti terorizmu. Junij, 2011. Sanja Peklar Mentor: mag. Marjan Miklavčič, pred..

Kazalo 1. UVOD ................................................................................. 8. 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR ............................................10. 2.1 Namen in cilj diplomskega dela .................................................10 2.2 Opredelitev hipotez ...............................................................11 2.3 Uporabljene metode raziskovanja ..............................................11 3. OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ..............................................12. 3.1 Terorizem...........................................................................12 3.2 Boj proti terorizmu ................................................................14 3.3 Obveščevalna dejavnost in obveščevalno-varnostne sluţbe.................15 4. TERORIZEM KOT VIR OGROŢANJA IN TVEGANJA VARNOSTI RUSIJE .........17. 4.1 Teroristični napadi v Rusiji v zadnjem desetletju ............................17 4.2 Teroristične skupine ..............................................................20 4.2.1 Islamski regiment za posebne namene ....................................21 4.2.2 Skupina Movsarja Barajeva .................................................21 4.2.3 Islamska mednarodna mirovna brigada ...................................22 4.2.4 Črne vdove ....................................................................22 4.3 Vodja terorističnih skupin na Severnem Kavkazu – Doka Umarov ..........24 5. VPLIV TERORISTIČNIH NAPADOV NA SPREMEMBE V NACIONALNOVARNOSTNEM SISTEMU RUSIJE ...................................................26. 5.1 Napadi 11. septembra 2001 v ZDA ..............................................26 2.

5.2 Zajetje talcev v Moskovskem gledališču .......................................27 5.3 Zajetje talcev v Beslanu..........................................................28 6. NACIONALNI PROTITERORISTIČNI ODBOR (NAK) ...............................29. 7. VLOGA RUSKIH OBVEŠČEVALNO- VARNOSTNIH SLUŢB ........................31. 7.1 Zvezna varnostna sluţba (FSB) ..................................................31 7.2 Zvezna zaščitna sluţba (FSO) ....................................................34 7.3 Glavni obveščevalni direktorat generalštaba oboroţenih sil (GRU) ........35 7.4 Zunanja obveščevalna sluţba (SVR) .............................................36 8. RAZMERE NA SEVERNEM KAVKAZU IN ODZIV RUSIJE NA ČEČENSKI TERORIZEM .........................................................................37. 9. SODELOVANJE RUSIJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI ..................43. 9.1 Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) ................................43 9.2 Nato in Rusija ......................................................................45 9.2.1 Nato ............................................................................45 9.2.2 Svet Nata in Rusije ...........................................................47 10 ZAKLJUČEK .........................................................................50 11 LITERATURA ........................................................................53. Seznam tabel TABELA 1: Teroristični napadi v Rusiji od leta 2000 do leta 2010 ...............17 3.

Povzetek Rusija se skozi zgodovino nenehno spopada z nemiri na svojem ozemlju, ki povzročajo njeno nestabilnost. Največjo varnostno groţnjo predstavlja terorizem, ki izvira iz Severnega Kavkaza, kar potrjuje tudi pregled terorističnih napadov v zadnjem desetletju. Razvil se je zaradi ţelje po neodvisnosti, ki je ruske oblasti ne dopuščajo. Kot odgovor na teroristične napade je Rusija naredila določene spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu drţave. Po napadih, 11. septembra 2001 v ZDA, je okrepila sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drţavami po svetu. Po zajetju talcev v moskovskem gledališču leta 2002 in zajetju talcev v Beslanu leta 2004, pa je opravila večje spremembe v delovanju svojih obveščevalno-varnostnih sluţb, ki imajo veliko skupnega z bojem proti terorizmu. Vodilno vlogo v boju proti terorizmu v Rusiji je prevzela zvezna varnostna sluţba (FSB). V okviru njene strukture je organiziran tudi Nacionalni odbor za boj proti terorizmu. Ta zagotavlja usklajevanje. vseh subjektov Rusije, ki. imajo pomembno vlogo v boju proti terorizmu. Terorizem predstavlja velik globalni problem in ima vedno večje mednarodne razseţnosti, zato se drţave po svetu povezujejo med seboj ter sodelujejo z mednarodnimi organizacijami in se skupaj borijo proti njemu. Rusija sodeluje predvsem s Šanghajsko organizacijo za sodelovanje in zvezo Nato. V boju proti terorizmu je zelo pomembno ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov in izmenjava dobre prakse. Paziti pa je potrebno, da protiteroristične operacije ne presegajo samih terorističnih dejanj. Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne sluţbe, Čečenija, Severni Kavkaz, Rusija.. 4.

Russia in the fight against terrorism Abstract Throughout the history, Russia has been constantly confronted with the disturbances on its territory which have been causing its instability. The biggest security threat comes in form of terrorism that originates from the North Caucasus, which is confirmed by a review of terrorist attacks in the last decade. Its development is driven by the desire for independence, which the Russian authorities do not permit. In response to the terrorist attacks, Russia has made some changes in the national-security system. After the attacks on 11 September 2001 in the U.S., Russia has strengthened cooperation with international organizations and countries around the world. After the hostage-taking in a Moscow theater in 2002 and hostage-taking in Beslan in 2004, Russia made significant changes in the functioning of its intelligence and security services, which have much in common with the fight against terrorism. Leading role in the fight against terrorism in Russia has taken the Federal Security Service (FSB). In the context of its structure the National Antiterrorist Committe has been organized. This ensures the coordination of all entities of Russia, which play an important role in the fight against terrorism. Terrorism is a major global problem and has a growing international dimension that is why countries around the world are connecting with each other and are cooperating with international organizations and work together to fight against it. Russia is primarily involved with the Shanghai Cooperation Organisation and NATO. In the fight against terrorism it is very important to maintain good interpersonal relationships and sharing good practice. Precautions should be taken so that counter-terrorism operations will not exceed the terrorist acts themselves. Key words: terrorism, the fight against terrorism, intelligence services, Chechnya, North Caucasus, Russia. 5.

Seznam kratic CNC (Council of national coordinators) - Svet za nacionalne koordinatorje CSTO (Collective security treaty organisation) – Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti DBOPiT (Departmant po borbe s organiziovanoj prestupnotju i terorizmom) Integriran center za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu EU – Evropska unija FSB (Federalnaja sluzhba bezopasnosti) – Zvezna varnostna sluţba FSO (Federalnaja sluzhba okhrani) – Zvezna zaščitna sluţba GrOU (Grupa operativnoga upravljenja) – Skupina operativnega vodenja GRU (Glavnoje razvedivatelnoje upravljenje) – Glavni obveščevalni direktorat HSC (Heads of state council) – Predsedniki vlad sveta MVD (Ministerstvo vnutrennikh del) – Ministrstvo za notranje zadeve NAK (Nacionalniji antiterorističeskij komitet) – Nacionalni protiteroristični odbor NATO (North atlantic treaty organization) - Organizacija severnoatlantskega sporazuma OGV (Obedinennaja grupirovka vojsk) - Zdruţene skupine sil OMON (Otrjad militsii osobenogo naznačenja) - Odred policije posebnega namena OVSE - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZN – Organizacija zdruţenih narodov RCTS (Executive committee of the regional counter-terrorism structure) Izvršni odbor sveta za regionalno protiteroristično strukturo SCO (Shanghai cooperation organisation) – Šanghajska organizacija za sodelovanje 6.

SND – Skupnost neodvisnih drţav SOBR (Spetsialnji otrjad bistroga reagirovanja) - Posebne protiteroristične enote hitrega posredovanja START (National consortium for the study of terrorism and responses to terrorism) - Nacionalni konzorcij za proučevanje terorizma in odzivov na terorizem SVR (Sluzhba vneshnej razvedki) – Zunanja obveščevalna sluţba VSOG (Vremenje spetsializirovanju opertaivnjie grupij) - Specialni oddelki ZDA – Zdruţene drţave Amerike. 7.

1. Uvod. Terorizem v Rusiji vsekakor ni nov pojav. Rusija, kot največja drţava na svetu, poskuša od razpada Sovjetske zveze dalje dobiti vplivno vlogo v svetu. Ob tem prihaja v konflikte tako s sosednjimi drţavami kot tudi z regijami na svojem ozemlju. V 90. letih prejšnjega stoletja je v Rusiji prišlo do islamskega, predvsem čečenskega terorizma. Z diplomsko nalogo ţelim prikazati problem le-tega in odziv Rusije. Da lahko razumemo, zakaj je prišlo do čečenskega terorizma, je sprva treba poznati zgodovino dogajanja v Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze so Čečeni pričakovali, da bodo svobodni kot druge sovjetske republike. Toda Čečenija ni bila republika Sovjetske zveze, kot so bile na primer baltske deţele. Bila je ena od pokrajin Ruske federacije in avtonomna etnična regija, zato po mnenju Moskve ni imela pravice do samostojnosti. Čečeni so enostransko razglasili neodvisnost in pričakovali, da bodo z Moskvo dosegli dogovor o delitvi oblasti, kot so to uspeli doseči Tatari v Tatarstanu, še eni večinsko muslimanski regiji v Rusiji. Oblast v Čečeniji je prevzel general Dţohar Dudajev, ki je bil edini Čečen s tako visokim činom v Sovjetski zvezi. Toda Moskva se s Čečeni ni bila pripravljena pogajati. Rusi so najprej pogajanja prelagali, nato pa se je Jelcin leta 1994 odločil izvesti skrivno operacijo, s katero bi spodkopal Dudajeva in nastavil Rusiji zvesto vlado. Operacija se je ponesrečila in Dudajev je zajel več ruskih vojakov, ki so se izdajali za Čečene. Pokazal jih je na televiziji in Jelcina javno razglasil za laţnivca. Jelcin je pobesnel in decembra 1994 mobiliziral rusko vojsko. Obrambni minister Pavel Gracev mu je bahavo zagotovil, da bo "en sam padalski polk zavzel Grozni v dveh urah". 10. decembra 1994 so ruske enote vdrle v Čečenijo ter obkolile glavno mesto Grozni. Na predvečer novega leta so poskusile zasesti Grozni in utrpele velike izgube. Namesto dveh ur so boji potekali 2 meseca, do 8. februarja 1995. Čečenska vojska se je umaknila v gore in prešla v gverilski način bojevanja. 14. junija je osemdeset upornikov pod poveljstvom Šamila Basajeva zasedlo bolnišnico v ruskem mestu Budjonovsk, 112 kilometrov od Čečenske meje, in zajelo več kot 1500 talcev. 8.

Rusi so nekajkrat neuspešno poskusili zasesti bolnišnico, nato pa so sklenili z Basajevom dogovor. Jelcin je obljubil premirje in začetek mirovnih pogajanj, Čečeni pa so se umaknili in izpustili talce. Med Rusi je bilo mnogo zagovornikov miru, ki si niso ţeleli vojne, mnogo pa jih je menilo, da se s Čečeni nimajo o čem pogajati. Med pogajanji je bil v bombnem napadu ubit Anatolij Romanov, ruski poveljnik v Čečeniji, ki je bil eden redkih glasnikov miru v vojski. Govori se, da je za napad na Romanova odgovorna „vojna stranka', skupina vojaških in političnih mogotcev, ki niso ţeleli, da bi Jelcin uspel s pogajanji in dosegel dogovor. Obrambni minister in minister za notranje zadeve sta ob tem dogodku začela javno pozivati k oroţju, kar je pomenilo konec premirja. 6. marca 1996 so čečenski borci skrivaj vstopili v Grozni, razoroţili ruske enote in za tri dni zavzeli mesto. Zajeli so ogromne količine oroţja in streliva ter se zopet umaknili v gore. To jim je pomagalo, da so 6. avgusta pod poveljstvom Aslana Mashadova znova vdrli v Grozni in obkolili več tisoč ruskih vojakov. Po dveh tednih hudih bojev je ruska vojska zapustila glavno mesto, kljub nasprotovanju generalov, ki so ţeleli Grozni z bombardiranjem zravnati z zemljo. Predsednik Jelcin je pooblastil svetovalca za nacionalno varnost Aleksandra Lebeda, da začne pogajanja, in 31. avgusta so v Kasavjurtu podpisali sporazum, ki je upornikom zagotovil nadzor nad Čečenijo, takojšnji umik ruskih sil in razpis svobodnih volitev. Odločitev o uradni neodvisnosti Čečenije so preloţili na leto 2001. Septembra 1999 se je v Rusiji zvrstila serija bombnih napadov, za katere so oblasti v Moskvi obtoţile čečenske separatiste. Rusija je na te bombne napade odgovorila z napadom na Čečenijo (Huskić, 2010). Med Čečeni in Rusi še zmeraj prihaja do spopadov. Čečeni zaradi premoči Rusije uporabljajo teroristične metode bojevanja, na katere se Rusija ostro odziva. V diplomski nalogi je opisano dogajanje na območju Rusije v zadnjih desetih. letih.. Našteti. in. opisani. so. teroristični. napadi,. teroristične. organizacije, spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu in obveščevalnovarnostne sluţbe. 9.

2 Metodološko-hipotetični okvir 2.1 Namen in cilj diplomskega dela V diplomski nalogi sem poskušala prikazati vlogo Rusije v boju proti terorizmu. Če ţelimo razumeti njeno vlogo, je sprva treba ugotoviti, kdo Rusijo sploh ogroţa in kako velika je ta groţnja. V ta namen sem opravila kronološki pregled terorističnih napadov na njenem ozemlju, naštela sem teroristične organizacije, katerih delovanje je na območju Rusije prepovedano, in opisala notranje teroristične skupine, ki so v preteklem desetletju delovale ali še delujejo na njenem ozemlju. Z. diplomsko. nalogo. sem. ţelela. predstaviti,. kakšen. vpliv. so. imeli. najodmevnejši teroristični napadi na spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu Rusije, ter poudariti pomen in vlogo Nacionalnega odbora za boj proti terorizmu in ruskih obveščevalno-varnostnih sluţb v boju proti terorizmu. Posebno poglavje sem namenila odzivu Rusije na čečenski terorizem in pregledu razmer na Severnem Kavkazu. S tem sem ţelela prikazati dogajanje med desetletno vojno (protiteroristično operacijo), ki jo je vodila Rusija na tem območju. Ker pa ima terorizem mednarodne razseţnosti, sem poudarila tudi pomembnost sodelovanja Rusije z mednarodnimi organizacijami. V tem sklopu sem opisala Šanghajsko organizacijo za sodelovanje in zvezo Nato. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katere teroristične skupine so v zadnjih desetih letih najbolj ogroţale Rusijo, kaj je privedlo do teh groţenj in kako velika je stopnja ogroţenosti. Predstaviti sem ţelela ruske obveščevalnovarnostne sluţbe in njihovo vlogo v boju proti terorizmu. Prikazati sem ţelela, kakšno je trenutno stanje v Rusiji, predvsem pa je bil cilj poiskati najboljši pristop za boj proti terorizmu.. 10.

2.2 Opredelitev hipotez V diplomski nalogi sem preverila naslednje hipoteze: 1.. Rusija je drţava, ki je s strani terorizma močno ogroţena.. 2.. Največjo teroristično groţnjo v Rusiji predstavljajo njeni severno kavkaški predeli.. 3.. Največjo vlogo v boju. proti terorizmu v Rusiji imajo njene. obveščevalno-varnostne sluţbe.. 2.3 Uporabljene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila kombinacijo metodoloških pristopov. Uporabila sem:  deskriptivno metodo, s katero sem opisovala dejstva, procese in pojave v zvezi s terorizmom v Rusiji in boju proti njem;  metodo komparacije, kjer sem primerjala dela različnih avtorjev in definirala pojme;  metodo kompilacije, kjer sem povzela spoznanja in stališča različnih avtorjev in ob tem upoštevala pravila citiranja. V uvodnem delu diplomske naloge je povzeto zgodovinsko dogajanje na območju Čečenije, ki je privedlo do uporabe terorističnih metod v boju. Preostali del naloge je časovno omejen na dogajanje v zadnjih desetih letih. Pri uporabi virov večjih omejitev ni bilo. Uporabljena je bila domača in tuja literatura, pridobljena s pomočjo interneta in knjiţnic (knjige, učbeniki, časopisi, revije). 11.

3 Opredelitev temeljnih pojmov 3.1 Terorizem Opredelitve terorizma so bile vedno problematične predvsem zaradi njegove kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravnih ureditvah, nedorečenosti mednarodnega. prava. in. protislovnosti. pri. varstvu. človekovih. pravic.. Napisanega je bilo ţe veliko, zato si poglejmo nekaj ključnih pojmov, ki jih navajajo avtorji pri opredelitvi in razlagi tega fenomena sodobnega sveta.  Terorizem je sredstvo in metoda političnega boja.  Temelji na ustrahovanju in vzbujanju občutka osebne ogroţenosti pri prebivalstvu.  Pogosto gre za uporabo fizičnega in psihičnega nasilja, katerega namen je zrušiti avtoriteto drţave (Pavič, 2009). V drţavah, kjer se pogosto srečujejo s problematiko terorizma, so izoblikovali definicijo terorizma, ki ustreza njihovemu sistemu, da lahko pravosodni organi zadovoljijo oblast in javno mnenje. Rusija je v Zakonu o boju proti terorizmu iz leta 1998 definirala terorizem kot (Russian Federation federal law, 1998):  nasilje ali groţnjo z nasiljem proti posameznikom ali organizacijam, pa tudi uničenje ali groţnjo z uničenjem nepremičnine ali kake druge materialne dobrine, na način, ki ogroţa ţivljenje ljudi, povzroči škodo na tuji lastnini ali ima druge škodljive socialne posledice. Namen teh dejanj pa je ogroziti javno varnost, zastrašiti prebivalstvo, vplivati na odločanje. drţavnih organov v korist teroristov in. zadovoljitev. nezakonitih materialnih interesov;  ogroţanje ţivljenj drţavnih usluţbencev ali javnih oseb z namenom, preprečiti njihovo drţavniško ali politično delovanje ali pa iz maščevalnih motivov;. 12.

 napade na predstavnike tujih drţav in usluţbence mednarodnih organizacij, ki uţivajo mednarodno zaščito, ali pa napade na delovne prostore in vozila oseb, ki uţivajo mednarodno zaščito, v primeru, da so ta dejanja storjena z namenom izzvati vojno ali kako drugače zaostriti mednarodne odnose. Novi ruski Zakon o boju proti terorizmu iz leta 2006 vsebuje občutno skrajšano definicijo, ki pravi, da je terorizem ideologija nasilja in izvajanje pritiska na proces sprejemanja odločitev drţavnih organov, organov lokalne samouprave in mednarodnih organizacij. Povezan pa je z zastraševanjem in drugimi nezakonitimi cilji (Zvezni zakon o boju proti terorizmu, 2006). Temeljne lastnosti terorizma in terorističnih organizacij (Krunić, 1997):  politični cilj: po tem elementu se ločijo od vseh drugih pojavnih oblik kriminala. Tako večine kazenskih zakonikov terorizem uvršča med t. i. privilegirana. kazniva. dejanja. s. političnim. obeleţjem.. Politična. povezava se kaţe v dveh vidikih: zaradi prepričanja teroristov, da lahko s svojimi dejanji izzovejo politične spremembe in zaradi dejanskih političnih posledic terorističnega dejanja;  nasilno dejanje: terorizem uporablja fizično nasilje, ki je lahko manifestno ali latentno;  nelegitimno nasilje: teroristično nasilje je v nasprotju z ustaljenimi normami in zakoni, saj ima monopol nad nasiljem le drţava, in sicer v obsegu, ki ga dopuščajo ustava in zakoni;  ponavljajoče dejanje: teroristi ne uporabljajo enkratnih dejanj, temveč delujejo do uresničitve cilja ali do svojega uničenja;  zavestno dejanje: teroristi se svojih dejanj zavedajo in skrbno načrtujejo vsako fazo dejanja, vključno s posledicami;  sekundarni učinek: teroristično nasilje vpliva na širšo ciljno skupino, medtem ko so trenutne ţrtve sekundarnega pomena, zato so pogosto naključne;. 13.

 izzivanje strahu in drugih psihičnih reakcij: primarni cilj teroristov je ustvarjanje strahu in drugih reakcij. Teroristi ţelijo ustvariti občutek nevarnosti, ki bi naj povzročil obtoţevanje vlade, da je nesposobna, in zahtevo za njeno zamenjavo. Poleg tega teroristi z nasiljem vlado izzovejo k hudim represivnim ukrepom, kar uporabijo za dokazovanje nedemokratičnosti vlade in se okličejo za branilce;  komunikativnost terorističnega dejanja: brez tega elementa prejšnja dva nimata pomena. Predvsem so pomembna mnoţična občila, ki jih nekateri avtorji imenujejo »najboljši prijatelji teroristov«. Teroristično dejanje samo ne pomeni nič, vsa moč je v publiciteti, zato nekateri govorijo o terorizmu kot o propagandi z dejanji;  brezobzirnost: teroristi praviloma nastopajo brezobzirno in ne izbirajo ţrtev. Pri tem lahko gre za dva elementa: za strahopetnost (izbira ţrtev, ki se ne morejo braniti) in/ali ţelja po čim večji odmevnosti dejanja;  organiziranost: terorizem ni občasna, temveč je dobro organizirana dejavnost z razvitimi podpornimi dejavnostmi, kot so obveščevalna, varnostna, logistična idr.. 3.2 Boj proti terorizmu V boju proti terorizmu je potrebna akcija na dveh ravneh, in sicer v okviru mednarodnih organizacij na globalni in regionalni ravni ter na nacionalni ravni v obliki ustrezne zakonodaje in njene učinkovite implementacije. Boj proti terorizmu predstavlja tesno koordinacijo mednarodnih in notranjih ukrepov (politični, finančni, zakonodajni, policijski, vojaški, administrativni itd.) (Ministrstvo za zunanje zadeve, 2011).. 14.

Ruski zakon o boju proti terorizmu iz leta 2006 pravi, da je boj proti terorizmu dejavnost drţavnih organov ali organov lokalne samouprave, katere namen je:  preprečevanje terorizma, vključno z odkrivanjem in posledično odpravljanjem vzrokov in pogojev, ki vodijo k terorističnim dejanjem;  zaznavanje, preprečevanje, zatiranje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih dejanj;  zmanjšanje in odstranitev posledic terorizma (Zvezni zakon o boju proti terorizmu, 2006).. 3.3 Obveščevalna dejavnost in obveščevalno-varnostne službe Obveščevalno dejavnost lahko opredelimo kot rezultat zbiranja, analiziranja, zdruţevanja in interpretacije vseh razpoloţljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje drţave, oziroma operativnega področja, ki je neposredno ali potencialno pomembno za načrtovanje. Zbiranje pomeni namensko zbiranje podatkov, ki jih potrebujejo analitik, operativni delavec ali naročnik. Zbiranje lahko poteka v več oblikah, ki se med seboj prekrivajo (javno in tajno pridobivanje podatkov), opravljajo pa ga ljudje ali tehnična sredstva. Tajno zbiranje pomeni pridobivanje podatkov, ki v javnosti niso dostopni. Analiza zajema integracijo zbranih podatkov ali neobdelanih informacij iz vseh virov za izdelavo končne - obveščevalne informacije. Ena od nalog obveščevalne dejavnosti je sklepanje o resničnosti pretekle, sedanje in prihodnje situacije na določenem področju. Zato je ena od osnovnih funkcij obveščevalnih sluţb predvidevanje tega, kar se bo zgodilo na kakem področju. Obveščevalna sluţba mora biti sposobna povedati kaj se bo verjetno zgodilo in ne samo to, kaj se dogaja. V tem smislu obveščevalne sluţbe pridobivajo takšne podatke, ki so neposredno ali posredno povezani z določenimi procesi, odnosi, dogodki, na katere se lahko pristojni organi ustrezno pripravijo, ali predvidijo določene procese, ki so povezani s prizadeto drţavo. Vse to velja tudi za pridobivanje spoznanj s področja terorizma (Purg, 1997). 15.

Obveščevalne sluţbe imajo veliko skupnega z bojem proti terorizmu, saj so pomemben člen pri pridobivanju ključnih informacij, pomembnih za učinkovit boj proti njemu. Eno od področij dela obveščevalnih sluţb je protiteroristična dejavnost, ki obsega širok spekter dejavnosti – od zbiranja podatkov in informacij o delovanju terorističnih skupin, organizacij in posameznikov, pa vse do različnih načinov preprečevanja njihove dejavnosti. Vanjo so zato vključene različne obveščevalne in varnostne sluţbe, ki v okviru svojih pristojnosti opravljajo svoj del nalog ter usklajujejo dejavnosti (Purg, 1997). Za učinkovito delovanje obveščevalnih sluţb so pomembne tudi posebne metode in sredstva (tajno prisluškovanje v prostoru, tajne preiskave stanovanj, tajno prisluškovanje telefonskim razgovorom, tajna kontrola pisemskih pošiljk in drugo). Nekateri strokovnjaki menijo, da podatki, zbrani s pomočjo razvite tehnologije, ne morejo nadomestiti podatkov, zbranih s pomočjo vohunjenja. Mnoţica javno dostopnih virov informacij naj bi celo povečala pomen in nujnost agentov na terenu. Pri terorizmu si ni mogoče zamisliti uspešnega in učinkovitega boja brez informacij iz najoţje okolice, do katerih pa je moţno priti le z uporabo omenjenih metod (Purg, 1997).. V Rusiji se proti terorizmu borijo naslednje varnostno-obveščevalne sluţbe (Agentura, 2010):  Zvezna varnostna sluţba,  Zunanja obveščevalna sluţba,  Glavni obveščevalni direktorat generalštaba oboroţenih sil,  Zvezna zaščitna sluţba.. 16.

4 Terorizem kot vir ogroţanja in tveganja varnosti Rusije 4.1 Teroristični napadi v Rusiji v zadnjem desetletju Teroristična dejanja puščajo za seboj katastrofalne posledice. Za laţje razumevanje resnosti problema, ki ga v Rusiji predstavlja terorizem, so v nadaljevanju našteti teroristični napadi, izvedeni na njenem ozemlju v zadnjem desetletju. Tabela 1: Teroristični napadi v Rusiji od leta 2000 do leta 2010 (National consortium for the study of terrorism and responses to terrorism [START], 2010). DATUM 2. 7. 2000 8. 8. 2000 12. 10. 2000 9. 12. 2000 3. 8. 2001 2. 1. 2002 27. 1. 2002 18. 4. 2002 9. 5. 2002 6. 8. 2002 11. 10. 2002 23. 10. 2002 12. 5. 2003 14. 5. 2003. KRAJ. STORILEC. SMRTNE ŢRTVE 50. POŠKODOVANI. CILJ. 81. Vojska Drţavljani in lastnina Vlada in policija. Argun. Čečeni. Moskva. Čečeni (sum). 12. 94. Grozni. Čečeni (sum). 10. 10. Alkham-Jurt. Čečeni (sum). 21. 21. Grozni. Čečeni. 12. neznano. Barzoj. Čečeni (sum). 15. 0. Vojska. Čelkovskoj. Čečeni (sum). 14. neznano. Vojska. Grozni. Čečeni. 17. 5. Vojska. Kaspijsk. Čečeni (sum). 43. 130. Vojska. Daču Borzoja. 11. 7. Vojska. Grozni. Skupina Doka Umarova Čečeni (sum). 24. neznano. Policija. Moskva. Čečeni. 129. neznano. Znamenskoje. Čečeni. 59. 197. Drţavljani in lastnina Vlada. Iliskhan-Jurt. Čečeni. 19. 78. Vlada. 17. Drţavljani in lastnina Policija.

5. 6. 2003. Mozdok. Čečeni (sum). 20. 11. 1. 8. 2003 5. 12. 2003. Mozdok. Čečeni (sum). 40. 76. Jessentuki. Črne vdove. 47. 170. 6. 2. 2004. Moskva. Čečeni (sum). 40. 122. 9. 5. 2004 21. 8. 2004 24. 8. 2004 24. 8. 2004 31. 8. 2004. Grozni. Čečeni (sum). 24. 46. Transport, drţavljani in lastnina Transport, drţavljani in lastnina Vlada. Grozni. Čečeni. 12. 16. Policija. Moskva. Islambuli brigade Al Kaide Islambuli brigade Al Kaide Islambuli brigade Al Kaide. 46. 0. 44. 0. 11. 50. 1. 9. 2004 1. 7. 2005 19. 7. 2005 5.11. 2008 17. 8. 2009 27. 11. 2009. Beslan. Čečeni. 344. 727. Mahačkala. Čečeni. 10. 14. Letališče in letala Letališče in letala Transport, drţavljani in lastnina Šola, drţavljani in lastnina Vojska. Znamenskoje. 15. 24. Policija. Vladikavkaz. Brigada mučenikov neznano. 12. 40. Nazran. neznano. 25. 100. Moskva - Sankt Peterburg. Islamski skrajneţi. 26. 100. Drţavljani in lastnina Drţavljani in lastnina Transport in drţavljani. Moskva Moskva. Vojska, drţavljani in lastnina Vojska. V tabeli so navedeni le tisti teroristični napadi, pri katerih ni dvoma, da je šlo za teroristična dejanja, za seboj pa so pustili večje število smrtnih ţrtev (deset in več). Podatki so pridobljeni s spletne strani START (Nacionalni konzorcij za proučevanje terorizma in odzivov na terorizem). Dodana sta še teroristična napada, izvedena v letu 2009, ki ju START ne zajema. Iz tabele je razvidno, da je bilo v zadnjem desetletju izvedenih 29 takšnih napadov. Skupno so ti napadi zahtevali 1152 smrtnih ţrtev in najmanj 2120 poškodovanih. V letih 2002 in 2004 sta bila izvedena napada z največjim številom smrtnih ţrtev. Ţrtve so bili nedolţni drţavljani Rusije, v Beslanu predvsem otroci. Našteti napadi niso osamljeni primeri. Podobnih napadov je bilo še veliko več, vendar širši javnosti niso tako poznani. Številni so tudi napadi z manjšim številom smrtnih ţrtev, ki v tabeli niso navedeni. 18.

Terorizem predstavlja za Rusijo veliko varnostno tveganje. Najbolj jo ogroţajo čečenske teroristične skupine, ki delujejo znotraj njenega ozemlja. Uporniki v Čečeniji so spremenili taktiko bojevanja v boju za neodvisnost. Z neposrednih spopadov z zveznimi silami, s katerimi so ţeleli osvoboditi večja urbana središča, so prešli na teroristično delovanje. Sprva so bili teroristični napadi prej izjema kot pravilo v delovanju čečenskih upornikov, saj je večino takšnih dejanj opravila skupina pod vodstvom Šamila Basajeva. V ta kontekst sodijo tudi napadi na stanovanjske bloke v Moskvi in Volgodinsku leta 1999. Napada na gledališče Dubrovka v Moskvi leta 2002 in v Beslanu leta 2004 sta pokazala na nov val terorističnega delovanja čečenskih upornikov (Grošelj, 2006). V letu 2010 so Rusijo spet pretresli teroristični napadi. 29. marca je bila tarča samomorilskih napadalcev moskovska podzemna ţeleznica. V razmaku 40 minut sta se razstrelili dve napadalki iz Dagestana, ki sta s seboj v smrt potegnili 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzel vodja čečenskih upornikov Doka Umarov, ki je v izjavi za javnost napovedal še več takih napadov, če Rusija ne bo zagotovila neodvisnosti muslimanskim pokrajinam Severnega Kavkaza. 9. septembra je bil prizorišče napada tudi Vladikavkaz v Severni Osetiji. Z avtomobilom bombo se je na trţnici razstrelil samomorilski napadalec, ki je poleg sebe je ubil še 17 ljudi, 160 pa jih ranil (R., 2011). Napadov na območju Severnega Kavkaza je bilo še veliko več, vendar posameznih primerov ne bom izpostavljala. Tudi leto 2011 ni izjema. V samomorilskem napadu na moskovsko letališče Domodedovo je umrlo 35 ljudi, 130 pa je bilo ranjenih. Kazen v obliki razrešitve s poloţaja je najprej doletela uradnike na letališču, ki niso zagotovili varnosti. Je pa res, da je varnost zelo teţko zagotoviti, kar dokazujejo pretekli napadi v Rusiji. Bolj kot na neuspešnost varnostnih sil je bolje opozoriti na vzroke za sam terorizem, ki jih ruska oblast morebiti povsem sploh ne more odstraniti (Ornik, 2011). Našteti napadi so zadosten dokaz, da je terorizem v Rusiji še kako prisoten. Glede na sedanje razmere lahko v prihodnosti pričakujemo podobne napade.. 19.

4.2 Teroristične skupine Po seznamu, ki ga je izdelalo Vrhovno sodišče Rusije, je na njenem ozemlju prepovedano delovanje naslednjih terorističnih organizacij (Zvezni seznam terorističnih organizacij, 2011):  Vrhovni vojaški štab zdruţenih narodov svetih bojevnikov na Kavkazu,  Kongres narodov Ičkerije in Dagestana,  Baza (Al-Kaida),  Asbatal-Ansar,  Sveta vojna (Al-Dţihad ali Islamski dţihad Egipt),  Islamska skupina (Al-Gamal-Islami),  Muslimanska bratovščina (Al-Ihvanal-Muslimun),  Islamska osvobodilna stranka (Hizb ut-Tahrir Al-Islami),  Laškar-I-Taiba,  Islamska skupina (Dţamaat-I-Islami),  Talibansko gibanje,  Islamska stranka Turkestana (nekdanje islamsko gibanje Uzbekistana),  Društvo za socialne reforme (Dţamija tal-Islahal-Idţtimai),  Društvo za oţivitev Islamske dediščine (DţamiatIhia at-Turazal-Islami),  Hiša dveh svetnikov (Al-Haramei),  Dţundaš-Šam,  Islamski Dţihad – Dţamat Modţahedov,  Al-Kaida v islamskem Magrebu (prej poznana kot -Salafistična skupina za pridiganje in Dţihad),  Kavkaški Emirat,  Nacionalna Boljševiška stranka. V nadaljevanju so predstavljene teroristične organizacije, ki so delovale ali še delujejo na ozemlju Rusije. Teroristične organizacije so med seboj tesno povezane in se prepletajo, saj jim je skupen isti cilj - osvoboditev Čečenije in ustanovitev neodvisne čečenske drţave. V vseh teh letih bojevanja se je ţelja po osamosvojitvi prenesla tudi na ostale predele v Severnem Kavkazu. 20.

4.2.1 Islamski regiment za posebne namene Islamski regiment za posebne namene oz. »special purpose« je nastal pod vodstvom Arbija Barajeva v letih med rusko-čečenskima vojnama (1996-1999). Njen glavni cilj je bil osvoboditev Čečenije in ustanovitev čečenske drţave. Za dosego tega cilja je Barajev sklepal zavezništva z drugimi uporniškimi skupinami v Čečeniji in islamskimi skupinami. Po začetku druge ruskočečenske vojne leta 1999 se je organizacija močno razširila in postala velik problem za ruske zvezne sile. Najbolj zloglasni napad Islamskega regimenta za posebne namene je bil napad na gledališče Dubrovka 23. Oktobra 2002 v Moskvi. V vodstvu Islamskega regimenta za posebne namene je vseskozi prihajalo do sprememb. Po smrti Barajeva je vodstvo prevzel njegov nečak Movsar Suleimanov, ki je prevzel stričev priimek. Bil je vodja teroristične skupine, ki je napadla gledališče v Moskvi. V napadu je izgubil ţivljenje. Po njegovi smrti je nadzor nad organizacijo prevzel Hamzat Tazabajev. Poveljeval je nekaj uspešnih napadov na ruske varnostne sile v Čečeniji, a je bil 23. februarja 2004 ubit. V dveh letih za tem so bili ubiti še trije poveljniki organizacije. Kremelj še vedno gleda na Islamski regiment za posebne namene kot veliko groţnjo regiji. Pod vodstvom Kazbeka bodo cilj Islamskega regimenta za posebne namene ruske sile in Čečeni, ki sodelujejo z Rusijo (START, 2010).. 4.2.2 Skupina Movsarja Barajeva Skupina Movsarja Barajeva je delovala na ozemlju Čečenije in si prizadevala ustanoviti samostojno islamsko republiko Čečenijo. Movsar Barajev je bil dolgoletni član protiruske milice, ki jo je vodil njegov stric Arbi Barajev, ki so ga ruske enote leta 2001 ubile (START, 2010).. 21.

Skupina je bila v veliki meri sestavljena iz članov drugih dveh čečenskih terorističnih organizacij, Islamske mednarodne mirovne brigade in Islamskega regimenta za posebne namene. Svoj prvi in zadnji veliki napad je izvedla 23. oktobra 2002 v gledališču v Moskvi (START, 2010).. 4.2.3 Islamska mednarodna mirovna brigada Leta 1998 sta gverilski čečenski voditelj Shamil Basajev in Savdski poveljnik Ibn-al-Khattab ustanovila Islamsko mednarodno mirovno brigado. Skupina je sestavljena iz nacionalističnih, etničnih čečenskih borcev, kot tudi arabskih in drugih tujih borcev, ki se drţijo islamske doktrine. Za razliko od drugih uporniških čečenskih skupin glavni cilj Islamske mednarodne mirovne brigade ni le ustanovitev neodvisne čečenske drţave, ampak tudi vzpostavitev islamskega šeriatskega prava. Kot za večino skupin, ki delujejo proti ruskim silam v Čečeniji, so tudi za Islamsko mednarodno mirovno brigado značilne spremembe v vodstvu. Po izgubi svojih najbolj vplivnih voditeljev je Islamska mednarodna. mirovna brigada. ostala. aktivna. pod. poveljstvom Abual-. hafsUrduni-ja in bo nedvomno nadaljevala svoj boj proti ruskim silam. Skupino je še vedno treba obravnavati kot pomembno groţnjo varnosti v regiji (START, 2010).. 4.2.4 Črne vdove. Črne vdove so ţenske, samomorilske napadalke, ki so v vojnah z Rusijo izgubile svoje moţe, brate, očete ali druge sorodnike. Svoje ime so dobile zaradi tradicionalnega oblačenja v črno. Na sebi nosijo pas z razstrelivom. To je tako imenovani pas mučencev (shahid belt), zaradi katerega jih imenujejo tudi shahidki mučenke. Črne vdove se odločijo za samomorilsko smrt, da z njo pokaţejo moč odpora (Wikipedia, 2010).. 22.

Skupina deluje zlasti na območju Severnega Kavkaza. V zadnjih letih pa so sodelovale tudi pri številnih večjih napadih v Moskvi, vključujoč bombna napada na dve potniški letali leta 2004 in napada na moskovski podzemni ţeleznici marca 2010 (T., 2010). Strokovnjaki pravijo, da njihova dejanja ne temeljijo zgolj na enostavnem maščevanju. Črnih vdov si ne smemo predstavljati kot zvestih vdov v lovu na pravico. Ţenske so pravzaprav produkt sofisticiranega procesa indoktrinacije, globoko zakoreninjenega na Severnem Kavkazu, kjer so morali zaradi pomanjkanja moških v napade vzeti tudi ţenske. Julija Yuzik, ki je govorila z nekaj pripadnicami Črnih vdov, pa tudi z njihovimi sorodniki, ko je pisala knjigo Nevesty Allakhy (Brides of Allah) pravi: »Ţenske, ki sodelujejo pri terorističnih napadih, tega ne delajo zaradi lastne ţelje in volje, ampak zato, ker so 'ţrtve' manipulacije. Ne dajo jim nikakršne druge moţnosti.« Po besedah Yuzikove naj bi se proces rekrutiranja po navadi začel, ko kakšen sorodnik sodeluje z uporniki, nato pa umre pod streli ruskih sil. Takšno druţino skupnost v večini primerov izloči, saj se vsakdo boji, da bo stopil na ţulj drţavi, islamisti pa niso tako "izbirčni", zato druţino sprejmejo in jo vzamejo za svojo. Tam najdejo spoštovanje, se med seboj kličejo sestre in bratje, skupaj molijo in se osredotočajo zlasti na vero. Seveda pa se nato od te druţine pričakuje, da bo sodelovala pri kakšnem napadu, ko bo to potrebno. Ukazi za samomorilsko bombo ponavadi pridejo iz gorovja, kjer se skrivajo številni uporniki. Ţenske, ki jih v takšnih okoliščinah rekrutirajo, pravi Speckhardova, ponavadi potrebujejo "psihološko prvo pomoč". Moški, ki jih vabijo, igrajo vlogo očeta ţenskam, ki so ţe tako ali tako ranjene zaradi travmatične izkušnje ali zlorabe. "Do določene mere jim to pomaga. To je kot droga, a ima kratkotrajen učinek. Da jim olajšanje, a vendarle ni rešitev. In ravno tako kot zasvojenost z drogo se tudi te situacije v večini končajo tragično," je povedala Speckhardova, ki se je za potrebe knjige Talking to Terrorists pogovarjala s 300 pripadniki terorističnih skupin (T., 2010). 23.

Te ţenske večinoma z veliko lahkoto najdejo prek interneta, za številne teroristične skupine pa so še kako uporabne, zato se bo vloga ţensk v dţihadu le še povečevala. Počasi mnenje glede rekrutiranja ţensk spreminjajo tudi izjemno konzervativne skupine (kot je na primer Al Kaida), pravi Mia Blum, avtorica knjige o ţenskah v terorizmu Bomb shell: Women and Terror. Zlasti v Rusiji to predstavlja veliko teţavo, saj so več kot polovico samomorilskih napadov opravile ţenske (drugod po svetu se ta odstotek giblje okoli 30 %). Njihovo sodelovanje pa veliko bolj spodbudi pridruţevanje novih članov. "Ţenske se javijo za sodelovanje in s tem v sramoto spravljajo moške, ki ne sodelujejo. Tako se naveţejo na moškost, na njihovo potrebo po varovanju ţensk, zaradi česar se jih nato veliko javi in pridruţi. " (T., 2010).. 4.3 Vodja terorističnih skupin na Severnem Kavkazu – Doka Umarov Doka Umarov se je rodil leta 1964 v hribovitem juţnem delu Čečenije. Študiral je gradbeništvo v Groznem, potem pa delal na raznih koncih Rusije. Ko se je konec leta 1994 začela prva čečenska vojna, se je vrnil v Čečenijo, se pridruţil eni od uporniških skupin in se v bojih zelo izkazal. V premirju po koncu prve vojne, ko so uporniki dobili priloţnost, da sestavijo svojo lokalno vlado, je Umarov postal šef drţavne varnosti v vladi predsednika Aslana Mashadova. S tega poloţaja je bil umaknjen zaradi pritiskov ruskih oblasti, ki so sumile, da se tajno ukvarja s terorizmom in ugrabitvami. Ko je leta 1999 izbruhnila druga čečenska vojna, je bil Umarov imenovan za komandanta v samem vrhu uporniške vojske. Organiziral je številne spektakularne akcije proti ruskim silam, pa tudi teroristične akcije. Leta 2000 je bil huje ranjen v obraz (kasneje je bil ranjen še večkrat), vendar se je po zdravljenju v tujini vrnil v Čečenijo in nadaljeval vojskovanje. Takrat je bil vrhovni komandant čečenskih upornikov Šamil Basajev, Umarov pa je z njim sodeloval pri projektu širjenja vojne zunaj čečenskih meja. Govori se, da je prav on organiziral spektakularne akcije v Ingušetiji in Stavropolskem okraju. 24.

Prav tako naj bi bil Umarov komandant teroristov, ki so leta 2004 izvedli enega najgrozovitejših terorističnih zločinov, vpad v šolo v Beslanu v Severni Osetiji. Leta 2005 so ruske tajne sluţbe ubile čečenskega predsednika Mashadova, leta 2006 je umrl njegov naslednik Abdul Halim Sadulajev, še istega leta pa je v skrivnostnih okoliščinah umrl tudi Basajev. Tako je Umarov postal novi čečenski vojaški vodja. Vendar je širša javnost zanj izvedela šele leta 2007, ko je razglasil tako imenovani Kavkaški emirat, ki poleg Čečenije zajema. še. Ingušetijo,. Dagestan,. Severno. Osetijo,. Balkirijo. in. del. Stavropoljskega okraja, sebe pa razglasil za emirja te nove tvorbe in s tem najavil skupni boj islamskih narodov Severnega Kavkaza proti ruskim oblastem. Gre za politično tvorbo z izrecnimi in jasnimi islamističnimi temelji, ki prerašča sfero "čečenskega problema". Umarov ţeli razširiti območje boja skupaj z območjem za rekrutacijo novih borcev. Čečenija zanj ni več edini fokus delovanja niti v političnem niti vojaškem smislu. V enem redkih intervjujev je izrecno napovedal, da bo operacije razširil na celotno območje Rusije in to s terorističnimi metodami. Ko so ga vprašali, ali lahko pričakujejo podobne akcije, kot je bila tista v šoli v Beslanu ali pa operacija leta 2002 v gledališču Dubrovka v Moskvi, je odgovoril: "Da, če je takšna Alahova volja. Poskušal se bom izogibati civilnim ţrtvam, kolikor bo le mogoče, vendar v Rusiji ni civilistov. Zakaj? Ker se genocid nad mojim narodom izvaja s tiho privolitvijo ruskih drţavljanov." (Mihovilović, 2010). Doka Umarov je prevzel odgovornost za napad na vlak na progi Moskva-Sankt Peterburg, za eksploziji na podzemni ţeleznici v Moskvi, pa tudi za zadnji odmevnejši napad na letališču Domodedovo. Umarov je tako postal prvi človek z ruskega seznama teroristov in nekakšen ruski Osama bin Laden. Oglasil se je na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter.com, ki je v Rusiji prepovedana, s čimer je ovrgel tudi govorice o svoji smrti. Pred črno zastavo z belim mečem je v kamuflaţna oblačila oblečeni Umarov napovedal, da so »severno kavkaški bojevniki na posebno operacijo v Moskvo poslali brata,« Kremelj pa je posvaril, »naj se pripravi na leto krvi in solza.« (Frelih, 2011).. 25.

5 Vpliv terorističnih napadov na spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu Rusije Teroristični napadi prisilijo oblast, da naredi določene spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu, s katerimi poskuša drţavo čim bolje zavarovati pred podobnimi napadi. Zaradi vse večje ogroţenosti s strani terorizma je Rusija leta 1998 sprejela Zakon o boju proti terorizmu. Zakon določa osnovna načela, na katerih temelji delovanje nacionalno-varnostnega sistema v boju proti terorizmu. Opredeljuje elemente sistema nacionalne varnosti, ki so osnovni nosilci protiterorističnega delovanja. To so: Zvezna varnostna sluţba, Ministrstvo za notranje zadeve, Zunanja obveščevalna sluţba, Zvezna zaščitna sluţba in Ministrstvo za obrambo (Agentura, 2010). Rusija se tako kot druge drţave po svetu odziva na teroristične napade. S spremembami v nacionalno-varnostnem sistemu poskuša iskati rešitve, ki bodo pripomogle k večji pripravljenosti in uspehom pri soočanju s terorizmom. V nadaljevanju so predstavljeni odzivi Rusije na nekatere odmevne teroristične napade.. 5.1 Napadi 11. septembra 2001 v ZDA Po terorističnih napadih 11. 9. 2001 v ZDA je v Rusiji prišlo do okrepitve mednarodne dejavnosti, ki je bila usmerjena predvsem v dejavno podporo boju proti mednarodnemu terorizmu. V tem kontekstu se je Rusija vključila v protiteroristično koalicijo in podprla odstranitev talibanskega reţima v Afganistanu, poleg tega pa je v tem obdobju vzpostavila kakovostno nove odnose. z. ZDA,. NATO,. EU. in. drugimi. pomembnimi. mednarodnimi. organizacijami in drţavami. Rusija je boj proti terorizmu podprla v okviru različnih mednarodnih organizacij, kot so OZN, NATO, EU, Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), Organizacija sporazuma o kolektivni 26.

varnosti (CSTO) in druge. Okrepila je tudi dejavnosti v okviru Skupnosti neodvisnih drţav (SND) na področju varnosti in skupnega boja proti terorizmu, pri čemer je izhajala iz podmene, da je treba proti profesionalni mreţi teroristov, ki deluje na tem območju, delovati z učinkovitim zdruţevanjem sil. V tem kontekstu so bile dejavnosti usmerjene na spremembo statusa in strukture protiterorističnega centra SND, na okrepitev koordinacije stalnih predstavnikov. posebnih. sluţb. v. drţavah. SND,. ki. bi. koordinirale. protiteroristično dejavnost v okviru SND in na večjo dejavnost v okviru skupnih protiterorističnih vaj in srečanj, pri čemer naj bi bila filiala tega centra organizirana v Biškeku - Kirgizija (Purg, 2003).. 5.2 Zajetje talcev v Moskovskem gledališču Po terorističnem dejanju zajetja talcev v gledališču na Dubravki v Moskvi (23.26. 10. 2002) je med drugim prišlo do različnih novih aktivnosti v boju proti terorizmu in do sprememb na področju varnostno-obveščevalnega sistema Rusije. Predsednik Rusije se je 28. 10. 2002 odločil za spremembe na področju koordinacije pristojnih organov in sluţb, pri čemer je to funkcijo takrat prevzel Generalni štab oboroţenih sil Rusije, 11. 3. 2003 pa je prišlo do večjih sprememb. varnostno-obveščevalnega. sistema.. V. kontekstu. krepitve. koordinacije dejavnosti na obravnavanem področju je zanimiva tudi pobuda, ki je bila 7. 4. 2003 podana na razpravi v Drţavni dumi Rusije. Udeleţenci razprave so predlagali, da se oblikuje enoten zvezni center za opozarjanje in preprečevanje ekstremistične dejavnosti v Rusiji in pripravi ustrezen zvezni program za njegovo dejavnost. V tej zvezi so udeleţenci razprave predsedniku Rusije tudi predlagali, da bi v svoji letni poslanici, v kateri se skladno z ustavo določajo osnovne smeri dejavnosti na notranje in zunanje političnem področju, opozoril na dejavnost pristojnih organov drţavne oblasti na področju. opozarjanja. in. preprečevanja. ekstremizma,. in. sicer. zlasti. ministrstev za notranje zadeve in pravosodje ter Zvezne varnostne sluţbe (Purg, 2003). 27.

5.3 Zajetje talcev v Beslanu Takoj po obleganju Beslana je predsednik Vladimir Putin odredil reforme na Ministrstvu za notranje zadeve (MVD) in v Zvezni varnostni sluţbi (FSB). Sledile so spremembe v vsebini in načinu sodelovanja med varnostno-obveščevalnimi sluţbami na področju boja proti terorizmu. Kljub vsem spremembam je bilo zelo malo narejenega na področju koordinacije vladnih institucij in medsebojne izmenjave informacij (Soldatov in Borogan, 2005). Po reformah je MVD postal ključni operativni akter protiterorističnega delovanja v Rusiji, strateški pa je ostal FSB. V okviru MVD se je zato oblikoval Integriran center za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (DBOPiT), ki naj bi opravljal strateške analize in analize obveščevalnih podatkov ter poveljeval specialnim silam MVD, predvsem odredom policije posebnega namena (OMON), protiterorističnim enotam hitrega posredovanja (SOBR) in specialnim enotam notranjih vojsk. MVD naj bi nadzoroval 12 specialnih enot v Čečeniji in štiri enote v drugih republikah Severnega Kavkaza. Poleg tega pa naj bi imel še šest manjših specialnih oddelkov (VSOG) za zasledovanje in uničevanje tako imenovanih spečih terorističnih celic (Grošelj, 2006). Pravni poloţaj se je korenito spremenil februarja leta 2006, ko je predsednik Putin sprejel odredbo o ukrepih za boj proti terorizmu in v okviru strukture FSB ustanovil Nacionalni urad za boj proti terorizmu (NAK). S tem zakonom je FSB spet dobil vodilno vlogo v boju proti terorizmu. Mesec dni kasneje pa je bil sprejet tudi nov Zvezni zakon o boju proti terorizmu. S tem so Ruske varnostno-obveščevalne sluţbe nedvomno postale bolj aktivne kot pred obleganjem v Beslanu (Krunić, 2010). Kot lahko vidimo, je Rusija skozi vsa ta obdobja opravila kar nekaj korenitih sprememb. na. področju. nacionalno-varnostnega. sistema.. Po. zadnjih. spremembah smo lahko dobili občutek, da v Rusiji res ni prišlo do večjih terorističnih napadov in jim je nekako uspelo zatreti terorizem. A smo bili v marcu 2010 spet priča novim napadom v Moskvi in februarja 2011 napadu na letališču v Domodedovu. Po terorističnem napadu v Domodedovu so stopnjo teroristične groţnje v Moskvi dvignili na najvišjo raven. 28.

6 Nacionalni protiteroristični odbor (NAK) Nacionalni protiteroristični odbor zagotavlja usklajevanje. vseh subjektov. Ruske federacije, ki imajo pomembno vlogo v boju proti terorizmu. Svoje dejavnosti izvaja v sodelovanju z zveznimi oblastmi, protiteroristično komisijo, izvršilnimi organi, lokalnimi oblastmi ter drugimi društvi in organizacijami. Odbor sestavljajo (Uradna spletna stran NAK):  Direktor Zvezne varnostne sluţbe (predsednik);  Namestnica vodje predsedniške uprave – pomočnica predsednika Ruske federacije;  Minister za notranje zadeve (podpredsednik);  Namestnik direktorja zvezne varnostne sluţbe – načelnik štaba nacionalnega protiterorističnega odbora (podpredsednik);  Namestnik predsednika Sveta federacije Zvezne skupščine Ruske federacije (po dogovoru);  Namestnik predsednika Drţavne dume (po dogovoru);  Namestnik predsednika vlade - načelnik štaba Ruske federacije;  Namestnik predsednika vlade, pooblaščeni predstavnik predsednika Ruske federacije v Severnem Kavkazu;  Minister Ruske federacije za civilno zaščito, izredne razmere in odpravo posledic naravnih nesreč;  Minister za zunanje zadeve;  Minister za zdravje in socialno varnost;  Minister za obrambo;  Minister za komunikacije;  Minister za industrijo in trgovino;  Minister za promet;  Minister za energetiko;  Minister za pravosodje;  Direktor Zunanje obveščevalne sluţbe; 29.

 Direktor Ruske zvezne sluţbe za nadzor nad drogami;  Direktor Zvezne zaščitne sluţbe;  Vodja Zvezne finančne sluţbe za spremljanje;  Načelnik generalštaba ruske vojske – prvi namestnik ministra za obrambo;  Namestnik sekretarja ruskega varnostnega sveta. Glavne naloge odbora so (Protiteroristična struktura, 2010):  priprava predlogov predsedniku, za oblikovanje vladne politike za boj proti terorizmu in za izboljšanje ruske zakonodaje na tem področju;  usklajevaje boja proti terorizmu zveznih izvršilnih organov, ruskih protiterorističnih komisij.  Razvoj ukrepov za boj proti terorizmu.  Vključevanje v mednarodno sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu, vključno s pripravo mednarodnih pogodb Ruske federacije na tem področju.  Priprava predlogov za zagotavljanje socialne zaščite za tiste, ki se ukvarjajo z bojem proti terorizmu ali so ţrtve terorističnih dejanj in jih je treba vključiti v rehabilitacijo.  Druge naloge določene z zakonodajo Ruske federacije na področju boja proti terorizmu. Osebje Nacionalnega odbora za boj proti terorizmu je sestavljeno iz 300 agentov Zvezne varnostne sluţbe in 7 agentov Zvezne zaščitne sluţbe. V okviru odbora so bili ustanovljeni zvezni in regionalni operativni štabi, ki naj bi prevzeli nadzor v primeru terorističnega napada ali zasega talcev. Operativne štabe v regijah vodi poglavar teritorialnih oddelkov Zvezne varnostne sluţbe (Agentura, 2010).. 30.

7 Vloga ruskih obveščevalno-varnostnih sluţb Obveščevalno-varnostne sluţbe imajo veliko skupnega z bojem proti terorizmu, saj so pomemben člen pri pridobivanju ključnih informacij, pomembnih za učinkovit boj proti njemu. Ruske obveščevalno-varnostne sluţbe so bile v preteklosti zelo aktivne na področju boja proti terorizmu tako v primeru zbiranja informacij v zvezi s terorizmom na ruskih tleh, njegovim preprečevanjem, kot tudi pri reševanju kriznih situacij (zajetju talcev). V nadaljevanju so opisane ruske obveščevalno-varnostne sluţbe in njihova vloga v boju proti terorizmu.. 7.1 Zvezna varnostna služba (FSB) Zvezna varnostna sluţba je bila ustanovljena leta 1995. Organi FSB predstavljajo enoten in centraliziran sistem, v katerega spadajo:  Zvezna varnostna sluţba;  uprave (oddelki) Zvezne varnostne sluţbe po posameznih regijah in subjektih Rusije (teritorialni organi varnosti);  uprave (oddelki) Zvezne varnostne sluţbe v ruskih oboroţenih silah, v vojskah, vojaških formacijah in njihovih organih upravljanja (organi varnosti v vojskah) (Purg, 2003). FSB vodijo Direktor - Alexander Bortnikov ter (Agentura, 2010): . prvi namestnik direktorja;. . prvi namestnik direktorja - vodja Mejne straţe;. . namestnik direktorja - načelnik štaba Nacionalnega protiterorističnega odbora (NAK) in namestnik poveljnika zvezne Kadrovske sluţbe;. . namestnik direktorja - drţavni sekretar FSB;. . namestnik direktorja.. 31.

Zvezna varnostna sluţba je strukturirana iz devetih sluţb in dvanajstih oddelkov, ki so neposredno podrejeni direktorju (Agentura, 2010): 1. Protiobveščevalna sluţba - odgovorna je za kontrašpijonaţo, vključno z nadzorom nad vojaško-industrijskimi kompleksi, rusko vojsko in mornarico ter delovanjem hekerjev, ki napadajo vladne vire na internetu. 2. Sluţba za zaščito ustavnega sistema in boj proti terorizmu  Organizacijsko-operativni direktorat  Operacijsko-preiskovalni direktorat  Direktorat za boj proti terorizmu in političnemu ekstremizmu  Direktorat za boj proti mednarodnemu terorizmu  Center za posebne namene Ta sluţba se bori proti terorizmu doma in v tujini (vključno s sodelovanjem s tajnimi sluţbami drugih drţav) in vodi politični nadzor in posebne postopke. 3. Obmejna sluţba - vključuje sedeţ v Moskvi, obveščevalne sluţbe, regionalne uprave in ruske čete vzdolţ meje. 4. Sluţba za ekonomsko varnost - nadzoruje ključno industrijo in podjetja kot tudi ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za izredne razmere. 5. Sluţba za operativne informacije in mednarodne odnose - odgovorna je za zagotavljanje informacij, ki pripomorejo k uspešnemu vodenju FSB in Kremlja ter nadzira obveščevalne operacije in mednarodne dejavnosti. 6. Sluţba za organizacijske in kadrovske dejavnosti - upravlja s človeškimi viri. 7. Sluţba za podporo - odgovorna je za vzdrţevanje prostorov, kjer deluje FSB, in za gradnjo vojaških objektov, ki jih uporablja FSB. 8. Znanstvena in tehnična sluţba - ponuja tehnično podporo za delovanje. 9. Sluţba za nadzor - pregleduje osebje in raziskuje zločine, ki jih je zagrešilo osebje FSB.. 32.

Zvezna varnostna sluţba ima vodilno vlogo v boju proti terorizmu na ruskih tleh. 8. oktobra 1998 je bil na oddelku za zaščito ustavne ureditve in boj proti terorizmu (sedaj sluţba za zaščito ustavne ureditve in boj proti terorizmu) ustanovljen. Center. za. posebne. namene.. Center. je. sestavljen. iz. protiteroristične enote Alfa (A oddelek) in enote Vympel (V oddelek). FSB ima ustanovljene tudi posebne enote, ki delujejo v posameznih regijah (Kozlov, 2010). Alfa je znana protiteroristična enota. Večina enote je nameščena v Moskvi, ostale pa se nahajajo v drugih mestih – Krasnodar, Jekaterinburg in Habarovsk. Enota uporablja nadstandardno opremo in oroţje, ki navadnim enotam ruske policije in vojske ni na voljo. Njeni pripadniki so izvrstno izurjeni, znajo ravnati z različnim strelnim oroţjem, tudi s tujim. Vsi člani so šolani padalci. Tretjina pripadnikov je posebej usposobljena za bojevanje v gorah in plezanje, tretjina pa za potapljanje. Glavna naloga Alfe je boj proti teroristom na domačih tleh in v urbanih okoljih, reševanje talcev, pripisujejo pa ji tudi občutljivejše funkcije, ki bi jih bilo mogoče označiti kot paravojaške (Wikipedia, 2011). Skupina Alfa je sodelovala pri reševanju v vseh večjih terorističnih napadih, kjer so bili zajeti talci (Napad na gledališče v Nord-Ostu, tragedija v Beslanu). Tudi skupina Vympel se ukvarja z bojem proti terorizmu, vendar za razliko od Alfe deluje v popolnoma drugačnem okolju. Njeni pripadniki so strokovnjaki za posebne discipline. Aktivirani so predvsem v terorističnih napadih, ki vključujejo jedrske elektrarne in druge industrijske komplekse. Skupina Vympel je bila skupaj s skupino Alfa pogosto uporabljena v posebnih operacijah v Severnem Kavkazu. Vympel je nameščen v Moskvi, ima pa tudi enote skoraj v vsakem mestu, kjer je jedrska elektrarna (Wikipedia, 2011). FSB ima v svoji strukturi ustanovljeno akademijo. V akademiji je 10 fakultet, kjer se izobraţujejo strokovnjaki za FSB, pa tudi SVR, Ministrstvo za obrambo in druge agencije (Agentura, 2010). 33.

V marcu 2007 je direktor FSB na obali Kaspijskega morja odprl poseben center za usposabljanje osebja. Na prvi pogled center ne zgleda neobičajen, vendar se za visoko ograjo skriva prava trdnjava z rovi in shrambami za oroţje. Večnamenski objekt se nahaja na površini 25 ha in obsega tri športne dvorane, najnovejše zmogljivosti za usposabljanje in strelišče. V prvem nadstropju hiše je trgovina z ţivili, v drugem trgovina z opremo, v tretjem otroški vrtec, v četrtem nadstropju pa je 1970 stilskih stanovanj (Kozlov, 2010). Ti podatki dokazujejo, da je FSB dobro situiran in svojim zaposlenim omogoča odlične moţnosti za usposabljanje.. 7.2 Zvezna zaščitna služba (FSO) FSO je zvezna vladna agencija, ki varuje visoke drţavne usluţbence, vključno z ruskim predsednikom in najpomembnejše vladne objekte. Neposredno je odgovoren predsedniku Rusije. Za opravljanje svojih nalog ima pooblastilo, da opravlja poizvedbe, preverja osebne dokumente, opravlja aretacije, lahko vstopa v prostore brez dovoljenja lastnikov, prepove lahko vstop v javne prostore, zaposluje in uporablja tajne obveščevalce (Agentura, 2010). Eden glavnih ciljev FSO je tudi, da v okviru svojih pristojnosti sodeluje v boju proti terorizmu (Uradna spletna stran FSO, 2010). FSO strukturo sestavlja (Uradna spletna stran FSO, 2010):  direktor – general Jevgenij Murov, ki nadzira delovanje celotne organizacije.  Sluţba za posebne komunikacije in informacije, ki skrbi za spremljanje in urejanje vladnih komunikacij in s tem posredno zagotavlja, da so prioritete v boju proti terorizmu ustrezno vrednotene.  Garaţa za posebne namene, ki je namenjena prevozom visokih drţavnih uradnikov in njihovemu varovanju,  Urad poveljnika Moskovskega Kremlja,  Predsedniški polk. 34.

7.3 Glavni obveščevalni direktorat generalštaba oboroženih sil (GRU). GRU je vojaška obveščevalna sluţba, ki je bila ustanovljena oktobra 1918. Njeno področje dela in način delovanja se nista bistveno spreminjali. Poleg delovanja na strateški in operativni ravni je GRU ves čas usmerjen na pridobivanje vojaško-tehničnih informacij in podatkov o znanstvenih doseţkih na vojaškem področju. Prioritete delovanja GRU so po eni strani znotraj drţave, kjer je npr. njena dejavnost povezana z zagotavljanjem strokovne pomoči oboroţenim silam pri izvajanju vojaških operacij (npr. v Čečeniji), po drugi strani pa deluje v tujini, kjer med drugim uporablja tudi številno mreţo vojaških atašejev (Purg, 2003). Na Severnem Kavkazu so imele ruske zvezne varnostne agencije pribliţno 4000 pripadnikov specialnih enot, pri čemer so prevladovale enote ruske vojske oziroma bataljona Vostok in Zapad, ki sta popolnjena z lokalnimi Čečeni, lojalnimi zveznim oblastem in podrejena obveščevalnemu častniku GRU. Njune najpomembnejše naloge so bile iskanje, identificiranje in nevtralizacija čečenskih uporniških voditeljev. Poleg njiju je ruska vojska v letu 2007 vzpostavila operativni gorski pehotni brigadi, specializirani za delovanje v gorah obmejnih območij Severnega Kavkaza. Enoti sta poklicni tako kot večina enot ruske vojske na Severnem Kavkazu, njeni pripadniki pa so opremljeni z vrhunsko oboroţitvijo in vojaško opremo, poleg tega imajo svojo zračno podporo (Grošelj, 2006). Načelnik GRU je Alexander Shlyakhturov. Neposredno je podrejen načelniku generalštaba in Ministrstvu za obrambo, tako nima neposredne zveze s političnim vodstvom drţave (Agentura, 2010).. 35.

7.4 Zunanja obveščevalna služba (SVR) Zunanja obveščevalna sluţba je nastala po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. SVR je za razliko od FSB odgovoren za pridobivanje podatkov iz tujine. Pri svojem delu sodeluje z Glavnim obveščevalnim direktoratom, prav tako pa na področju protiterorističnega delovanja sodeluje in izmenjuje podatke tudi s tujimi obveščevalnimi agencijami (Wikipedia, 2011). Vodja zunanje obveščevalne sluţbe je Mihail Fradkov. Za pravilnost, objektivnost in pravočasnost dobave obveščevalnih podatkov je osebno odgovoren ruskemu predsedniku (Uradna spletna stran SVR, 2010). Njene naloge so naslednje (Uradna spletna stran SVR, 2010):  predsedniku drţave in vladi zagotavlja obveščevalne podatke, ki so potrebni za odločanje na političnem, gospodarskem, vojaškem, strateškem, znanstvenem, tehnološkem in okoljskem področju;  zagotovi okolje, ki spodbuja uspešno izvajanje ruske politike na varnostnem področju;  spodbuja gospodarski razvoj, znanstveni in tehnični napredek v drţavi in vojaško-tehnično varnost Rusije. Zakon o boju proti terorizmu, ki je bil sprejet v letu 1998, določa, da je glavna naloga SVR v protiterorističnem delovanju zagotavljanje varnosti ruskim institucijam v tujini, njihovim usluţbencem in članom druţin. Prav tako pa je tudi zadolţen za zbiranje podatkov o aktivnostih tujih in mednarodnih terorističnih organizacij (Russian Federation federal law, 1998).. 36.

8 Razmere na Severnem Kavkazu in odziv Rusije na čečenski terorizem. V petem poglavju je ţe predstavljen vpliv terorističnih napadov na spremembe v nacionalno-varnostnem sistemu Rusije. To poglavje pa je osredotočeno na samo vojno (protiteroristično operacijo), ki jo je Rusija vodila v Čečeniji in ostalih regijah na Severnem Kavkazu.. Vojno je avgusta 1999 začel takratni (in sedanji) ruski premier, Vladimir Putin, širšo politično in javno podporo za akcijo pa je dobil po septembrskih terorističnih napadih na stanovanjska naselja v Moskvi, za kar je Kremelj obtoţil čečenske teroriste. V začetku leta 2000 so Rusi oznanili konec vojaških operacij v Čečeniji, kar pa še zdaleč ni drţalo. Čečenska vlada, z Mashadovom na čelu, se je umaknila iz Groznega in skupaj z islamistično opozicijo, katere vodja je bil Basajev, nadaljevala z gverilsko vojno proti ruski okupaciji. Mashadov, nekdanji sovjetski častnik, se je v tem obdobju politično premaknil v bolj islamistično smer, vseeno pa je predstavljal zmerno krilo med čečenskimi uporniki. Dejstvo je, da so se Čečeni med desetletnim konfliktom posluţili nekaj večjih terorističnih operacij, kot sta bili zavzetje moskovskega gledališča in zavzetje šole v Beslanu (Ramuta, 2009). Sorazmerna neuspešnost ruskega protiterorističnega boja do leta 2004, ko je septembra dosegla vrh s pokolom v Beslanu, je povzročila spremembe v ruskem delovanju na Severnem Kavkazu. To se je pokazalo predvsem v: . doktrinarnih. spremembah,. ki vključujejo. spoznanja, pridobljena v. protiterorističnem delovanju; . spremenjenem programu vojaških nabav, ki posebno pozornost namenja specialnim enotam (nove uniforme, specialna alpinistična oprema, novo oroţje, optoelektronika, sistemi zvez ...) in v enovitem programu urjenja, saj je bil oblikovan poseben center za urjenje specialnih enot Hasanvita;. 37.

. spremembah v neproţnem sistemu vodenja in poveljevanja, prilagojenem za vodenje in poveljevanje velikim vojaškim operacijam ter popolnoma neprimernem za izvajanje prikritih in tajnih specialnih operacij (Grošelj, 2006).. Prenos teţišča na razvoj specialnih enot je kazal na prepričanje uradnega ruskega političnega in vojaškega vodstva, da so pogajanja z uporniki na Severnem Kavkazu neuspešna ter da je edini učinkovit odgovor taktika usmerjenih umorov ključnih upornikov in uporaba specialnih enot proti posameznim uporniškim skupinam. To je bil tudi razlog za spremembo uporniške taktike, pri kateri ni šlo več za neposreden spopad z zveznimi silami in za osvobajanje večjih urbanih središč, temveč za teroristično delovanje. Tako imenovani uničevalni terorizem je zahteval nujne spremembe v delovanju ruskih specialnih sil, od katerih je predsednik Putin zahteval, naj opravijo natančno analizo preteklih neuspehov in uporabijo te izkušnje pri usposabljanju in načrtovanju delovanja specialnih sil. Prvi ukrep je bila sprememba sistema vodenja in poveljevanja specialnim enotam, ki so bile do takrat podrejene posameznim ministrstvom ter agencijam. Tako so vse specialne enote, ki so delovale na Severnem Kavkazu, prešle pod neposreden nadzor poveljstva zdruţene skupine sil (OGV) na Severnem Kavkazu. To poveljstvo je prevzelo nadzor nad specialnimi in varnostnimi silami v regiji, saj je pred tem poveljevalo le enotam ruske vojske in 46. brigadi notranjih vojsk ministrstva za notranje zadeve (MVD). Odgovornost za stanje v Čečeniji je formalno v celoti prevzel MVD in zaradi tega je tudi poveljstvo OGV na Severnem Kavkazu prešlo v roke častnikov MVD. Poleg tega je bila v OGV oblikovana. tudi. posebna. medagencijska. skupina,. ki. naj. bi. zbirala. obveščevalne podatke ne glede na zvezno agencijo, ki jih je pridobila. To je omogočilo njihovo centralno zbiranje, analiziranje in odzivanje glede na resnost groţnje. Oblikovali so tudi posebno regionalno mreţo medagencijskih operativnih poveljstev (GrOU), ki je postala neposredno podrejena OGV in odgovorna za načrtovanje in izvajanje specialnih operacij na svojem administrativnem območju, kar je bila do takrat pristojnost lokalnih izpostav 38.

posameznih. zveznih. medagencijsko. agencij.. tekmovanje. pri. Tako. so. pregonu. ţeleli. preprečiti. terorističnih. nepotrebno. skupin,. kar. je. zmanjševalo, če ţe ne onemogočalo, usklajevanje aktivnosti med zveznimi agencijami. S tem se je oblikovala jasna linija vodenja in poveljevanja specialnim enotam ter drugim zveznim formacijam na Severnem Kavkazu (Grošelj, 2006). Vloga posameznih sluţb (Grošelj, 2006): . MVD in FSB sta se osredotočila predvsem na iskanje in uničevanje ilegalnih uporniških celic. Enote FSB so pričele zagotavljati fizično zaščito ruskim obveščevalnim častnikom in iskati talce, enote MVD pa so se začele vse bolj neposredno spoprijemati s teroristi. Primer novega delovanja je bil napad na Nalčik oktobra 2005, ko je zveznim silam uspelo obdrţati nadzor nad mestom in uničiti ali ujeti 60 odstotkov uporniških sil. Operacijo so izvedle specialne enote in sile MVD, lokalna policija in enote ruske vojske pa so varovale zaledje spopadov in niso neposredno sodelovale v spopadih z uporniki. Izjema je bila specialna enota ruske vojske, ki je zavarovala lokalno letališče. V operaciji v Nalčiku so prvič prikazali učinkovito delovanje ostrostrelcev in uporabo protioklepnih raketnih sistemov. Z njimi so hitro in učinkovito uničili ključne nasprotnikove tarče brez uporabe neposredne zračne podpore;. . enote FSB so začele izvajati operacije nevtralizacije ključnih uporniških voditeljev na podlagi zanesljivih obveščevalnih podatkov iz tujine ali domačih virov. Tako je FSB izvedel likvidacijo Basajeva prav na podlagi obveščevalnih podatkov, ki so razkrili kraj in čas, ko bodo uporniki prevzeli oroţje in opremo, kar je FSB omogočilo izvedbo diverzije, s čimer je pokončal Basajeva in večji del njegove skupine;. . specialne enote ruske vojske in GRU so se osredotočile na operacijo išči in uniči v gorskih predelih Čečenije in na Severnem Kavkazu. Ena od takšnih enot je izsledila in likvidirala vodjo čečenskih upornikov Mashadova leta 2005. Bistvena prednost teh enot pred drugimi je, da ima ruska vojska na voljo zračne in raketne sile, ki jih druge agencije nimajo. Pretekle izkušnje 39.

so namreč pokazale, da oboroţene enote MVD in FSB niso bile vedno kos zahtevnosti operacij v gorskem svetu Severnega Kavkaza, poleg tega pa niso bile sposobne v celoti izrabiti zmogljivosti zračne podpore; . SVR je začela izvajati likvidacije čečenskih voditeljev v tujini. Primer tega je tudi likvidacija Jandarbijeva leta 2003 v Dubaju, kjer so ruski agenti nastavili razstrelivo pod njegovo vozilo. Operacija ni bila popoln uspeh, saj so lokalne oblasti s pomočjo ameriških sluţb del agentov prijele, obsodile in nato izgnale. Ta incident je med drugim skoraj v celoti prekinil ruskoameriško sodelovanje na obveščevalnem področju.. Spremembe so se zgodile tudi na področju nenasilnega protiterorističnega boja. V tem okviru izstopa delna amnestija, ki so jo zvezne oblasti v sodelovanju z lokalnimi akterji, izvoljenimi na volitvah novembra 2005, ponudili upornikom z izjemo tistih, ki so bili obtoţeni terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Poleg tega je bilo v Čečeniji moč opaziti sorazmeren napredek tudi glede spoštovanja človekovih pravic in obnove. Tako po letu 2005 na cestah ni bilo več kontrolnih točk zveznih sil, oblast so formalno prevzeli lokalni predstavniki, delovati je začela lokalna policija, začela se je obnova republike, predvsem glavnega mesta Grozni. Obnovili so predvsem ceste, šole, vrtce in stanovanjska naselja, kot glavni uspeh obnove pa so ruske oblasti poudarjale obnovo in ponovno odprtje civilnega letališča v Groznem. Pri tem je zanimivo, da je obnovo vodil obrambni minister Ivanov in ne lokalni akterji. To pomeni, da je imel nadzor nad lokalnimi oblastmi in njihovim proračunom obrambni minister. Zaradi doseţenega napredka v republiki so mnogi pričeli govoriti o koncu čečenske vojne, zaradi česar se je pričelo. teţišče. delovanja. varnostnih. sil. postopoma. prenašati. iz. protiterorističnih in protiuporniških operacij v dolgoročno nizko intenzivno policijsko delovanje in pacifikacijo deţele. K umiritvi razmer je prispevala tudi kriza uporništva, v kakršni se je to znašlo po smrti Basajeva, čeprav se z njo spoprijema ţe od napada v Beslanu, ko so uporniki izgubili veliko podpore v Čečeniji, še več pa na širšem Severnem Kavkazu. Zaradi verske radikalizacije upornikov in prihoda tujih borcev je upor narodov Severnega 40.

Kavkaza spremenil pomen. Ruske varnostne sile kljub temu razmer niso prepuščale naključju, zato so ohranile visoko raven pripravljenosti svojih sil na Severnem Kavkazu in deloma tudi v Juţni Rusiji. V nasprotju z umirjanjem razmer v Čečeniji se je poloţaj pričel zaostrovati v Dagestanu, Ingušetiji in Kabardino-Balkariji. Del čečenskih upornikov je skupaj z lokalnimi radikalnimi elementi svoje aktivnosti prenesel v te republike, vendar so zvezni uradni viri poudarjali, da kljub stopnjevanju napetosti ni pričakovati izbruha še ene čečenske krize. Pri tem so kot ključni vzrok navajale precejšnje razlike med različnimi uporniškimi skupinami, ki onemogočajo medsebojno povezovanje in zdruţevanje aktivnosti. K njihovi zmanjšani uspešnosti naj bi pomembno prispevala tudi verska ekstremnost in vpletenost v kriminalna dejanja, kar zmanjšuje. podporo. lokalnega. prebivalstva. in. zaradi. česar. nimajo. mobilizacijskih zmoţnosti, kot so jih v preteklosti imeli čečenski uporniki. Ovira pri njihovem delovanju naj bi bila tudi etnična pripadnost, ki omejuje delovanje na območje etnične skupine, ki ji pripadajo, saj so druge etnične skupine na Severnem Kavkazu do njih pogosto sovraţne. To pomeni, da morajo delovati v sovraţnem okolju, kar olajšuje njihov pregon, saj jih lokalno prebivalstvo pogosto naznani zveznim oblastem. Tak primer je bila operacija v Nalčiku, kjer lokalno prebivalstvo ni sprejelo čečenskih in inguških upornikov, kar je zveznim silam olajšalo njihovo nevtralizacijo. Kljub naštetemu predstavljajo skupine določen izziv za varnostne sluţbe predvsem zato, ker so to ponavadi nove neznane skupine, katerih članstvo in organizacijo ter modus operandi morajo varnostne sluţbe šele odkriti. To od njih zahteva infiltracijo v te skupine oziroma njihovo opazovanje in spremljanje, zaradi česar je preventivno delovanje zveznih varnostnih sluţb zelo oteţeno. Zato morajo obveščevalne in specialne sile razvijati in uporabljati vedno nove tehnike in taktike delovanja, med katerimi so najpomembnejše operacije uničevanja terorističnih oziroma uporniških oskrbovalnih linij in logistično-oskrbovalnih baz. Ključna skrb zveznih varnostnih sluţb na Severnem Kavkazu je tako predvsem moţnost usklajene teroristične kampanje proti komunikacijskim linijam, zlasti napadom na naftovode, plinovode in jedrske objekte (Grošelj, 2006). 41.

Po uboju Mashadova leta 2005 je oblast prevzel še bolj skrajni Sadulajev, po smrti slednjega pa Doka Umarov, ki je oktobra 2007 oznanil konec (gverilske) republike Čečenije in ustanovitev Kavkaškega emirata, katerega emir je postal on sam. Vzporedno pa so Rusi vzpostavili pro-kremeljsko čečensko republiko, ki je del Rusije, njen vodja pa je postal Razman Kadirov. Glavna igralca v konfliktu sta torej Ruska federacija z zavezniki (večinoma pro-ruski Čečeni) ter čečenska vlada z zavezniki (tuji islamistični bojevniki), oziroma po letu 2007 vodstvo Kavkaškega emirata. Čeprav so 16. aprila 2009 ruske oblasti uradno končale drugo čečensko vojno, oziroma kot jo sami imenujejo protiteroristično operacijo, še vedno prihaja do nemirov, zato je teţko verjeti, da je vojna zares končana (Ramuta, 2009). Kljub temu, da se Rusija ţe toliko let bori proti terorizmu na svojem ozemlju, se zdi, da ni mogla zagotoviti učinkovite in ustrezne obrambe pred njim. Ruske varnostne sile so talce obravnavale na povsem neprimeren način, kar je povzročilo številne civilne ţrtve. Morebiti je to vzrok neustreznega obveščevalnega. pristopa. v. boju. proti. terorizmu. ali. pomanjkanja. usposabljanja, opreme, usklajevanja dela ruskih varnostnih sil, korupcije in pomanjkanja spoštovanja ţivljenja vsakega posameznika. Namesto da bi si Rusija prizadevala za reševanje ţivljenj, ruske varnostne sile vse pogosteje uničujejo teroriste za vsako ceno, za kar je potreben vojaški boj, v katerega so vključeni tudi civilisti (Krunić, 2010). Smrtonosni napadi na policijo in druge vladne cilje ostajajo stalnica na Severnem Kavkazu. V zadnjem času pa smo bili priče številnim napadom, ki so se zgodili v glavnem mestu Rusije – Moskvi. Sporočilo je jasno, uporniki ţelijo doseči svoje cilje, zato bodo za dosego le-teh še naprej uporabljali teroristične metode. Rusija pa se bo prav tako »brutalno« branila pred napadi.. 42.