Pranje denarja in EU : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Pranje denarja in EU. Darko Sirar November, 2009. Mentor: Dr. Bojan Dobovšek.

ZAHVALA Rad bi se zahvalil svoji druţini, ki me je podpirala v dobrih in manj dobrih časih študija, še posebno mami, ki mi je s svojo nesebično pomočjo omogočila doseganje tako ţeljenega cilja v ţivljenju. Veliko hvala moji Smiljani, ki mi je še ob tako teţkih časih stala ob strani in mi dajala upanje na boljši jutri. Iskreno se zahvaljujem mentorju Dr. Bojanu Dobovšku za koristne napotke in vso strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge.. HVALA.

KAZALO VSEBINE. 1. UVOD ......................................................................................................................... 1. 2. OPREDELITEV PRANJA DENARJA ...................................................................... 3 2.1. 3. 4. Zgodovina pranja denarja ................................................................................... 4. EKONOMSKI UČINKI PRANJA DENARJA NA EVROPSKO UNIJO ................. 5 3.1. Mikroekonomski učinki ...................................................................................... 6. 3.2. Makroekonomski učinki ..................................................................................... 7. 3.3. Kratkoročni učinki .............................................................................................. 8. 3.4. Dolgoročni učinki ............................................................................................... 9. 3.5. Prednosti boja proti učinkom pranja denarja ...................................................... 9. AKTIVNOSTI MEDNARODNIH ORGANIZACIJ NA PODROČJU. PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA ...................................................................... 11 4.1 4.1.1. Direktiva št. 91/308/EGS .......................................................................... 12. 4.1.2. Direktiva št. 2001/97/ES ........................................................................... 13. 4.1.3. Direktiva št. 2005/60/ES ........................................................................... 14. 4.2. Financial Action Task Force (FATF) ............................................................... 15. 4.2.1. 40 priporočil FATF ................................................................................... 16. 4.2.2. Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma ................................. 17. 4.3. Svet Evrope ....................................................................................................... 18. 4.3.1. Priporočilo Sveta Evrope št. 10 ................................................................ 19. 4.3.2. Konvencija št. 141 .................................................................................... 20. 4.3.3. Konvencija št. 198 .................................................................................... 21. 4.3.4. Odbor strokovnjakov Sveta Evrope Moneyval ......................................... 21. 4.4 5. Evropska unija in pranje denarja....................................................................... 12. Skupina Egmont ................................................................................................ 23. PREISKOVANJE PRANJA DENARJA .................................................................. 25 5.1. Pomembnost podatkov ...................................................................................... 26. 5.2. Finančne preiskave............................................................................................ 28. 5.2.1. Taktične finančne preiskave ..................................................................... 29.

5.2.2 5.3 6. Strateške finančne preiskave ..................................................................... 30. Preiskovanje pranja denarja s finančnimi preiskavami ..................................... 30. STATISTIČNI PODATKI O PRANJU DENARJA................................................. 33 6.1. Prenosi gotovine v vrednosti nad 10.000 EUR čez mejo Evropske unije ........ 33. 6.2. Število in dinamika odprtih in zaključenih zadev ............................................. 35. 6.3. Statistični podatki o postopkih v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami ....... 36. 7. ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 37. 8. LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 39 8.1.. Literatura ........................................................................................................... 39. 8.2. Spletni viri......................................................................................................... 40. KAZALO TABEL Tabela 1: Število vseh prijavljenih in neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo EU v obdobju 2007 – 2008 ........................................................................................................ 33 Tabela 2: Število vseh neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo EU v obdobju 2007 2008................................................................................................................................... 34 Tabela 3: Faze postopkov, v katerih so bile na dan 31.12.2008 zadeve povezane s storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja ...................................................................................... 36. KAZALO GRAFOV Graf 1: Pregled odprtih in zaključenih zadev v Uradu v obdobju 1995 - 2008 ................ 35.

POVZETEK V diplomski nalogi sem skušal predstaviti, kako pranje denarja vpliva na mednarodno skupnost, predvsem pa na Evropsko unijo. Na začetku sem pojasnil zgodovinski vidik, kakor tudi sam pojem pranje denarja, ki zaradi številnih ekonomskih učinkov negativno vpliva na ekonomsko stabilnost EU. Zaradi velikih posledic, sem skušal pojasniti različne ekonomske vplive pranja denarja na Evropsko unijo, kakšne posledice ima na gospodarstva drţav, ter predstaviti potrebo po skupnem sodelovanju drţav za ohranitev zdravih gospodarstev. Podrobno sem opisal glavne mednarodne in regionalne organizacije, ki se na področju Evropske unije borijo proti problematiki pranja denarja. Le-te skušajo z izpopolnjevanjem različnih pravnih predpisov, ki urejajo področje pranja denarja, postaviti nove smernice in standarde, s katerimi bodo drţave učinkoviteje sodelovale v boju proti tej pereči problematiki. Sodelovanje mednarodnih organizacij pomembno vpliva tudi na preiskovanje pranja denarja, saj je delo olajšano z vidika, da preiskovalci laţje in hitreje pridejo do pomembnih podatkov iz sorodnih ustanov v drugih drţavah. Pri preiskovanju sem predstavil postopek finančne preiskave, ki je eno od glavnih orodij preiskovalcev v boju proti pranju denarja. Za konec sem navedel še statistične podatke Urada za preprečevanje pranja denarja, ki so pokazali, da predstavlja obravnavana tematika problem tudi v drţavah članicah Evropske unije, ki so svoje zakonske ukrepe sprejele dovolj zgodaj in v primernem obsegu. Ključne besede: pranje denarja, EU, ekonomski učinki, mednarodne organizacije, preiskovanje, statistični podatki..

MONEY LAUNDERING AND THE EU SUMMARY In my dissertation I tried to present the impact of money laundering on the international community, especially the European Union. Initially, I explained the historical aspect, as well as the very concept of money laundering, which due to numerous economic effects has a negative impact on the economic stability of the EU. Due to large consequences, I tried to explain the various economic impacts of money laundering on the European Union, the implications on countries economies, and present the need for joint cooperation for preservation of healthy economies. I described in detail the main international and regional organizations in the European Union, which combat the problem of money laundering. These organizations are trying to set new guidelines and standards by improving various legal regulations against money laundering, for more efficient participation in the fight against this urgent problem. Cooperation of international organizations has a significant effect on the investigation of money laundering, since it facilitates the work of investigators in terms that they can get easier and faster relevant information from their counterparts in other countries. Further on, I presented the process of financial investigation, which is one of the main tools of investigators in the fight against money laundering. In conclusion, I stated the statistical data from the Office for Money Laundering Prevention, which showed that topic discussed presents a problem even in the EU Member States, that have adopted the legislative measures at an early stage and to an appropriate extent.. Keywords: money laundering, EU, economic effects, international organizations, investigation, statistical data..

1. UVOD. Skozi zgodovino so se druţbe soočale z mnogimi nevarnostmi, ki so bolj ali manj ogroţale posameznike in druţbo kot celoto. Tako je tudi v današnjem času, kjer lahko ob bok številnim kaznivim dejanjem uvrstimo tudi pranje denarja. Pri postopku pranja denarja gre za pretvarjanje s hudimi kaznivimi dejanji pridobljenih sredstev v zakonit prihodek (Taseva, 2007). Oprana sredstva se nato investirajo nazaj v gospodarstvo ter posledično vplivajo na rast nezakonite ekonomije. Zaradi te in številnih drugih posledic so bile drţave in mednarodne organizacije prisiljene iskati rešitve za boj proti pranju denarja. S preprečevanjem pranja denarja se drţave trudijo ohraniti učinkovitost njihovega pravosodnega sistema in zdravo osnovo finančnega in gospodarskega sistema. Poleg tega drţave skušajo ohraniti demokracijo tako v lastni drţavi, kakor tudi drugje po svetu, saj je pranje denarja mednarodni pojav, ki ga je potrebno obravnavati globalno. Prav zaradi njegove globalne razseţnosti bom poskušal dokazati hipotezo, da je sodelovanje z izmenjavo podatkov in medsebojno pomočjo pristojnih uradov nujnega pomena za učinkovito preiskovanje in omejevanje problematike pranja denarja. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala del evropske gospodarske skupnosti, s čimer je prevzela odgovornost za prilagoditev svojega pravnega reda evropskemu tudi na področju preprečevanja pranja denarja. Glavna hipoteza je, da brez izpopolnjevanja pravnih aktov na področju pranja denarja, ni moţen učinkovit in celosten boj proti pranju denarja, ki prinaša ogromne ekonomske, kakor tudi druge posledice.. Namen diplomskega dela je predstaviti mednarodne organizacije in njihove ukrepe, s katerimi delujejo na področju preprečevanja pranja denarja v Evropski uniji, ter stopnjo učinkovitosti preiskovanja pranja denarja, s katerim skušajo preiskovalni organi omejiti ekonomske posledice, ki prizadenejo finančne in gospodarske sisteme drţav. V diplomskem delu ţelim prikazati statistične trende na različnih področjih pranja denarja, predvsem v Republiki Sloveniji kot članici EU.. 1.

Cilj diplomskega dela je raziskati prednosti mednarodnega sodelovanja in prilagajanja domačega pravnega reda evropskemu pravnemu redu. Tako bom skušal preveriti, ali smernice mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko pranja denarja, resnično napredujejo oziroma ali so v stiku s časom. Na začetku se bom osredotočil na opredelitev pojma pranje denarja. Poskušal bom razloţiti cilj in namen pranja denarja ter predstaviti ocenjeno količino ''umazanega'' denarja. Za laţje razumevanje bom razloţil tudi zgodovinski vidik tega pojava, in sicer od začetka uporabe izraza do prve seznanitve širše javnosti z njim.. V naslednjem poglavju bom predstavil ekonomske posledice, ki jih ima pranje denarja tako na posamezne drţave, kakor na EU kot celoto. Razloţil bom različne vidike vplivov opranega denarja na gospodarstva drţav, od mikroekonomskih do makroekonomskih, njihove kratkoročne in dolgoročne učinke ter ekonomske prednosti učinkovitega boja proti pranju denarja.. Nato bom podrobneje opisal glavne mednarodne in regionalne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja na področju Evropske unije. Opisal bom njihove pravne predpise, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja, in nadgradnjo posameznih dokumentov z novimi in bolj izpopolnjenimi ter poskušal dokazati hipotezo, da se lahko učinkovito zoperstavimo pranju denarja samo z mednarodnim sodelovanjem in sledenjem smernicam pravnih predpisov. V poglavju ki sledi, bom opisal kako dejansko poteka preiskovanje, s katerim skušajo preiskovalni organi raziskati konkreten primer pranja denarja. Osredotočil se bom predvsem na finančne preiskave, ki so se pokazale za eno najpomembnejših orodij preiskovanja pranja denarja. V zadnjem poglavju bom predstavil statistične podatke o pranju denarja, kjer bom skušal ugotoviti različne trende na področju pranja denarja.. 2.

2. OPREDELITEV PRANJA DENARJA. Pranje denarja predstavlja vsako tehniko pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega denarja v pošten in zakonit prihodek. Njegov primarni cilj je prikrivanje nezakonito pridobljenega dohodka in izmikanje odkrivanju kriminalnih finančnih malverzacij ter s tem izogibanje plačila davkov (Dobovšek, 1997). Termin pranje denarja se ne nanaša samo na denar, pač pa tudi na ostalo premoţenje, v katerem se skrivajo prihodki organiziranih kriminalnih skupin. Namen pranja denarja je omogočiti kriminalcu, da uţiva protipravno pridobljeno premoţenjsko korist, kot da bi uţival legitimno pridobljena sredstva. Storilci kaznivih dejanj umaknejo denar z mest, kjer bi ga lahko pristojni organi zasegli, na mesta, kjer te nevarnosti ni. Lahko bi rekli, da je s prenosom denarja iz ene v drugo jurisdikcijo denar postal legitimen, čeprav to dejansko ni. Ponavadi rečemo, da je denar opran ko njegov pravi izvor ni razviden in ima vse lastnosti legitimno pridobljenega denarja oziroma premoţenja (Šeme Hočevar, 2007). Kriminalne zdruţbe s pranjem denarja zagotavljajo dotok čistega denarja, s katerim kupijo svoj poloţaj in si zagotovijo obstoj s podkupovanjem predstavnikov policijskih, oblastnih in drugih vplivnih struktur. Kaznivo dejanje pranja denarja v najširšem smislu lahko kot predhodna kazniva dejanja vključuje vsa kazniva dejanja, iz katerih izvira protipravna premoţenjska korist. Prav tako pa lahko drţave same določijo, da se kot predhodna kazniva dejanja štejejo predvsem določena kazniva dejanja, vendar naj bi bila mednje zajeta najmanj huda kazniva dejanja. Dobički organiziranih kriminalnih skupin hitro naraščajo, zaradi česar so kriminalci spoznali, da je potrebno pranje denarja izvajati na visokem profesionalnem nivoju, saj se s tem zmanjša moţnost, da bi pristojni organi odkrili operacije pranja denarja. Tako se večina kriminalcev ne ukvarja s pranjem denarja, pač pa to prepusti profesionalcem oziroma specialistom, ki ponujajo celo vrsto uslug, od svetovanja pri davkih do investiranja v nepremičnine.. 3.

Mednarodni denarni sklad, ki od leta 2001 sodeluje v boju proti pranju denarja, je v svojih analizah ocenil, da se skupni znesek letno opranega denarja giblje od 590 milijard do 1,5 bilijona ameriških dolarjev (USD) oziroma med 2 % in 5 % svetovnega bruto dohodka. Zaskrbljujoče je tudi razmerje med obsegom umazanega denarja, ki po ocenah OZN predstavlja ţe okoli 5 % svetovne trgovine (500 milijard USD), in obsegom zaseţenega denarja (med 100 in 500 milijoni USD). Razmerje med obsegom in zasegom je torej 1000 : 1 oziroma celo 5000 : 1 (Mele, 2002).. 2.1. Zgodovina pranja denarja. Sam začetek uporabe izraza pranje denarja sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja, in sicer v obdobje prohibicije v Zdruţenih drţavah Amerike. To je bil čas prepovedi prodaje alkohola in občutne omejitve igralniških storitev. Posamezniki so uporabljali različne načine, da so prikrili velike vsote denarja, pridobljene z uvozom in prodajo alkohola. Eden od načinov prikrivanja denarja so bile tudi zakonite igralnice, kjer je bilo plačilo gotovina, največkrat v obliki kovancev, pa tudi javne pralnice perila in avtomati (prodajni avtomati za cigarete, brezalkoholne pijače, itd.) so bili zelo pripravna mesta, kjer je ta denar prišel v zakonit plačilni promet (Šeme Hočevar, 2007). V časopisih se je izraz pranje denarja prvič pojavil v času afere Watergate v Zdruţenih drţavah Amerike leta 1973. Takrat so večkrat pisali o 200.000 ameriških dolarjih (USD), ki so bili namenjeni republikanski predvolilni kampanji in so bili oprani v Mehiki. Pravi razvoj pranja denarja pa se je začel s trgovino z mamili. Pri zaplembah iztrţkov od prodaje mamil so namreč ugotovili, da so se sredstva nalagala, premeščala in legalizirala v denarnih ustanovah. V vedno večjem obsegu so se nato začeli pojavljati tudi drugi nezakoniti načini pridobivanja denarja, katerega izvor skušajo s pranjem prikriti. Takšen denar se pojavlja pri prodaji oroţja, terorizmu, ugrabitvah, mafijskih poslih in drugih kaznivih dejanjih (Deisinger, 1993).. 4.

3. EKONOMSKI UČINKI PRANJA DENARJA NA EVROPSKO. UNIJO Globalizacija trga kapitala je omogočila pralcem denarja laţje premagovanje razlik v nadzoru in regulaciji med drţavami. EU je z različnimi ukrepi proti pranju denarja skušala zgraditi zaščitno mreţo, s katero bi zaščitila svojo ekonomsko stabilnost. Vendar pa kljub vsem ukrepom ni uspela popolnoma preprečiti izvajanja procesa pranja denarja s strani organiziranih kriminalnih skupin. Posledično predstavlja pranje denarja danes eno največjih nevarnosti, tako v EU kot drugod v svetu, saj vdor umazanega denarja predstavlja nasilno omejitev svobode in vrednot, ki zagotavljajo nemoteno in svobodno delovanje finančnega sistema, ki je temelj stabilnosti vsake druţbe. Gibanje kapitala, ki nastane kot posledica pranja denarja, ima destabilizacijske učinke mednarodnih razseţnosti, saj so finančni trgi globalizirani. Destabilizacijski učinki ne odraţajo ekonomskih sprememb, temveč so sistemski problem, ki daje napačne signale pri sprejemanju gospodarskih ukrepov in politike, zaradi česar so upravičeni ukrepi harmonizacije zakonodaje EU in povečanja transparentnosti sredstev, za ohranitev normalnega delovanja gospodarstev. Na usmeritev umazanega denarja se izvajalec storitve pranja denarja ne odloča na podlagi razlik v stopnji davčnih obremenitev, obrestnih mer, stopnji inflacije ali političnoekonomskih razmer, temveč predvsem na podlagi razlik o stopnji in načinu nadzora in (ne)prijaznosti zakonodaje in izvrševanju le-te (Plantan, 2000). Torej pri pranju denarja ni namen dosegati visoke stopnje donosa, temveč je poudarek na investiciji, ki bo legalizirala kriminalno pridobljena sredstva. Tovrstna gibanja denarja so v nasprotju z ekonomsko logiko, ki zahteva investiranje v področja, ki ponujajo najvišje realne donose, obrestne mere in menjalne tečaje. Kriminalne dejavnosti in njihovi dohodki vplivajo na razporeditev sredstev in zniţevanje stopnje rasti, kar pripelje do napačnih odločitev v ekonomski politiki.. 5.

S pranjem denarja je najbolj povezan finančni trg, katerega učinkovito delovanje je osnovano na visokih profesionalnih, pravnih in etičnih standardih. Kadar finančna inštitucija nima ustreznega notranjega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja ali ko so zaposleni podkupljeni s strani kriminalcev, se lahko zgodi, da se ustanova zaplete v kriminalne posle in postane del kriminalne zdruţbe. V primeru, da se to razve v javnosti, lahko nastopijo za takšno inštitucijo katastrofalne posledice (izguba strank, zaprtje, ipd.), s čimer se lahko sproţi plaz negativnih posledic za določen sektor, mesto ali celo drţavo. Pri tem lahko utrpijo škodo tudi popolnoma nedolţne inštitucije, ki se udeleţujejo poslov na istem trgu (Šeme Hočevar, 2007). Vpliv opranega denarja na gospodarstvo drţav (Dobovšek, 1997): Dotok kriminalnega denarja vodi v renominacijo lokalnih denarnih enot in ima s tem vpliv na inflacijo. Spodbuja se špekulativno investiranje, to je vlaganje opranega denarja v neprofitna podjetja. Ustvarja se nasilna klima v drţavi, kar negativno vpliva na tuje vlagatelje. Kriminalne organizacije vlagajo kapital v še dobro stoječa podjetja, ki jih nato uporabljajo za tihotapljenje droge. Povečujejo se stroški za varnost podjetij. Drţava se postopno umika s svetovnega gospodarskega in finančnega trga.. 3.1. Mikroekonomski učinki. Na mikroravni, še posebej v drţavah, ki ob vprašanju izvora denarja ne kaţejo pretirane radovednosti, predstavljajo pravnoekonomski subjekti, izbrani za pranje denarja, hudo nevarnost svoji zakonito delujoči konkurenci. Pred njimi imajo vrsto prednosti, saj jim ni potrebno najemati dragih posojil, nimajo teţav s sindikalnimi upori ali z izostanki z dela. Prav tako za uničenje konkurence za določen čas spustijo svoje cene, ko pa pridobijo monopolni poloţaj, jih spet dvignejo (Plantan, 2000).. 6.

3.2. Makroekonomski učinki. Makroekonomske posledice pranja denarja so lahko (Šeme Hočevar, 2007): Večja nestanovitnost kapitalskih tokov in deviznega tečaja; Povpraševanje po opranem denarju se premika iz ene drţave v drugo in pri tem vpliva na nestanovitnost obrestnih mer in deviznega tečaja. Umazan denar lahko v večjih količinah vpliva na inflacijo ali deflacijo cen premoţenja, kar ponovno poveča nestanovitnost obrestnih mer in deviznega tečaja. Te vrste kapitalskih tokov imajo lahko mednarodne destabilizacijske učinke ţe zaradi prepletenosti globalnega finančnega trga.. Razlike v porazdelitvi prihodkov; Pralce denarja privabljajo razlike v nadzornih mehanizmih in predpisih, mnogo bolj kot osnovni ekonomski parametri in z njimi povezane ugodnosti, kot so razlike med prihodki iz obrestnih mer ali deviznih tečajev. Kriminalci z namenom pranja denarja preusmerjajo sredstva iz dejavnosti z visokimi dobički v dejavnosti, kjer so dobički nizki, vendar se denar s tem legalizira. Pralci denarja iščejo drţave, kjer je pranje denarja enostavnejše in ne drţave z boljšimi davčnimi pogoji ali višjimi prihodki iz obrestnih mer. Tako je pri pranju denarja denar neproduktiven in uporabljen v nasprotju s ciljem ekonomske učinkovitosti. Večja tveganja za finančne inštitucije; Uspešnost ekonomskega sistema je v mnogih pogledih odvisna od zdravega monetarnega sistema, katerega osrednje jedro so finančne inštitucije. Krize v finančnem sistemu niso zgolj drage za gospodarstvo, temveč tudi zmanjšujejo učinkovitost monetarne politike, saj se banke v teţavah ne odzivajo ustrezno na spremembe v obrestnih merah in na druge ukrepe. Posledično lahko pranje denarja povzroči izgubo dobrega imena posamezne finančne inštitucije ter celo izgubo ugleda celotnega finančnega sistema v drţavi.. 7.

Monopolizacija cen in oporečnost transakcij; V trenutku, ko kriminalci pridobijo kontrolo nad določenim gospodarskim sektorjem ali ko se na nelojalen način vključijo v gospodarstvo, se lahko pojavita monopolizacija cen in izsiljevanje, kar v ekonomskem smislu prinaša dodatne stroške, nelojalno konkurenco in neučinkovitost trţnih zakonitosti. Oporečnost transakcij lahko povzroči, da so tudi z umazanim denarjem povezane legalne transakcije zaznamovane in ne morejo več ohranjati svoje prvotne vloge.. 3.3. Kratkoročni učinki. Drţavam v procesu prestrukturiranja pritok deviz kratkoročno ugaja, saj ublaţi prehodne teţave. Izvajalci storitve pranja denarja usmerijo umazan denar tudi v nizko produktivne sektorje – ne gre jim toliko za optimalno porazdelitev denarja oziroma kapitala, kot za varnost pred zasegom. Tako ustvarjajo nova neproduktivna delovna mesta ali pa preprečijo, da bi obstoječa izginila, ter na ta način podaljšujejo proces prestrukturiranja. Devizni pritok ohranja inflacijska pričakovanja in preprečuje padec nominalnih obrestnih mer, kar lahko prisili vlado v podaljšanje reforme prestrukturiranja in poslabšanje poloţaja nekaterih pravnoekonomskih subjektov (Plantan, 2000). Kratkoročni ekonomski učinki pranja denarja: popačenje potrošnje, umetno zvišanje cene, nelojalna konkurenca, spremembe pri uvozu in izvozu, vpliv na proizvodnjo, dohodek in zaposlenost, niţji prihodki za javni sektor, spremembe v povpraševanju po denarju, deviznih tečajih in obrestnih merah, povečanje nestanovitnosti obrestnih mer in menjalnih tečajev, večja dostopnost kreditov, višji prilivi kapitala. 8.

3.4. Dolgoročni učinki. V drţavah, kjer devizni tečaji prosto nihajo, povzroča velik devizni pritok precenjen tečaj domače valute, zato pride do povečanega uvoza, medtem ko izvozne cene komajda pokrivajo stroške izdelave. Posledica je neuravnoteţena plačilna bilanca – deficit, s čimer je posledično razvoj alternativnih, izvozno usmerjenih sektorjev oviran oziroma ni tako velik, kot bi bil sicer. Kjer devizni tečaji ne nihajo prosto, temveč so drseči ali odvisni od kakšne druge spremenljive vrednosti, prihaja do zakasnitve popravka deviznih tečajev, kar vodi v rastočo inflacijo, razen v primerih, ko gre hkrati za izvoz (beg) kapitala in se tokova izravnata (Plantan, 2000). Dolgoročni ekonomski učinki pranja denarja: izkrivljanje naloţb in prihrankov, negativni vpliv na stopnjo rasti, ogrozitev privatizacije, spremembe v tujih naloţbah, tveganja za finančni sektor, solventnost in likvidnosti, dobiček za finančni sektor, ugled finančnega sektorja, zdruţevanje zakonitega posla z nezakonitim poslovanjem.. 3.5. Prednosti boja proti učinkom pranja denarja. Mednarodno pranje denarja pomeni velik strošek za evropsko gospodarstvo zaradi vpliva na sprejemanje manj učinkovitih ekonomskih odločitev in politik, zmanjšanja zaupanja javnosti v mednarodni finančni sistem, počasnega uničevanja finančnega trga ter povečevanja tveganja in nestabilnosti sistema. Vsi ti dejavniki vplivajo na nesprejemljivo manjšo rast evropskega gospodarstva.. 9.

Učinkovit okvir za boj proti pranju denarja ima za vsako drţavo evropske skupnosti pomembne koristi, tako doma kot na mednarodni ravni. Te koristi vključujejo niţjo stopnjo kriminala in korupcije, večjo stabilnost finančnih trgov in institucij, pozitivne učinke na gospodarski razvoj in ugled v mednarodni skupnosti, okrepitev tehnik za obvladovanje finančnega tveganja drţave ter povečano integriteto trga. Prednosti učinkovitega okvira boja proti pranju denarja:. Boj proti kriminalu in korupciji; Močna politika proti pranju denarja, ki vključuje širok obseg predhodnih kaznivih dejanj pranja denarja, prispeva k boju proti kriminalu in korupciji. Krepitev stabilnost finančnih inštitucij; Javno zaupanje v finančne inštitucije, in s tem v njihovo stabilnost, je pogojeno z dobro bančno prakso, ki zmanjša finančna tveganja. Slednja vključujejo moţnost, da bodo posamezniki ali finančne inštitucije utrpeli izgubo zaradi goljufije iz neposredne kriminalne dejavnosti, ohlapnega notranjega nadzora ali kršenja zakonov in predpisov.. Spodbujanje gospodarskega razvoja; Pranje denarja negativno vpliva na gospodarsko rast s preusmeritvijo sredstev v manj produktivne dejavnosti. Namesto, da so sredstva investirana v produktivne dejavnosti, oprana sredstva pogosto posredujejo v nizko dobičkonosne naloţbe za ohranjanje njihove vrednosti.. 10.

4. AKTIVNOSTI MEDNARODNIH ORGANIZACIJ NA. PODROČJU PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA Procesi globalizacije, zdruţevanja svetovnega finančnega sistema, napredka v informacijskih tehnologijah ter prostega pretoka kapitala so pralcem denarja omogočili, da hitro prenašajo svoje nezakonito pridobljeno premoţenje. med drţavami,. s. čimer onemogočajo. preiskovalcem sledenje in zaseg umazanega denarja. Prav slednje prinaša tudi potrebo po medsebojnem sodelovanju in harmonizaciji pravnih norm, saj lahko samo skupen boj proti pranju denarja privede do konkretnih rezultatov. Tako je enotno in usklajeno urejanje določenih vprašanj še posebej pomembno na področju organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja.. Slovenija je privolila v prilagajanje svojega pravnega reda evropskemu s tem, ko se je vključila v globalizacijske procese. Pri prilagajanju evropskemu pravnemu redu je zelo pomembno, da drţava, ki se odloči za takšen ukrep, prilagodi mednarodna pravila obstoječemu domačemu pravnemu redu in s tem ne ustvari medsebojne neskladnosti. Pomembne so tudi oblike oţjega sodelovanja med drţavami, npr. medsebojna vzpostavitev povezav med pristojnimi organi, agencijami in sluţbami za laţjo in hitrejšo izmenjavo informacij, kakor tudi za sodelovanje pri posameznih preiskavah mednarodnih razseţnosti. V Sloveniji pranje denarja ni tako pereč problem kot v nekaterih drugih drţavah po svetu, saj smo svoje zakonske ukrepe sprejeli dovolj zgodaj in dovolj podrobno. Vendar delo s tem še zdaleč ni končano. Z novimi spremembami po letu 2001 v Evropski uniji, Svetu Evrope, Projektni skupini za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force, v nadaljevanju FATF) in v mednarodnih finančnih krogih postaja čedalje bolj pomembno, kako najbolj primerno in skladno z mednarodno skupnostjo obnoviti in dopolniti predpise s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Šeme Hočevar, 2007).. 11.

4.1. Evropska unija in pranje denarja. Evropska unija je področje enotnega trga, kjer je omogočen nemoten pretok kapitala, kar je eden izmed temeljnih pogojev za optimalno delovanje vsakega trga. Seveda pa liberalna pravila o pretoku kapitala olajšujejo delo tudi tistim, ki bi radi prikrili umazan izvor svojega denarja, zato je Evropska unija z določenimi direktivami poskušala ohraniti enoten trg kapitala ter hkrati zavarovati integriteto in zaupanje v finančni sistem (Kovačič, 1999).. Osnovno vodilo pri sprejemanju mednarodnih aktov je bilo zavedanje, da lahko tokovi umazanega denarja škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter da lahko aktivnosti storilcev kaznivih dejanj resno ogrozijo trdnost, integriteto in stabilnost finančnih ustanov ter posledično celotnega finančnega sistema EU. Organi Unije so do današnjega dne sprejeli tri akte, ki se nanašajo na aktivnosti pranja denarja.. 4.1.1 Direktiva št. 91/308/EGS Direktiva št. 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja je bila sprejeta 10. junija 1991 v Bruslju in predstavlja formalno zavezo za drţave članice Evropske unije. Pomen direktive je v tem, da na mednarodnem področju opredeljuje in poenostavlja postopke preiskovanja pranja denarja. Direktiva predpisuje zahteve za izgradnjo celovitega sistema nadzora, ki vključuje identifikacijo bodočih strank, obveznosti finančnih in kreditnih ustanov za proučevanje transakcij, po značilnostih verjetno povezanih s pranjem denarja, pri čemer hkrati zagotavlja razbremenitev odgovornih oseb za posredovanje tovrstnih podatkov. Na direktivo je močno vplivalo 40 priporočil FATF iz leta 1990, kar je razvidno ţe iz uvodnega besedila k direktivi in iz izvedbenih predpisov v posameznih drţavah članicah. Direktiva je sestavljena iz uvodnega besedila oziroma preambule in 18-ih členov, ki določajo, da so drţave primorane vnesti določena pravila, ki skrbijo za to, da se pojasni izvor kapitala, ki prihaja na njihovo ozemlje. Direktiva nalaga drţavam članicam obveznost, da v njihovi zakonodaji zagotovijo prepoved pranja denarja. Členi od 3 do 10 določajo obveznosti drţav članic, da zagotovijo določeno 12.

ravnanje s strani finančnih in kreditnih institucij na njihovem ozemlju. Pomemben je tudi 13. člen, ki določa ustanovitev posebnega komiteja, ki mora poskrbeti za stike med drţavami članicami v boju proti pranju denarja. Določeno je tudi, da morajo članice vsako leto oddajati poročila Komisiji evropskih skupnosti o izvajanju direktive (Kovačič, 1999). Direktiva Evropske skupnosti o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja očitno posega na področje kazenskega prava, čeprav je urejanje tega področja v izključni pristojnosti drţav članic. Svet Evropskih skupnosti z direktivo sicer ni določil kaznivega dejanja in kazni zanj, opredelil pa je pojem pranja denarja in drţave članice zavezal, da v svojih zakonodajah pranje denarja opredelijo in zanj določijo kazen. Drţave članice so na podlagi direktive dolţne opredeliti pranje denarja v obsegu, kot ga opredeljuje direktiva, pri tem pa direktiva sama izrecno določa, da drţave članice lahko oblikujejo širšo opredelitev in uporabijo stroţje ukrepe, kot so predvideni v direktivi. Direktiva torej vsebuje ukrepe za boj proti pranju denarja, ki jih morajo sprejeti vse drţave članice, uporaba stroţjih ukrepov pa je prepuščena presoji drţav članic (Jakulin, 1997).. 4.1.2 Direktiva št. 2001/97/ES Mnogi sektorji in poklici, ki jih kriminalni denar prej ni ogroţal, so postajali čedalje bolj izpostavljeni, zaradi česar se je Evropska unija zavzela, da bo obstoječe instrumente boja proti pranju denarja izpopolnila in jih prilagodila dejanskemu stanju. Tako je bila 4. decembra 2001 sprejeta Direktiva št. 2001/97/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja. Glavne spremembe se nanašajo na natančnejše in jasnejše definicije kreditnih in finančnih institucij, na dopolnjeno definicijo predhodnega kaznivega dejanja, ki ne bo več zajemala zgolj trgovine z mamili, temveč vsa hujša poprejšnja kazniva dejanja. Prav tako novo dopolnilo v krog zavezancev za sporočanje sumljivih transakcij vključuje nove pravne in fizične osebe, kot so na primer notarji, odvetniki, revizorji, računovodje, davčni svetovalci, menjalnice, igralnice in nepremičninski posredniki, saj so ti vključeni v vedno več primerov pranja denarja (EUR-Lex, 2001). 13.

4.1.3 Direktiva št. 2005/60/ES Oktobra leta 2005 je bila sprejeta Tretja direktiva oziroma Direktiva št. 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. Eden od ciljev direktive je poenotenje predpisov drţav članic EU, ki se nanašajo na področje pranja denarja in financiranje terorizma, kar posledično zagotavlja tudi globalen pristop v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Direktiva je sestavljena iz preambule in 46-ih členov. Posebnosti Tretje direktive so (Šeme Hočevar, 2007): predhodna kazniva dejanja, ki vključujejo najmanj vsa huda kazniva dejanja (trgovina z mamili, goljufije na škodo Evropske unije, korupcijska kazniva dejanja in financiranje terorizma); direktiva vključuje med nove zavezance tudi druţbe za upravljanje; drţavam članicam je dovoljeno, da se same odločijo o uporabi direktive za določene zavezance, ki opravljajo finančno dejavnost samo občasno ali v majhnem obsegu in glede katerih je majhno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma; uvaja uporabo presoje o tveganju glede stranke, transakcije, razmerja ali storitve; posebej so povzeti ukrepi, ki naj jih zavezanci izvajajo pri skrbnem pregledu stranke (dobro poznavanje svoje stranke, identifikacija stranke, dejanskega lastnika in transakcij, pridobivanje podatkov o namenu sklenitve poslovnega razmerja); kadar stranka ob postopku identifikacije ni fizično navzoča, direktiva uvaja zahteve po dodatnih dokumentih in podatkih, dodatnih potrdilih in ukrepih; pri korespondenčnem odnosu z bankami iz tretjih drţav (zunaj Evropske unije) so predpisani pridobitev zadostnih javnih in drugih podatkov o tej instituciji, ocena tveganja in notranje kontrole, odobritev višjih upravnih struktur za vzpostavitev odnosa, dostop do podatkov o strankah pri korespondenčni instituciji in drugi ukrepi za laţje prepoznavanje narave poslovnih razmerij, v katerih poslujejo; zavezanci morajo biti še posebej pozorni pri dejavnostih, pri katerih je tveganje višje, ali kompleksnih, nenavadno velikih transakcijah in vseh nenavadnih transakcijah, ki nimajo ekonomskega ali pravnega ozadja; 14.

pri politično izpostavljenih osebah iz druge drţave EU ali iz tretjih drţav morajo drţave EU uvesti ustrezne instrumente za upravljanje tveganj in izvesti skrben pregled takšnih strank; sprejetje ustreznih ukrepov drţav članic, s katerimi bodo zaščitile zaposlene v zavezanih inštitucijah pred groţnjami in drugimi sovraţnimi dejavnostmi v okviru izvajanja nalog po tej direktivi.. 4.2. Financial Action Task Force (FATF). Skupina sedmih najrazvitejših drţav na svetu (Skupina G-7) je leta 1989 ustanovila delovno skupino, imenovano Projektna skupina za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force1, v nadaljevanju FATF), za proučevanje in spremljanje problematike pranja denarja v svetu. FATF je prvo in hkrati najpomembnejše mednarodno telo, specializirano izključno za boj proti pranju denarja, oblikovanje in razvoj politike boja proti pranju denarja, ocenjevanje sprejetih ukrepov za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja v drţavah članicah ter raziskovanje najnovejših trendov in tipologij pranja denarja. Leto po ustanovitvi je skupina FATF izdala 40 priporočil za preprečevanje pranja denarja, ki so postali glavna značilnost skupine in njenega poslanstva. Skupina FATF je na mednarodnem nivoju zelo aktivna, saj vsako leto izdela poročilo o tipologiji in stanju na področju pranja denarja ter izvaja preglede sistemov za preprečevanje pranja denarja drţav članic. Drţavam, ki še niso uspele uskladiti svojega sistema za boj proti pranju denarja z modelom, ki ga definirajo določila, zapisana v 40-ih priporočilih, pomaga s svetovanjem in izobraţevanjem (Plantan, 2000).. Temeljni cilji skupine FATF: nadzor nad izvrševanjem 40-ih priporočil v drţavah članicah; redno preverjanje ustreznosti obstoječih predpisov za boj proti pranju denarja; redno spremljanje razvoja novih trendov in tipologij pranja denarja; 1. http://www.fatf-gafi.org/. 15.

izvajanje programa pomoči v boju proti pranju denarja za druge drţave; promoviranje načel in priporočil na mednarodnem področju, kar bi posredno zagotovilo geografsko širitev članstva v skupini in s tem boljše mednarodno sodelovanje ter harmonizacijo predpisov.. FATF zagovarja spontane spremembe, ki naj bi bile v skladu z novostmi na izredno spremenljivem področju pranja denarja. Tako je skupina FATF določila, da je potrebno po določenem časovnem obdobju priporočila ponovno preučiti in jih po potrebi dopolniti, zaradi česar so se članice dogovorile, da bodo priporočila spreminjale ob ocenjevalnih krogih. Prvi ocenjevalni krog je bil sklenjen leta 1996, pri čemer so bili predlogi posameznih drţav precej različni, zaradi česar so se drţave članice strinjale, da se je potrebno osredotočiti samo na najbolj pomembne predloge in spremembe. Tako sta bili bistveni dopolnitvi 40-ih priporočil širitev predhodnih kaznivih dejanj tudi na kazniva dejanja, ki niso povezana s trgovanjem z mamili, ter namenjanje pozornosti novim tehnologijam, ki omogočajo anonimnost strank.. 4.2.1 40 priporočil FATF Skupina FATF je leta 1990 oblikovala 40 priporočil glede izboljšanja nacionalnih pravnih ureditev, povečanja vloge in pomena finančnega sistema ter okrepitve mednarodnega sodelovanja na področju preprečevanja pranja denarja. Priporočila upoštevajo dejstvo, da imajo drţave različne pravne in finančne sisteme, zaradi česar v boju proti pranju denarja ne morejo izvajati vseh ukrepov na enak način, temveč jih morajo prilagoditi svojemu notranjemu pravu. Njihov namen je predvsem, da jih drţave v okviru svojega pravnega reda uporabljajo kot osnovne principe za delovanje na tem področju (FATF, 2003). Članice skupine FATF so se prav tako strinjale, da je zaţeleno, da drţave članice na lastno ţeljo na podlagi 40-ih priporočil oblikujejo stroţje ukrepe od navedenih. Priporočila, ki naj bi predstavljala minimalne standarde, so bila za tisti čas za mnoge drţave članice preambiciozna, zaradi česar jih je v začetnem obdobju izvajalo le manjše število drţav članic skupine FATF.. 16.

Priporočila so razdeljena v štiri skupine (Taseva, 2007): od 1 do 3 zajemajo splošni okvir priporočil; od 4 do 7 se nanašajo na krepitev vloge nacionalnih pravnih sistemov v boju proti pranju denarja; od 8 do 29 se nanašajo na krepitev finančnih sistemov v boju proti pranju denarja; od 30 do 40 so usmerjena h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Skupina FATF je leta 2003 obnovila in razširila svoja priporočila. Večjo pozornost je namenila identifikaciji dejanskega lastnika in transparentnosti pravnih oseb, politično izpostavljenim osebam in posebnim ukrepom v zvezi z njimi, večjemu poudarku in določitvi ukrepov pri poslovanju s korespondenčnimi bankami, pri novih načinih poslovanja in novih tehnologijah, posebnemu nadzoru nad neobičajnimi in večjimi transakcijami, nadzoru in licenciranju zavezancev, itd.. 4.2.2 Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma Skupina FATF je leta 2001 sprejela 8 priporočil glede boja proti financiranju terorizma, s katerimi je razširila svoj mandat. Značilnosti posameznega priporočila (FATF, 2004): 1. Ureja ratifikacijo in izvrševanje predpisov Organizacije zdruţenih narodov na področju terorizma. 2. Določa, da mora vsaka drţava opredeliti financiranje terorizma, teroristična dejanja in teroristične organizacije. 3. Ureja vprašanja zamrznitve in odvzema terorističnega premoţenja ali premoţenja, namenjenega za teroriste ali financiranje terorizma. 4. Ureja sumljive transakcije, ki se nanašajo na terorizem, ter obveščanje o njih. 5. Navaja k zagotovitvi čim širših oblik mednarodnega sodelovanja pri vseh postopkih, povezanih s financiranjem terorizma, s terorističnimi dejanji ali njihovimi udeleţenci.. 17.

6. Ureja mednarodno sodelovanje, kjer je pomembno izvajanje mednarodne pravne pomoči v zvezi s kazenskimi, civilnimi ali upravnimi preiskavami, pregledi ali postopki v zvezi s financiranjem terorizma, terorističnimi dejanji in terorističnimi organizacijami. 7. Ureja negotovinske transferje v tujino, pri čemer morajo točni in popolni podatki spremljati vse prenose do konca plačilne verige in biti na volju tudi drugim finančnim inštitucijam, ki so pri tem udeleţene. 8. Nanaša se na financiranje terorizma in ureja vprašanje neprofitnih organizacij. Skupina FATF je meseca oktobra 2004 sprejela še dodatno 9. priporočilo, s katerim ureja prenose gotovine preko drţavne meje in priporoča ukrepe za preprečevanje in odkrivanje financiranja terorizma.. 4.3. Svet Evrope. Svet Evrope je regionalna meddrţavna organizacija, ki pospešuje sodelovanje med drţavami v regiji na številnih področjih, med drugim tudi na kazenskopravnem. Svet Evrope ni naddrţavna organizacija, ki bi imela lastne, originalne ali nanjo prenesene pristojnosti. To je tudi poglavitna statusna lastnost, ki Svet Evrope ločuje od Evropske unije (Bavcon, 1997). Drţave članice Evropske unije so tudi članice Sveta Evrope, ki ima skupno 47 članic, od katerih je trenutno predsedujoča Republika Slovenija (The Council of Europe, 2009). Pralci denarja izkoriščajo mednarodno povezovanje in se selijo v različne drţave, zaradi česar ni dovolj le delovanje ene drţave, temveč je potrebna skupna obširna mednarodna akcija z namenom zajezitve problematike pranja denarja. Svet Evrope poudarja nujnost mednarodnega sodelovanja v skladu z načelom mednarodne solidarnosti in kolektivne odgovornosti drţav. Odločitve Sveta Evrope se sprejemajo v Odboru ministrov, katerega sestavljajo zunanji ministri vseh drţav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu. Pod 18.

okriljem Odbora ministrov so za izvajanje medvladnih dejavnosti odgovorni Usmerjevalni odbori, sestavljeni iz strokovnjakov drţav članic, in katerih naloga je nadzorovanje dela specializiranih pododborov, ki urejajo posamezna področja.. 4.3.1 Priporočilo Sveta Evrope št. 10 Priporočilo Sveta Evrope št. 10 o ukrepih proti hrambi in prenosu sredstev kriminalnega izvora velja za prvi mednarodni dogovor na področju preprečevanja pranja denarja, ki ga je Odbor ministrov sprejel junija, leta 1980. Mnoga načela v priporočilu so na področju preventive še danes osnovno vodilo pri delu in od leta 1994 tudi del slovenskih predpisov o preprečevanju pranja denarja. Priporočilo je sestavljeno iz uvodnega dela oziroma preambule in treh točk. V preambuli so navedeni razlogi za sprejem priporočila (Stroligo, 1998): povečano število kaznivih dejanj z elementi nasilja, še zlasti ugrabitve posameznikov v mnogih evropskih drţavah; spoznanje, da prenos sredstev kriminalnega izvora iz ene drţave v drugo, z namenom vključitve v finančni sistem, vzpodbuja izvršitev nadaljnjih kaznivih dejanj; prepričanje, da ima lahko bančni sistem pri izvajanju skupne politike boja proti pranju denarja pomembno vlogo na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, medtem ko naj bi na področju zatiranja takšnih kaznivih dejanj banke sicer ţe sodelovale s policijo in sodnimi organi. Vlade drţav članic naj bi zagotovile, da bodo njihove banke izvajale naslednje aktivnosti: opravljanje identifikacije strank pri odpiranju računov, ter pri opravljanju gotovinskih, depozitnih in medbančnih transakcij nad določenim zneskom; omejile oddajo sefov za hrambo samo za preverjene stranke; pripravile sete bankovcev z vnaprej označenimi številkami za primer, če bi jih bilo potrebno uporabiti na zahtevo pristojnih oblasti v povezavi s kaznivimi dejanji;. 19.

za potrebe preverjanja identifikacijskih dokumentov in prepoznavanja sumljivega obnašanja, se banke zavezujejo glede primernega usposabljanja blagajnikov.. 4.3.2 Konvencija št. 141 Konvencija Sveta Evrope št. 141 o pranju, izsleditvi, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je bila sprejeta v mesecu novembru, leta 1990 v Strasbourgu, v veljavo pa je stopila meseca septembra, leta 1993. Glavni namen konvencije je bil okrepiti mednarodno sodelovanje in razširiti vir pranja denarja na premoţenjsko korist, pridobljeno tudi iz drugih oblik hudih kaznivih dejanj. Konvencija obvezuje vse podpisnice k sprejetju zakonskih in drugih ukrepov, nujnih za identifikacijo, izsleditev in zaseg pripomočkov, iztrţkov ali dobrin, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Konvencija je sestavljena iz preambule in 44-ih členov in je razdeljena na štiri poglavja. V preambuli govori konvencija o enotnosti med članicami Sveta Evrope, vodenju skupne kazenske politike, uporabi sodobnih in učinkovitih metod na mednarodni ravni za boj proti hujšim kaznivim dejanjem, o odvzemu premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ter o vzpostavitvi dobro delujočega sistema mednarodnega sodelovanja. Značilnosti poglavij (The Council of Europe, 1990): v prvem poglavju so navedene definicije pojmov, ki jih konvencija uporablja; v drugem poglavju so navedeni ukrepi, ki jih morajo drţave podpisnice sprejeti na drţavni ravni; v tretjem poglavju je urejeno mednarodno sodelovanje; v četrtem poglavju so opisane končne določbe.. 20.

4.3.3 Konvencija št. 198 Konvencijo št. 141 je meseca maja, leta 2005, v celoti nadomestila Konvencija št. 198 Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma. Nova konvencija je prevzela večino standardov skupine Egmont (glej poglavje št. 4.4), velik del priporočil skupine FATF iz leta 2003, določbe o financiranju terorizma ter uvedla obrnjeno dokazno breme v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji. Konvencija posega tudi v delovanje nadzornih organov in zahteva vzpostavitev regulatornega in nadzornega sistema za preprečevanje pranja denarja, ki mora upoštevati mednarodne standarde, zlasti priporočila FATF (Šeme Hočevar, 2007). Je prvi mednarodni akt z zavezujočimi določbami, ki ureja definicijo, pooblastila in mednarodno sodelovanje uradov za preprečevanje pranja denarja ter vsebuje določbe o preventivnih ukrepih. Prav tako predpisuje obvezno ustanovitev uradov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter zagotovitev zadostnih finančnih in tehničnih sredstev, kadrov z visoko integriteto in dostop do finančnih, upravnih in policijskih podatkov, ki jih urad potrebuje za izvrševanje svojih nalog.. 4.3.4 Odbor strokovnjakov Sveta Evrope Moneyval Odbor ministrov Sveta Evrope je septembra leta 1997 ustanovil Posebni odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja, imenovan Moneyval 2. Odbor je bil ustanovljen z namenom nadzora posameznih sistemov drţav glede boja proti pranju denarja in financiranja terorizma. Trenutno ima Moneyval 2 začasni in 28 stalnih članic, vključno s Slovenijo.. 2. http://www.coe.int/moneyval/. 21.

Ključne naloge odbora Moneyval (The Council of Europe, 2009): pripraviti ustrezno dokumentacijo, vključno z vprašalniki za samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje; oceniti in sprejeti poročila o uspešnosti drţav članic Sveta Evrope, ki niso članice FATF, glede boja proti pranju denarja in financiranja terorizma; oceniti in sprejeti poročila o uspešnosti drţave kandidatke, ki ni članica FATF, za članstvo v Svetu Evrope; kjer je to primerno, dati priporočila drţavam kandidatkam, z namenom izboljšanja učinkovitosti njihovega boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter dati smernice glede pospeševanja mednarodnega sodelovanja. Nadzor poteka tako, da drţave ocenjujejo druga drugo v nadzornih skupinah, katere sestavljajo strokovnjaki posameznih področij iz različnih drţav članic Sveta Evrope, ki niso članice skupine FATF in so postale članice posebnega odbora Moneyval. Ocenjevanje se je izkazalo kot zelo učinkovito, saj so drţave ţe pred prvim ocenjevalnim ciklusom ţelele pokazati svojo podporo boju proti pranju denarja, zaradi česar so se izdatno potrudile pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Podlaga za nadzor in ocenjevanje ukrepov s področja preprečevanja pranja denarja so (Šeme Hočevar, 2007): 40 osnovnih in 9 dodatnih priporočil skupine FATF, vse tri direktive Evropske unije, Konvencija Sveta Evrope št. 141 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, Konvencija Zdruţenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988, metodologija FATF, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za vzajemno ocenjevanje.. Moneyval je na 28. delovnem zasedanju, ki je potekalo od 8. do 12. decembra 2008 v Strasbourgu, obravnaval svoje drugo poročilo o napredku Slovenije. Po mnenju odbora je 22.

največja teţava naše drţave v tem, da ima še vedno izredno majhno število obsodb za kazniva dejanja pranja denarja.. 4.4. Skupina Egmont. Zaradi potrebe po organu, ki bo zadolţen za koordinacijo vseh ukrepov glede boja proti pranju denarja, so se meseca junija, leta 1995, predstavniki 24-ih drţav, 14-ih uradov za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in 8-ih mednarodnih organizacij zbrali v palači d’Egmont-Arenberg v Bruslju, z namenom nadalje raziskati pooblastila in naloge specializiranih organov za boj proti pranju denarja in navezati sodelovanje med njimi. Tako je nastala skupina Egmont3, organizacija vladnih agencij, ki jih zdruţuje skupni cilj, to je oblikovanje skupnih mehanizmov za krepitev medsebojnega sodelovanja in izmenjave informacij, kar bi prispevalo k odkrivanju in odvračanju od pranja denarja in financiranja terorizma (The Eurasian Group, 2009). Skupina Egmont je neformalno zdruţenje, preko katerega neposredno sodelujejo različni uradi za boj proti pranju denarja (FIU uradi). Izmenjava podatkov v posameznih zadevah, kjer obstaja sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, poteka ob pomoči skupine Egmont veliko hitreje, kot to omogoča mednarodna pravna pomoč. Poti umazanega denarja so tako laţje pretrgane in ustavljene, saj so odzivi uradov hitrejši in bolj organizirani. Definicija urada za preprečevanje pranja denarja skupine Egmont je (Šeme Hočevar, 2007): Finančno obveščevalna enota FIU je centralni nacionalni organ, ki je zadolţen za sprejem (in če je mogoče, za pridobivanje), analiziranje in posredovanje obvestil pristojnim organom, ki vsebujejo finančne podatke: glede katerih obstaja sum, da sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ki jih zahtevajo domača zakonodaja ali predpisi, namenjeni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.. 3. http://www.egmontgroup.org/. 23.

Število članov skupine Egmont se je z leti precej povečalo, in sicer s 14 ob ustanovitvi na 116 uradov v letu 2009. Skupino priznavajo in podpirajo tudi mednarodne organizacije, kot so Organizacija zdruţenih narodov, Svet Evrope, FATF, Europol, Interpol, Evropska komisija, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in druge organizacije (FinCEN, 2009).. 24.

5. PREISKOVANJE PRANJA DENARJA. Finančni kriminal je skupni pojem za delovanje storilcev, ki si pod krinko legalne gospodarske dejavnosti poskušajo pridobiti protipravno finančno korist bodisi na škodo lastne ali druge organizacije, posameznikov ali širše druţbene skupnosti (Dvoršek, 2005). Finančni kriminal in njegovo transnacionalno širjenje predstavlja v današnjem času veliko nevarnost vsem drţavam sveta. Zato je pri omejevanju in preprečevanju organiziranega kriminala pomembno medsebojno sodelovanje vlad drţav pri mednarodnopravni in policijski pomoči (Sačić, 2001). Največji problem pri odkrivanju pranja denarja predstavljajo drţave z neurejeno zakonodajo, tako na finančnem kot tudi na kazenskem področju, ter drţave, v katerih velja tajnost bančnih računov (Dobovšek, 2009). Globalizacija omogoča dostop do najnovejših informacij, ponuja večje strokovne izzive pri pripravi mednarodnih in notranjih pravnih norm, omogoča hitrejšo mednarodno izmenjavo podatkov in usklajeno delovanje preiskovalnih organov (Šeme Hočevar, 2007). Samo uporaba represivnih ukrepov proti pranju denarja vodi le k odstranjevanju nekaterih posledic in ne k odpravljanju temeljnih vzrokov in okoliščin, ki pogojujejo nastanek in razvoj pranja denarja. Poleg represivnih metod je program boja proti pranju denarja lahko usmerjen še v opredelitev pranja denarja ter v preiskovanje in dokazovanje operacij pranja denarja.. Zaposleni pri organih odkrivanja in pregona oziroma nadzora nad gospodarsko kriminaliteto zaradi hitrega razvoja sodobne znanosti, tehnologije in stroke na področju gospodarstva potrebujejo neprestan kadrovski razvoj, tehnološki razvoj in razvoj osebnega strokovnega znanja, saj neaţurnost teh organov neposredno vpliva na zmanjšanje njihove učinkovitosti pri odkrivanju in obvladovanju gospodarske kriminalitete (Gregorc, 2009).. Preiskovalci lahko pridejo do sumov gospodarskega kriminala tudi s tako imenovano lastno dejavnostjo. Obstaja vrsta indikatorjev, ki kaţejo na sum tovrstnih nepravilnosti, do katerih se preiskovalci dokopljejo z analizami različnih podatkov (Dvoršek, 2009).. 25.

Osnovne smernice pri preiskovanju pranja denarja (Taseva, 2007): posebna pozornost mora biti usmerjena v podrobnosti, saj lahko informacije, ki se zdijo nepomembne na prvi pogled, pomembno vplivajo na samo preiskavo; sledenje denarja, čigar sledovi lahko vodijo preiskavo do ključnih posameznikov in dogodkov, ter do nepričakovanih rezultatov; preiskovanje naj poteka v dveh smereh, in sicer reaktivno, s čimer raziščemo dogodke ki so se zgodili pred začetkom preiskave, ter proaktivno, kjer preiskujemo dogodke ki so se zgodili med samo preiskavo.. 5.1. Pomembnost podatkov. Učinkovitost boja proti pranju denarja je odvisna od podatkov, ki se nanašajo na to področje finančnega kriminala. Zaradi vse večje globalizacije ne zadostujejo več podatki, ki jih pridobijo organi proti pranju denarja v svoji drţavi, temveč je čedalje bolj pomembno medsebojno sodelovanje organov, ki sodelujejo pri preiskovanju pranja denarja s sorodnimi organi v tujini. Sodelovanje različnih organov pa je izjemno zapleteno in polno formalnih zahtev in postopkovnih posebnosti. Organi se lahko soočajo s pomanjkanjem potrebnih informacij ali pa jih imajo toliko, da praktično ni mogoče ustrezno urediti uporabne baze podatkov. Informacije o pranju denarja morajo biti v takšni obliki, da jih je mogoče enostavno in sistematično analizirati, ter da so preverljive tudi pri drugih za to pristojnih virih.. Pri pridobivanju podatkov morajo preiskovalci usmeriti svoje napore na zbiranje podatkov iz različnih virov, na tehnično obdelavo, analizo in pripravo poročila glede ugotovljenega stanja. S predelanim končnim poročilom glede sumljivih finančnih transakcij lahko preiskovalci odkrijejo samo del v procesu pranja denarja. Nadaljnje preiskovanje vključuje določitev pomembnih dejstev in dokazov. Veljavne podatke povezane s konkretno preiskavo, navadno najdemo v uradnih bančnih zapisih, nefinančnih ustanovah in pri posameznikih, ki opravljajo finančne storitve. V nekaterih primerih so te ustanove ali posamezniki v drugih drţavah, kjer oviro predstavlja premostitev jezikovnih razlik, način kriminalizacije in ureditve upravnih in drugih obveznosti glede ukrepov, ki so predmet preiskovanja pranja 26.

denarja. Prav tako je potrebno premagati ovire glede ureditve kazenskega pravosodja, stopnje uresničevanja mednarodno sprejetih preiskovalnih metod in sredstev ter drugih oblik sodelovanja (Taseva, 2007). Obveščevalni ciklus, s katerim skušajo preiskovalci iz mnoţice podatkov izluščiti tiste, ki imajo uporabno vrednost: zbiranje podatkov, vrednotenje, primerjanje, analiziranje, razporejanje, ponovno vrednotenje oziroma odpravljanje slabosti. Za odločbo podatkov, pomembnih za preiskavo, drţavne zakonodaje večinoma predpisujejo zelo poseben postopek za odločbo takšnih dokumentov, s čimer se proces pridobivanja podatkov upočasni ter s tem posledično nepotrebno podaljša trajanje preiskovanja. Neurejeno vzajemno sodelovanje in počasni administrativni postopki so lahko pomembne ovire v okviru preiskovanja ter lahko celo preprečijo kakovostno dokončanje postopka. Pogosto je bistvo problema v neusklajenih in nezdruţljivih nacionalnih zakonodajah in predpisih, vendar lahko v drţavah v razvoju, kjer pravna drţava ne dosega standardov demokratične druţbe, opazimo primere preprečitve mednarodnega sodelovanja kot posledico korupcije ali nekaterih drugih interesov. Toda v večini drţav, ki so razvile ukrepe za boj proti pranju denarja, je sodelovanje med temi ustanovami doseglo višjo raven. Ta se kaţe v neposredni povezavi med ustanovami, ki so udeleţene v boju proti pranju denarja, in moţnosti za neposredno izmenjavo podatkov. V nekaterih primerih obstaja neposredna povezava med podatkovnimi bazami, ki se lahko vzajemno uporabljajo pri strogo določenih pogojih (Taseva, 2007).. 27.

5.2. Finančne preiskave. Eno najpomembnejših orodij za učinkovito odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje finančnega kriminala so finančne preiskave. Te so se razvile najprej v Ameriki, da bi s pomočjo analize finančnih tokov razkrili strukturo kriminalnih zdruţb. Dodatni zagon so dobile z oblikovanjem strategije preprečevanja pranja denarja, ki pa marsikje ne izpolnjuje velikih pričakovanj (Dvoršek, 2005). Finančne preiskave lahko delimo na tri osnovna področja (Stroligo, 2005): predhodne finančne preiskave zaradi začetnega suma pranja denarja, finančne preiskave v okviru (pred)kazenskega postopka, ko so ali niso povezane s sumom pranja denarja, predhodne finančne preiskave zaradi sumov, ki se ne nanašajo na pranje denarja. Bistvo finančnih preiskav je analitičen in sistematičen pristop k vsem vidikom kriminalnih podatkov, ki so povezani s finančnimi vidiki kriminala, povzročenimi v teku kriminalnih podvigov (Van Duyne, 2003). Velik del finančnih preiskav temelji na preverjanju verodostojnosti podatkov, saj je potrebno potrditi ali ovreči preiskovalčevo hipotezo. Podatki oziroma indikatorji, kot na primer posedovanje velike količine gotovine, nenadne visoke investicije, poslovanje s fiktivnimi podjetji, angaţiranje sumljivih davčnih svetovalcev in drugi, lahko vzbudijo sum pri finančnih preiskavah, da se za določenimi finančnimi premiki skriva kaznivo dejanje. Finančne preiskave predstavljajo eno od temeljnih preiskovalnih orodij za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, še posebej na področju organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala in terorizma. Po eni od definicij zajemajo finančne preiskave zbiranje, selekcioniranje, plemenitenje, preverjanje, predelavo in analizo finančnih in s financami povezanih podatkov za potrebe kazenskega pravosodja.. 28.

Gre torej za (Dvoršek, 2005): preiskovanje finančnih tokov in finančnih povezav ter izvorov sumljivega premoţenja, da bi ugotovili in preiskali strukturo kriminalne organizacije in njenih članov; zbiranje dokazov, da je bilo premoţenje pridobljeno s kaznivimi dejanji, in pravnih osnov za zaseg tako pridobljenega premoţenja; preiskavo okoliščin, ki bodo ţrtvam omogočile utemeljene toţbene zahtevke za povrnitev škode; zavarovanje premoţenja, ki je predmet preiskave, pred odtujitvijo, z namenom zagotovitve moţnosti povračil oškodovancem. EU mora glede zaščite svojih interesov vloţiti veliko več sredstev v usposabljanje preiskovalcev o učinkovitem opravljanju finančnih preiskav. V delo preiskovalcev je potrebno vključiti tudi finančne analize poslovanja podjetij, med katerimi so najbolj uporabne analize finančnih in denarnih tokov, ki se razlikujejo od primera do primera, zaradi česar ni moţno določiti nekega vzorca preiskovanja finančne kriminalitete in mu tudi slediti. Namen finančnih preiskav seveda ni samo iskanje premoţenjske koristi ali drugih oblik premoţenja, ki se lahko odvzame, čeprav je temu področju v mednarodnih aktih in praksi drţav namenjeno še največ pozornosti. Iskanje dokazov o storitvi kaznivega dejanja, o motivu zanj ter odkritje storilca in ostalih morebitnih udeleţencev pri kaznivem dejanju so prav gotovo pomembni, če ţe ne povsem enakovredni cilji vsake finančne preiskave. Urad za preprečevanje pranja denarja, zaradi svojih pooblastil in vpetosti v mednarodno izmenjavo podatkov ter pridobljenega znanja in izkušenj, pomembno prispeva h kvaliteti opravljenih finančnih preiskav (Stroligo, 2005).. 5.2.1 Taktične finančne preiskave Taktične finančne preiskave so usmerjene na konkretne primere in vsebujejo različne finančne plati osumljencev, njihovega premoţenja in medsebojnih odnosov.. 29.

Cilji taktičnih finančnih preiskav so (Van Duyne, 2003): pridobivanje informacij, ki lahko vodijo ali vsebujejo dokaze za uvedbo postopka na sodišču, sledenje, zamrznitev in zaseg premoţenja, ocena nezakonito pridobljenega dobička.. 5.2.2 Strateške finančne preiskave Strateške finančne preiskave so usmerjene na daljše obdobje in namenjene omejevanju finančnega kriminala na globalni ravni. Cilji strateških finančnih preiskav so (Van Duyne, 2003): nizi taktičnih informacij za različne vrste kaznivih dejanj (pranje denarja), trgovskih in industrijskih panog, premoţenja (nepremičnine) ali tveganih vrst druţb (navidezni trgovci), ki jih lahko pretvorimo v operativna orodja za preiskovalce; nizi kazalcev ocen tveganja, ki se ukvarjajo z načinom dela ali s pravili splošnega poslovanja in načini, ki od tega odstopajo in se pojavljajo v kartotekah; podpora politike napredka s sredstvi kriminalnega kartografiranja, pojava kriminala in doseţki (tehnična in proračunska sredstva), ki so potrebni v boju zoper kriminal; izboljšanje vsebine taktičnih preiskav z analizami in ocenami preteklega dela za prepoznavanje izobraţevalnih vidikov; pridobivanje analiz umetnosti kriminala v smislu preprečevanja, iz katerih lahko izluščimo primerne metode, kot so na primer prilagajanje zakonodaje, izboljševanje policijske organiziranosti ali povečevanje preiskovalnih sposobnosti.. 5.3. Preiskovanje pranja denarja s finančnimi preiskavami. Problematiki finančnih preiskav namenjamo vedno večjo pozornost v zadnjih nekaj letih, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava. 30.

mednarodnega organiziranega kriminala ter s tem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani vseh pomembnejših mednarodnih organizacij (Stroligo, 2005). Finančne preiskave pri kaznivem dejanju pranja denarja sledijo enakim ciljem kot finančne preiskave drugih kaznivih dejanj, le da je potrebno upoštevati nekatere materialnopravne, procesne, organizacijske in vsebinske posebnosti oziroma razlike. Za preiskave, ki so povezane s pranjem denarja, je značilna delitev na tako imenovane predhodne finančne preiskave, ki se ne navezujejo na konkretni preiskovalni primer, s katerimi se analizira posamezne finančne transakcije, ki so označene kot sumljive, ker jih tako opredeljuje eden ali več indikatorjev, in na finančne preiskave, ki so povezane s preiskovanjem konkretnega primera. Do teh pride le, če se začetni sum predhodne finančne preiskave potrdi (Dvoršek, 2005). Finančne preiskave, ki potekajo v okviru predkazenskega postopka zaradi potrjenega suma pranja denarja ali suma storitve drugih kaznivih dejanj in jih najpogosteje obravnava policija, spremljajo problemi povezani s pomanjkljivimi tovrstnimi znanji preiskovalcev. Na to kaţejo redke obsodilne sodbe goljufov. Finančne goljufije so tako kršitve z relativno nizkim tveganjem razkritja in sankcioniranja (Dvoršek, 2005). Naloge policistov in kriminalistov v okviru finančne preiskave so: ugotoviti višino protipravne premoţenjske koristi; ugotoviti, katero premoţenje je mogoče odvzeti preko bančnih računov, premičnin, nepremičnin, vrednostnih papirjev, davčne napovedi, itd.; če obstajajo zakonski pogoji, je potrebno podati pobudo drţavnemu toţilcu, da preiskovalnemu sodniku predlaga izdajo sklepa za začasno zavarovanje zahtevka. Izvajalec pranja denarja mora za uspešno realizacijo kriminalne dejavnosti komunicirati na različne načine. Tako se finančna preiskava začne z opazovanjem in nadzorom telefonskih komunikacij osumljencev, kar omogoči preiskovalcem pridobivanje pomembnih podatkov in odkrivanje morebitnih šibkih členov v kriminalni organizaciji. 31.

Primere odkrivanja pranja denarja s finančnimi preiskavami lahko zasledimo v naslednjih primerih (Van Duyne, 2003): Organiziranje prevoza nezakonitega blaga pomeni tudi investicije v prevozna sredstva (tovornjaki, ladje, itd.) in osebje v zakonitih finančnih poslih, kar sproţi finančne transakcije, med katerimi so nekatere previsoke, da bi jih plačevali v gotovini, s čimer se pustijo papirni sledovi, ki predstavljajo prepričljiv dokaz preiskovalcem. Pri proizvodnji sintetičnih drog lahko opazimo, da vse sestavine za njihovo proizvodnjo izhajajo iz transakcij zakonitega finančnega poslovanja - proizvajalci morajo prekurzorje in laboratorijsko opremo kupiti od zakonitih podjetij, saj oprema ne more biti vedno ukradena ali pa blago iz druge roke. Proizvajalci sintetičnih drog tako ustanavljajo zakonita podjetja, da se izognejo sumu in nadzoru policije. Prav tako dejstvo, da je večina laboratorijske opreme kupljene v tujini, nakazuje motive skrivanja.. 32.

STATISTIČNI PODATKI O PRANJU DENARJA. 6. V letnem poročilu Urada za preprečevanje pranja denarja za leto 2008 so predstavljeni statistični podatki o problematiki pranja denarja, ki predstavljajo stanje na področju pranja denarja v Republiki Sloveniji, kot članici Evropske unije.. 6.1. Prenosi gotovine v vrednosti nad 10.000 EUR čez mejo Evropske unije. Na slovenskem delu meje Evropske unije je bilo v letu 2008 prijavljenih in s strani carinskih organov odkritih neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo bistveno manj kot v letu 2007, k čemur je največ prispevalo zmanjšanje prenosov denarja med bankami v EU in izven nje. Tabela 1: Število vseh prijavljenih in neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo EU v obdobju 2007 – 2008 (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2008). Lastnik gotovine Banke Domača podjetja Tuja podjetja. Leto 2007. Leto 2008. Vnos. Iznos. Skupaj. 392. 615. 1007. 231. 105. 336. Fizične osebe. Vnos. Iznos. Skupaj. 303. 97. 400. 22. 11. 33. 13. 4. 17. 278. 59. 337. Skupaj. 231. 105. 336. 313. 74. 387. Skupaj. 623. 720. 1343. 616. 171. 787. 33.

Iz podatkov v Tabeli 1 je razvidno, da se je v letu 2008 število vseh prenosov (tako prijavljenih kot neprijavljenih) gotovine čez mejo EU v vrednosti nad 10.000 EUR v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo kar za 41 %, kar lahko pripišemo dejstvu večje uporabe elektronskega iznosa sredstev s strani bank.. V nadaljevanju so v Tabeli 2 prikazani podatki o številu odkritih neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo EU po posameznih vrstah subjektov, ki jih je Carinska uprava sporočila Uradu. Vsi sporočeni odkriti poizkusi neprijavljenih prenosov so bili izvršeni za nebančni sektor. Tabela 2: Število vseh neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo EU v obdobju 2007 – 2008 (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2008). Lastnik gotovine Domača podjetja Tuja podjetja Fizične osebe Skupaj. Vnos. 13. 13. Leto 2007 Iznos Skupaj. 3. 3. 16. 16. Vnos 0. Leto 2008 Iznos 0. Skupaj 0. 2. 0. 2. 28. 3. 31. 30. 3. 33. Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2008 33 odkritih primerov kršitve obveznosti prijave prenosa gotovine čez mejo EU, medtem ko jih je bilo leta 2007 odkritih le 16 primerov. Podatki nakazujejo na dejstvo, da je kljub napredku v modernih tehnologijah, še vedno prisotna uporaba kurirjev za prenos gotovine čez mejo Evropske unije, kakor tudi čez meje drţav nečlanic.. 34.

6.2. Število in dinamika odprtih in zaključenih zadev. V Grafu 1 je prikazano število odprtih in zaključenih zadev v obdobju 1995 - 2008, ki jih je Urad RS za preprečevanje pranja denarja obravnaval zaradi razlogov suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja in financiranja terorizma.. 300. Število zadev. 250. 200. 150. Prejeto. 100. Zaključeno 50. 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto. Graf 1: Pregled odprtih in zaključenih zadev v Uradu v obdobju 1995 – 2008 (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2008).. Iz grafa je razvidno, da je leta 2008 Urad odprl oziroma prejel 248 novih zadev, od katerih jih je zaključil 191. Od skupno 1486 odprtih zadev je Urad v obdobju 1995 - 2008 zaključil 1241 zadev oziroma 83,51 % vseh v tem času prejetih zadev.. 35.

Statistični podatki o postopkih v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami. 6.3. Iz podatkov, ki jih je Urad prejel od drţavnih toţilstev in sodišč za leto 2008, je razvidno, da so bili postopki v zvezi z 71-imi zadevami (glej Tabelo 3) na dan 31. 12. 2008 v naslednjih fazah:. Tabela 3: Faze postopkov, v katerih so bile na dan 31.12.2008 zadeve povezane s storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2008). FAZA POSTOPKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11. DT4: ovadba zavrţena DT: še ni odločitve DT: odločanje o sprejemu pregona iz tujine DT: zaseg v predkazenskem postopku DT: zahteva za preiskavo PS5: uvedena preiskava DT/SODIŠČE: obtoţnica SODIŠČE: pravnomočne oprostilne sodbe SODIŠČE: pravnomočne obsodilne sodbe DT/SODIŠČE: odstop od pregona, zastaranje, zaustavitve SODIŠČE: odstop kazenskih spisov v tujino Skupaj:. Število zadev 14 5 1. Število oseb 32 15 1. % zadev. 1 11 9 8 8. 2 22 26 18 15. 1,41 % 15,49 % 12,68 % 11,27 % 11,27 %. 2. 4. 2,82 %. 8. 42. 11,27 %. 4. 6. 5,63 %. 71. 183. 100 %. 19,72 % 7,04 % 1,41 %. Iz tabele je razvidno, da je število pravnomočnih obsodilnih obsodb na zelo nizki ravni. Prav to je v drugem poročilu o napredku Slovenije poudarila skupina Moneyval, ki je ocenila, da je še vedno največja teţava Slovenije v izredno majhnem številu obsodb za kazniva dejanja pranja denarja.. 4 5. Drţavno toţilstvo Preiskovalni sodnik. 36.

7. ZAKLJUČEK. Pranje denarja je za večino ljudi pojav, ki zanje osebno ne predstavlja velike nevarnosti, vendar pa je resnost problematike pranja denarja razširjena do te mere, da po nekaterih ocenah predstavlja kar tretjo največjo svetovno industrijo. Kljub temu je dandanes širša javnost premalo seznanjena s tem pojavom in z njegovimi učinki. Toda ţe s kratko poglobitvijo v problematiko lahko posameznik spozna vsaj del nevarnosti, ki jo predstavlja pranje denarja za njih same, kakor tudi za druţbe kot celote. Pranje denarja je pojav, ki povzroča ogromno škodo, tako Evropski uniji kot tudi preostalemu delu sveta. Posledice so najbolj vidne na ekonomskem področju, saj zaradi umazanega denarja močno trpijo evropski gospodarski sistemi. Za ohranitev zdravih finančnih sistemov je nujno potrebno mednarodno sodelovanje, saj so posamezne drţave v boju proti tej problematiki praktično nemočne. Za uspešnejši boj proti pranju denarja je torej nujna nadaljna harmonizacija pravnih norm in intenzivnejše medsebojno sodelovanje. Prav slednje je z ustanovitvijo organov, preko katerih sodelujejo inštitucije, ki se ukvarjajo s problematiko pranja denarja, omogočilo hitrejše in učinkovitejše preprečevanje pranja denarja. Številne pozitivne značilnosti teh organov so potrdile hipotezo o nujnosti medsebojnega sodelovanja za učinkovito preiskovanje in omejevanje pranja denarja. Kljub vsemu pa je moţno vzajemno sodelovanje dvigniti na še višjo raven, tako da je potrebno med drugim urediti neposredno povezavo med podatkovnimi bazami v vseh drţavah, ki sodelujejo v boju proti pranju denarja, in ne le v nekaterih. S problematiko pranja denarja se na področju Evropske unije ukvarjajo številne mednarodne in regionalne organizacije, ki problematiko skušajo učinkoviteje zajeziti z izdajanjem pravnih predpisov, ki urejajo to področje. V diplomski nalogi smo spoznali, da so ti mednarodni predpisi dobra osnova za preprečevanje pranja denarja v EU in drugje po svetu. S preučevanjem mednarodnih organizacij in njihovih aktov smo prišli do spoznanja, da se različni mednarodni predpisi in akti vseskozi nadgrajujejo in izpopolnjujejo. Tako sem potrdil glavno hipotezo o nujnosti izpopolnjevanja pravnih aktov na področju pranja denarja brez katerih ni moţno učinkovito preiskovanje, preprečevanje in omejevanje pranja denarja. 37.

Toda zaradi globalizacije in novih tehnologij, ki omogočajo enostavnejše pranje denarja, ima posameznik občutek, da bo na področju mednarodnih pravnih predpisov v prihodnje potrebno še veliko postoriti, da bi lahko, če ne popolnoma preprečili, vsaj omejili širjenje pranja denarja in vseh posledic ki jih prinaša.. Menim, da bo potrebno aktivnosti s strani mednarodnih organizacij tudi v prihodnje usmerjati k nadaljnjemu nadgrajevanju pravnih predpisov in v smeri intenzivnejšega mednarodnega sodelovanja, s čimer bodo številne prednosti, ki so trenutno na strani pralcev denarja, minimizirane do točke, ko pranje denarja ne bo predstavljalo tako obširnega problema kot ga v današnjem času. Toda samo čas bo pokazal, ali bo res tako.. 38.