Geografski vidiki izvajanja Sheme šolskega sadja in zelenjave

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. SARA UHAN. Geografski vidiki izvajanja Sheme šolskega sadja in zelenjave Zaključna seminarska naloga. Ljubljana, 2015.

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. SARA UHAN. Geografski vidiki izvajanja Sheme šolskega sadja in zelenjave Zaključna seminarska naloga. Mentor: doc. dr. Irma Potočnik Slavič. Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA - DVOPREDMETNI. Ljubljana, 2015  .

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Irmi Potočnik Slavič za vse usmeritve pri nastajanju zaključne seminarske naloge ter dr. Ulrike Grabski-Kieron z Westfälische Wilhelms Universität v Münstru. Zahvala gre vodjem prehrane na šolah (ga. Ireni Višček, ga. Ireni Anžur Brcar in ga. Stanki Ban Virant), ki so bile pripravljene sodelovati pri raziskavi in brez katerih ne bi bilo moč priti do teh rezultatov. Hvala tudi ga. Tanji Polak Benkič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala domačim..  .

Izvleček Geografski vidiki izvajanja Sheme šolskega sadja in zelenjave Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) je kompleksen ukrep EU, v izvajanju od leta 2009, ki ima za cilj zmanjšati število otrok, ki se spopadajo s prekomerno težo in debelostjo, jim priučiti zdrave prehranjevalne navade ter uravnovesiti evropski trg s sadjem in zelenjavo s podporo lokalnega kmetijstva. V Sloveniji je v shemo vključenih 86 % vseh osnovnošolskih otrok, ki so enkrat tedensko deležni subvencionirane delitve sadja ali zelenjave. Cilj je, da bi bila shema oskrbovana izključno z lokalnim sadjem in zelenjavo, v kratkih oskrbnih verigah ter iz okolju prijazne pridelave. Raziskava temelji na študiji primera na območju Temeniškega podolja in Mirnske doline, kjer se je pokazalo, da so vodje prehrane na šolah naročile okoli tri četrtine sadja in zelenjave od lokalnih pridelovalcev. Več kot dve tretjini sadja in zelenjave sta bili odkupljena neposredno od kmetov. S SŠSZ se je kmetom odprl nov trg, ki zaenkrat večini še ne predstavlja pomembnega deleža odkupa (približno 5 %). Kmetje največjo priložnost vidijo v tem, da bi postali dobavitelji za redno šolsko prehrano. SŠSZ je dober primer medsektorskega povezovanja kmetijstva, zdravstva in šolstva, ki prinaša pestre geografske učinke (povečanje stopnje samooskrbnosti pri sadju in zelenjavi, krepitev lokalne identitete, razvoj podeželja...). Ključne besede: Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ), lokalni pridelovalci, kratke oskrbne verige, šolska prehrana, podeželje, Temeniško podolje in Mirnska dolina Abstract Geographical Aspects of Implementation of the School Fruit and Vegetable Scheme The school fruit and vegetable scheme (SFVS) is a complex European Union action that has been in implementation since 2009 with the goal of reducing the number of overweight and obese children by both training them to adopt healthier eating habits as well as balancing the European market with fruit and vegetable from the local producers. Once a week 86 % of all elementary school children receive a subsidized portion of fruit and vegetable. The goal of the scheme is to supply only local and environment friendly produced fruit and vegetable via construction of short supply chain. The comperative research is based on case study at area of Temeniška valley and Mirnska valley, Slovenia where schools' heads of catering have ordered around three quarters of fruit and vegetable by local producers. More than two thirds of fruit and vegetable have been bought directly from farmers. There is a new market for farmers opening with SFVS but it does not present a significant proportion of purchase yet. The biggest aspiration for farmers is to become regular suppliers for schools. SFVS is a good example of cross-sectoral integration of agriculture, healthcare and the education system, which brings diverse geographical effects (increasing of food self-supply, increasing of local fruit and vegetable production, consumption of local food strenghtens the identity and uniqueness of local area, development of rural areas, etc.) Key words: School Fruit and Vegetable Scheme (SFVS), local growers, short supply chain, school meals, rural areas, Temeniška valley and Mirnska valley.  .

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................. 2 2. METODE ............................................................................................................................ 3 2.1 Analiza dokumentov ter literature .................................................................................. 3 2.2 Zbiranje, obdelava in prikaz podatkov ........................................................................... 3 2.3 Metoda intervjuja in kartografsko delo .......................................................................... 4 3. VSEBINSKO–TEORETSKA IZHODIŠČA ................................................................... 4 3.1 Pravna podlaga SŠSZ ..................................................................................................... 4 3.2 Zdravstveni vidik............................................................................................................ 6 3.3 Šolski vidik ..................................................................................................................... 7 3.4 Geografski vidik ............................................................................................................. 8 4. IZVAJANJE SŠSZ ........................................................................................................... 12 4.1 Ciljna skupina ............................................................................................................... 12 4.2 Financiranje .................................................................................................................. 13 4.3 Razdeljevanje ............................................................................................................... 15 4.4 Dejavniki za uspeh SŠSZ ............................................................................................. 16 4.5 Primerjava SŠSZ v Sloveniji in nemški zvezni deželi Severno Porenje–Vestfalija .... 18 5. ŠTUDIJA PRIMERA ....................................................................................................... 20 5.1 Geografski oris območja proučevanja .......................................................................... 20 5.2 Izvajanje SŠSZ na primeru treh osnovnih šol .............................................................. 23 5.2.1 Osnovna šola Trebnje ............................................................................................ 25 5.2.2 Osnovna šola Šentrupert........................................................................................ 27 5.2.3 Osnovna šola Mokronog ....................................................................................... 29 5.3 Stopnja lokalnosti pridelovalcev in tipizacija dobaviteljev v SŠSZ ............................ 30 5.4 Vidik pridelovalca kot dobavitelja v SŠSZ .................................................................. 31 6. PESTROST GEOGRAFSKIH UČINKOV SŠSZ ......................................................... 37 7. SKLEP ............................................................................................................................... 43 8. SUMMARY....................................................................................................................... 46 9. SEZNAM VIROV IN LITERATURE............................................................................ 48 10. SEZNAM GRAFIKONOV, PREGLEDNIC IN SLIK ................................................. 54.        .  . 1.

1. UVOD Shema šolskega sadja in zelenjave (v nadaljevanju SŠSZ) je ukrep Skupne kmetijske politike EU, da bi povečali uživanje sadja in zelenjave, zmanjšali težave s prekomerno težo in debelostjo, privzgojili boljše prehranske navade ter s tem vplivali na boljše zdravstveno stanje ljudi, hkrati pa tudi uravnovesili evropski trg s sadjem in zelenjavo s podporo lokalnih pridelovalcev. EU državam članicam namenja določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah, pri tem pa je velik poudarek na spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnostih. SŠSZ je dober primer medsektorskega povezovanja šolstva, zdravstva in kmetijstva. V zaključni seminarski nalogi je bil cilj z več vidikov (pravni, zdravstveni, šolski in geografski) kritično pogledati na izvajanje programa. Ker gre za projekt, ki se izvaja od leta 2009, poglobljenih in sinteznih raziskav navkljub vsakoletnemu poročanju šol še ni bilo. Zaslediti je le raziskave o vplivu SŠSZ na povečanje uživanja sadja in zelenjave med otroci, kar naj bi se dolgoročno odražalo v izboljšanju zdravstvenega stanja Evropejcev, manjkajo pa raziskave o vplivu projekta na lokalno kmetijstvo, kar je bilo prav tako opredeljeno kot eden od stebrov sheme. V sklopu zaključne seminarske naloge je bila za razjasnitev vsebinsko–teoretičnega uvoda opravljena poglobljena analiza literature, predvsem raznih dokumentov, ki so bili podlaga za začetek izvajanja tega ukrepa. S pomočjo literature so bili opredeljeni cilji, ki se jih s SŠSZ želi doseči, ter predstavljena primerjava izvajanja programa pri nas in v tujini. Sledila je opredelitev proučevanega območja, na katerem so bile k sodelovanju povabljene šole, da posredujejo podatke o tem, kako izvajajo SŠSZ. Opravljeni so bili tudi intervjuji z lokalnim pridelovalcem, ki sodeluje v SŠSZ, z območnim kmetijskim svetovalcem ter odgovorno osebo za izvajanje programa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavni namen zaključne seminarske naloge je bil predstaviti izvajanje SŠSZ na evropski, državni in lokalni ravni. Osredotočili smo se predvsem na ovrednotenje programa za lokalne kmete. Raziskavo so usmerjali sledeči cilji: • • • • •. kritična opredelitev ciljev, ki se jih s SŠSZ želi doseči, prikazati razlike v izvajanju SŠSZ med Slovenijo in nekaterimi izbranimi državami EU, s študijo primera ugotoviti, v kolikšni meri šole sodelujejo z lokalnimi pridelovalci in koliko s trgovci, koliko je v SŠSZ lokalnega sadja in zelenjave, z metodo intervjuja oceniti prednosti sodelovanja v SŠSZ za pridelovalce, ter ovrednotiti prve geografske učinke sheme.. V zaključni seminarski nalogi smo si zastavili tri delovne hipoteze. Hipoteza 1: V SŠSZ prevladujejo kratke prodajne verige, največ sadja in zelenjave je odkupljenega neposredno od kmetov. Hipoteza 2: Vodje prehrane na šolah za SŠSZ naročajo sezonsko sadje in zelenjavo iz okolju prijazne pridelave, z visokim deležem ekološke hrane ter pridelkov lokalnih pridelovalcev..  . 2.

Hipoteza 3: Kmetom se je s tem projektom odprla možnost novega tržišča za njihove pridelke, sodelovanje v SŠSZ jim predstavlja pomemben vir dohodka, predvsem pa vidijo priložnost, da postanejo dobavitelji sadja in zelenjave za redno šolsko prehrano.. 2. METODE   V zaključni seminarski nalogi so bili uporabljeni različni metodološki pristopi, saj je bil le na ta način omogočen dovolj celosten vpogled v izvajanje SŠSZ. Zaradi kompleksnosti in aktualnosti programa je bilo potrebno statistične in prostorske analize kombinirati s kvalitativno metodo (polstrukturiranim intervjujem). Le dosledno kombinirana uporaba spodaj navedenih metod omogoča sledenje zastavljenim ciljem in preveritev hipotez.. 2.1 Analiza dokumentov ter literature Analiza dokumentov ter relevantne literature je omogočila seznanitev s tematiko. Najprej je bil narejen pregled različnih dokumentov (Bela knjiga o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ipd.), ki so bili spodbuda za začetek izvajanja SŠSZ. Na podlagi tega so bili opredeljeni cilji, ki se jih želi s tem ukrepom doseči. Sledilo je razumevanje pravnega okvirja na evropski in državni ravni. S pomočjo različnih poročil, strategij in ostalih dokumentov je bilo predstavljeno izvajanje SŠSZ (opredelitev ciljne skupine, finančni okvir, načini razdeljevanja) v Sloveniji in v širšem evropskem kontekstu. Del analize literature je bil opravljen med študijsko izmenjavo v zimskem semestru 2014/2015 na Westfälische Wilhelms-Universität v Münstru v Nemčiji, kjer je bila tudi narejena primerjava izvajanja SŠSZ v Sloveniji in nemški zvezni deželi Severno Porenje– Vestfalija. Pregled in analiza literature sta pokazala, da obstajajo številne raziskave zdravstvenega stanja otrok ter odraslih, prve zaznavne spremembe prehranjevalnih navad, očiten pa je manko spremljanja učinkov programa za pridelovalce oziroma lokalno kmetijstvo. V letu 2015 naj bi bila opravljena evalvacija SŠSZ za prejšnje petletno odboje, ko se pričakuje, da se bo pokazalo več statistično zaznavnih rezultatov. Pri nastajanju zaključne seminarske naloge se je pokazalo pomanjkanje literature, ki bi se kritično opredelila do SŠSZ, kar lahko delno pojasnimo z dejstvom, da je učinke težko vrednotiti zaradi kratkega časovnega obdobja izvajanja programa, pričakovati pa je, da bo v prihodnjih letih tematika še bolj aktualna.. 2.2 Zbiranje, obdelava in prikaz podatkov Eno temeljnih poglavij zaključne seminarske naloge je študija primera, za potrebe katere je bilo najprej opredeljeno območje proučevanja: mikroregiji Temeniškega podolja in Mirnske doline, ki sta izrazito prehodni in geografsko pestri. Šolam na tem območju je bila naslovljena prošnja za posredovanje podatkov o tem, na kakšen način izvajajo SŠSZ, katere vrste sadja in zelenjave naročajo in kdo so njihovi dobavitelji za shemo. Podatke so posredovale tri osnovne šole, ostali dve osnovni šoli na tem območju SŠSZ ne izvajata. Določen je bil tudi časovni okvir, in sicer za zadnja tri šolska leta (od šolskega leta 2010/2011 do šolskega leta 2013/2014). Javno dostopna so letna poročila o izvajanju sheme na državni ravni, ki pa so  . 3.

podatkovno skopa, predvsem pa ne vsebujejo podatkov o tem, kdo so dobavitelji sadja in zelenjave in ali to prihaja iz lokalnega okolja. To pa predstavlja temelj za analizo geografskih vidikov sheme. Iz teh razlogov je bilo nujno neposredno sodelovanje z vodji prehrane na šolah. Sledila je obdelava pridobljenih podatkov z orodjem Excel in Inkscape, grafični prikaz ter njihova interpretacija. Z metodo vrednotenja je bila opravljena tipizacija dobaviteljev glede na stopnjo lokalnosti njihovega sadja in zelenjave. Pri obdelavi podatkov se je pokazala težava pri nedoslednem vodenju (ali le pri posredovanju podatkov) evidenc glede načina pridelave odkupljenega sadja in zelenjave (ekološko, integrirano ali konvencionalno) na šolah, zato je morala biti že v začetnem stadiju nastajanja zaključne seminarske naloge opuščena ideja o klasifikaciji načina pridelave razdeljenega sadja in zelenjave na izbranih šolah.. 2.3 Metoda intervjuja in kartografsko delo Med kvalitativnimi metodami se je pri raziskavi v zaključni seminarski nalogi uporabilo polstrukturirani intervju. Z namenom pridobiti vidik pridelovalca, ki je ključen za interpretacijo geografskega vidika sheme, je bil na proučevanem območju v aprilu 2015 opravljen intervju s kmetom, za katerega se je predpostavilo, da je pomemben dobavitelj sadja in zelenjave osnovnim šolam na tem območju. V zaključni seminarski nalogi je predstavljen profil kmetije, kolikšen delež odkupa jim predstavlja sodelovanje v SŠSZ, katere šole pri njih naročajo ter kakšne prednosti vidijo v tovrstnem sodelovanju. Podatki so grafično prikazani. Za relevantnejše zaključke o prednostih in slabostih sodelovanja v SŠSZ bi bilo potrebno narediti intervju z večjim številom pridelovalcev, saj so razlogi za sodelovanje vedno subjektivno zaznamovan vir podatkov, predvsem pa so različni glede na profil pridelovalca (velikost, specializiranost, lokacija). Pomanjkanje dovolj velikega zajema intervjuvancev smo pri oblikovanju ugotovitev poskušali nevtralizirati s prepletanjem rezultatov podobnih raziskav v tujini. Navezan je bil kontakt z odgovorno osebo za SŠSZ na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v maju 2015 v polstrukturiranem intervjuju posredovala aktualne podatke o izvajanju sheme v Sloveniji, ki so služili za primerjavo pri dobljenimi rezultati na proučevanem območju in so pomembno sooblikovali končne ugotovitve. Z metodo prostorskega prikaza rabe tal so bili prikazani sadovnjaki (ekstenzivni in intenzivni), v sodelovanju s kmetijskim svetovalcem na območni Kmetijski svetovalni službi v maju 2015 pa tudi ugotovljeno število tržnih sadjarjev in zelenjadarjev na proučevanem območju in ocena realnih možnosti za lokalno samooskrbo s sadjem in zelenjavo.. 3. VSEBINSKO–TEORETSKA IZHODIŠČA 3.1 Pravna podlaga SŠSZ Leta 2007 je Evropska komisija naredila raziskavo o zdravstvenem stanju otrok, na podlagi katere je izdala Belo knjigo o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano,.  . 4.

prekomerno telesno težo in debelostjo,1 s katero so želeli vzpostaviti usklajen pristop EU pri reševanju problematike bolezni, ki so posledica nezdrave prehrane, prekomerne telesne teže in debelosti (White Paper on ..., 2007). Ta dokument je predstavljal temelj za uvedbo ukrepa Shema šolskega sadja, ki ga je leta 2008 potrdil Svet Evrope ob večinski podpori Evropskega parlamenta. Evropska komisija je nato pripravila uredbo (št. 288/2009) in s šolskim letom 2009/2010 pričela izvajati Shemo šolskega sadja (Predstavitev. Shema šolskega ..., 2013). Evropski pravni okvir SŠSZ predstavlja Uredba Komisije iz leta 2009 (št. 288/2009) o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (št. 288/2009) v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah. Ti dve uredbi sta bili zadnjič spremenjeni marca 2014 z Delegirano uredbo komisije. Z začetkom šolskega leta 2014/2015 je shema vstopila v novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike (SKP) EU 2014–2020, v katerem se je Shema šolskega sadja preimenovala v Shemo šolskega sadja in zelenjave2 (Ur. l. RS, št. 54/2014.). Poleg že navedenih izvajanje SŠSZ ureja tudi Uredba o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi z vzpostavitvijo skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Ur. l. RS, št. 346/2013). V Sloveniji je osnovna pravna podlaga izvajanju SŠSZ Uredba o izvajanju Sheme šolskega sadja (Ur. l. RS, št. 64/2012 in 7/2013), ki je bila nazadnje dopolnjena v letu 2014 (Ur. l. RS, št. 54/2014). Letno minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in ministrom za zdravje sprejme Strategijo za izvajanje Sheme šolskega sadja in zelenjave,3 v kateri so navodila vodjem prehrane na osnovnih šolah za izvajanje SŠSZ (Strategija za izvajanje Sheme …, 2014). 30. januarja 2014 je Evropska komisija objavila dokument, v katerem predlaga, da se dve trenutno ločeni šolski shemi: Shema šolskega sadja in Shema šolskega mleka4 povežeta znotraj skupnega okvirja. Pod sloganom “Z dobro prehrano do dobrega počutja” želijo združiti izobraževalne ukrepe za boljšo ozaveščenost otrok o zdravih prehranjevalnih navadah, povezati kmete/pridelovalce s potrošniki ter nameniti skrb trajnostnemu razvoju, spopadanju z živilskimi odpadki in ostalimi okoljskimi vprašanji. Vodilno načelo nove predlagane sheme je poenostavitev zakonodaje, postopkov prijave na razpisana namenska finančna sredstva, letnega poročanja ter krepitev izobraževalnega vidika shem, za kar je namenjenih tudi vse več finančnih sredstev. Nova shema se bo izvajala znotraj enotnega pravnega in finančnega okvirja. S tem naj bi naredili shemi učinkovitejši. V finančnem obdobju EU 2014–2020 so za mleko predvidena sredstva v višini 80 milijonov evrov, za sadje in zelenjavo pa 150 milijonov. Novi predlog tudi omogoča posameznim državam, da prenesejo do 15 % sredstev iz ene na drugo shemo. Povezana shema naj bi se začela izvajati leta 2016 (New School Schemes for ..., 2014).                                                                                                                 1. Z listino so se zavezali, da ta trend obrnejo do leta 2015 (White Paper on ..., 2007). V letu 2015 se bo izvedla evalvacija za preteklo petletno obdobje. 2 Zelenjava se je razdeljevala že prej in je z novim programskim obdobjem prišlo le do spremembe poimenovanja programa. 3 Na podlagi 3. člena Uredbe o izvajanju Sheme šolskega sadja (Uradni list RS, št. 64/2012, št. 7/2013 in št. 54/2014). 4 Shema šolskega mleka se izvaja precej daljše obdobje. Vzpostavljena je bila leta 1977 in vključuje več kot 20 milijonov otrok (New School Schemes for ..., 2014). EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini do štirih centov za največ 0,25 l mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroke (pribl. 1 EUR mesečno; Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014)..  . 5.

3.2 Zdravstveni vidik Povod za začetek izvajanja SŠSZ je bilo drastično naraščanje števila otrok, ki se spopadajo s prekomerno težo in debelostjo, kar vodi v različna obolenja. Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot abnormalna ali povečana vsebnost maščobe v telesu, ki že lahko škoduje zdravju. Indeks telesne mase (ITM) je opredeljen kot telesna masa človeka, deljena s kvadratom njegove višine v metrih (kg/m2). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ITM enak ali večji od 25 opredelila za prekomerno telesno težo, ITM enak ali večji od 30 pa za debelost (Obesity and overweight, 2015). Število ljudi na svetu, ki se spopada s prekomerno težo ali je debelih, se je od leta 1980 več kot podvojilo. V letu 2014 je bilo več kot 1,9 milijarde odraslih prekomerno težkih (39 % svetovne populacije, 38 % moških ter 40 % žensk). Kar 600 milijonov ljudi se spopada z debelostjo (13 % svetovne populacije, 11 % moških in 14 % žensk). Predvsem pa se povečuje delež otrok, ki je prekomerno težkih ali debelih. V letu 2013 je bilo na svetu kar 42 milijonov otrok, mlajših od 15 let, ki so imeli ITM enak ali večji 25 (Obesity and overweight, 2015). Po ocenah je več kot 22 milijonov otrok v EU prekomerno težkih, od tega se 5,1 milijona spopada z debelostjo. Letno to število naraste za 1,2 milijona, ki so prekomerno težki, oz. 300.000 tistih, ki se že spopadajo z debelostjo. Prekomerna telesna teža in debelost sta razlog za zaskrbljenost. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2010 ocenila, da je v EU vsak tretji otrok v starosti med 6. in 9. letom prekomerno težak oziroma predebel. Ta trend zaskrbljujoče hitro narašča (še leta 2008 je bilo razmerje ena proti štiri; Agriculture and rural ...., 2012). Veliko smrti in bolezni je posledica sedmih glavnih dejavnikov, od katerih jih je šest (povišani krvni tlak, povišan indeks telesne mase, holesterol, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, pomanjkanje telesnih aktivnosti in prekomerno uživanje alkohola) povezanih s prehrano in telesno aktivnostjo (Foglietta, 2008). Razlog za več kot milijon smrti letno v EU je v nezadostnem uživanju sadja in zelenjave. Skoraj polovico smrti (42 %) nastopi zaradi bolezni srca in ožilja, eno četrtino zaradi raka (Pomerleau, Lock, McKee, 2005). Vsaka članica EU za bolezni, povezane z nepravilno prehrano, uporabi 7 % proračunskih sredstev iz zdravstvene blagajne (Foglietta, 2008). Zaradi debelosti v otroštvu lahko pride do prezgodnje smrti, invalidnosti v odrasli dobi, predvsem pa je bolj verjetno, da se bodo taki otroci tudi kasneje spopadali s prekomerno težo in debelostjo. Debeli otroci imajo težave z dihanjem, povišan pritisk, večjo verjetnost za zlome, pri njih se že zgodaj pojavijo srčno–žilna obolenja, hkrati pa debelost pusti tudi določene psihološke posledice (Obesity and overweight, 2015). Sadje in zelenjava sta osnova zdrave prehrane in pomembno vplivata na uravnavanje telesne teže ter uspešno delujeta v boju proti boleznim srca in ožilja, raku in sladkorni bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča uživanje minimalno 400 g svežega sadja in zelenjave, ki naj bi ga zaužili v petih obrokih tekom celega dneva. Nekatere druge organizacije priporočajo še večji dnevni vnos, preko 600 g (Altmann in sod., 2012). Državljani v več kot 18 državah EU v svoje telo ne vnesemo minimalno priporočenih 400 g svežega sadja in zelenjave/dan. Povprečna količina zaužitega sadja in zelenjave na prebivalca EU v letu 2012 je bila 387 g/dan (New Freshfel Consumption …, 2014). Ciper (748 g), Romunija (727 g) in Grčija (717 g) imajo najvišji dnevni vnos sadja in zelenjave na prebivalca. V Litvi (251 g), na Češkem (294 g), v Latviji (326 g) ter Bolgariji (327 g) pa prebivalci vnesejo v.  . 6.

svoje telo najmanj sadja in zelenjave. Obstajajo velike razlike tudi v razmerju uživanja med sadjem in zelenjavo. Tako na primer v Belgiji užijejo kar trikrat več zelenjave kot sadja. Prav tako tudi v Franciji jedo bolj pogosto zelenjavo kot sadje (Altmann in sod., 2012). V šolskem letu 2005/2006 je v EU le tretjina fantov in četrtina deklet med 11. in 15. letom starosti zaužila najmanj en kos sadja na dan. Odstotek je najnižji na Finskem, v Litvi, Latviji, Slovaški, najvišji pa na Norveškem, Portugalskem, na tretjem mestu je Slovenija, kjer je po podatkih iz leta 2005/2006 dnevno zaužilo vsaj en kos sadja 55 % deklet, ter 41 % fantov starih 11 let, ter 40 % deklet in 26 % fantov, starih 15 let. Dnevno uživanje sadja je manjše pri starosti 15 let kot pri starosti 11 let. EU povprečje za dekleta, stara 11 let je, da 44 % deklet uživa vsaj en kos sadja na dan, 39 % starosti 13 let ter 34 % deklet starih 15 let. Pri fantih odstotek pada iz 37 % tistih, starih 11 let, ki dnevno uživajo sadje, na 32 % pri 13 letih ter 25 % dečkov starih 15 let (Health at a Glance, 2010). Količina uživanja sadja in zelenjave pri otrocih je odvisna od številnih dejavnikov: družbenogospodarskih (prehranjevalne navade staršev, socialno–ekonomsko stanje družine), geografskih (podnebje, kakšne so tradicionalne prehranjevalne navade), gospodarskih (dostopnost sadja in zelenjave na trgu) ter časa priprave, ki mora biti v sodobnem, hitrem tempu življenja čim krajši. Prebivalec EU je v povprečju v letu 2012 zaužil 167,62 g sadja na dan, kar je bilo za 11,8 % manj kot v prejšnjem letu, ter za 14,2 % manj kot je povprečje za obdobje 2007–2011. Uživanje zelenjave se tudi zmanjšuje. V letu 2012 je Evropejec povprečno zaužil 219,33 g zelenjave na dan, kar je za 5,3 % manj kot v letu 2011 in za 4,0 % manj kot v predhodnem petletnem obdobju (New Freshfel Consumption, 2014). SŠSZ želi spodbuditi uživanje sadja in zelenjave ter s tem pomembno vplivati na zdravje Evropejcev.. 3.3 Šolski vidik Dolgoročni cilj SŠSZ je privzgojiti zdrave prehranjevalne navade. Raziskave so pokazale, da se prehranske navade, pridobljene v otroštvu, pogosto prenesejo v odraslo dobo. Bolj je verjetno, da bodo debeli otroci postali debeli odrasli, zato so bili kot ciljna skupina opredeljeni otroci med 6. in 12. letom starosti (Strategija za izvajanje ..., 2014). Hkrati so otroci bodoči potrošniki, zato je tudi z gospodarskega vidika pomembno, da bodo radi kupovali sadje in zelenjavo. Z letom 2014 se je povečal poudarek na različnih spremljevalnih dejavnostih,5 s katerimi se otroke poučuje o pomenu zdrave prehrane. Le s spremembo prehranjevalnih navad, ki jih bodo otroci prenesli v domače gospodinjstvo, bo SŠSZ dolgoročno uspešna. Učenci na šolah, kjer se izvaja SŠSZ, sodelujejo vsaj v eni spremljevalni dejavnosti, ki jo izvede šola, zaželeno pa je, da se vključijo tudi starši ter dobavitelji sadja in zelenjave. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) organizira različna regijska izobraževanja o pravilni prehrani in zdravem načinu življenja. Učitelji nato pripravijo razredne ure na temo sadja in zelenjave, različne kuharske delavnice ipd. (Strategija za izvajanje …, 2014).                                                                                                                 5.  . Sredstva, namenjena za spremljevalne ukrepe, so se v novem programskem obdobju 2014–2020 podvojila.. 7.

Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki izvaja del pouka kot šolo v naravi, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravi projektne vsebine na temo sadja in zelenjave, zdrave prehrane ter kmetovanja. Učenci v okviru naravoslovnih dnevov obiščejo kmetije, si ogledajo sadovnjake in se seznanijo s pridelavo vrtnin (Strategija za izvajanje …, 2014). S tem poizkušajo vključiti vse akterje SŠSZ (učence, učitelje, starše in pridelovalce). V okviru spremljevalnih dejavnosti SŠSZ se podpira vzpostavitev šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno–izobraževalnem procesu. Delo na takem vrtu poteka na ekološki način pridelave (Strategija za izvajanje …, 2014). Z vzpostavitvijo šolskega vrta naj bi šole začele v letu 2016, veliko šol pa ga ima urejenega že nekaj let. Slika 1: Model različnih vidikov SŠSZ.. Vir podatkov: Agriculture and rural ...., 2012; Foglietta, 2008; Strategija za izvajanje …, 2014.. 3.4 Geografski vidik   Eden pomembnih ciljev SŠSZ je uravnovesiti evropski trg s sadjem in zelenjavo. Z upadom uživanja sadja in zelenjave se je zmanjšalo povpraševanje po teh dveh dobrinah, pod pritiskom pa so tudi cene. Zmanjšano povpraševanje po sadju in zelenjavi pomeni izpad dohodka pridelovalcem, kmetje imajo težavo z izgubo trga, kar posledično negativno vpliva na gospodarstvo, hkrati pa tudi na obdelanost kmetijskih površin in izgled naše podeželske pokrajine. V EU je bilo v letu 2012 pridelanih 32,5 milijonov ton sadja, kar predstavlja 12 % upad v primerjavi s prejšnjim letom ter za 10 % manj, kot je bilo pridelanega v obdobju med letoma.  . 8.

2007 in 2011. Pridelava zelenjave je v letu 2012 upadla za 6 % in je skupno znašala 50,3 milijonov ton. To je za 3 % manj od povprečja v prejšnjem petletnem obdobju (New Freshfel Consumption…, 2014). Kar nekaj držav, med njimi tudi Slovenija, ne dosegajo stopnje samooskrbnosti v teh dveh skupinah živil. S pridelavo zelenjave se v Sloveniji ukvarja veliko število kmetijskih gospodarstev, ki pa jo pridelujejo predvsem za lastno porabo, malo je tržne pridelave zelenjave. Po podatkih SURS je od 2000 do 2014 trend pridelovalne površine zelenjave naraščajoč (leta 2000 se je zelenjavo pridelovalo na 3242 ha, leta 2014 pa na 5057 ha ali 64 % več kot leta 2000; Pridelava zelenjadnic, SURS). Naraščajoče število pridelovalnih površin zelenjave pa je predvsem posledica naraščajočega trenda površin za netržno pridelavo zelenjave (vrtičkov za samooskrbo) in na podlagi različnih spodbud načrtne usmeritve določenih pridelovalcev, ki so v tem prepoznali potencial. Trend pridelovalne površine tržne zelenjave je bil vse od leta 2000 do leta 2012 padajoč. Leta 2013 je bil prvič zaznaven porast. Skupno smo v Sloveniji v letu 2014 pridelali 86.208 t zelenjave, kar je za 18 % več kot leta 2012. V letu 2014 se je pridelovalo tržno zelenjavo za prodajo na 1982 ha kmetijskih zemljišč. Iz popisa tržnega vrtnarstva je razvidno, da je v letu 2010 zelenjavo za prodajo pridelovalo 1192 kmetijskih gospodarstev na 1216 ha zemljišč. Kmetijska gospodarstva, ki so pridelovala zelenjavo za prodajo, so predstavljala le 3 % gospodarstev, ki so se po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2010 ukvarjala s pridelavo zelenjave (Pridelava zelenjadnic. SURS, 2015; Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014). Več kot tri četrtine pridelovalnih površin, na katerih se prideluje slovenska zelenjava namenjena prodaji, je vključenih v sheme kakovosti, predvsem v integrirano pridelavo (Sheme kakovosti, 2015). Leta 2012 je bilo 336 pridelovalcev, ki so obdelovali 66 % ali 994 ha pridelovalnih površin z integrirano zelenjavo za prodajo na povprečno 2,96 ha/kmetijsko gospodarstvo. Površine z ekološko pridelavo se vztrajno povečujejo (od 96 ha ali 6 % vseh pridelovalnih površin z zelenjavo, namenjeno prodaji leta 2006, na 181 ha ali 12 % leta 2012; Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014).. Slovenija je neto uvoznik zelenjave, tako sveže kot predelane, saj domača pridelava že dlje ne sledi povpraševanju. Leta 2012 je bilo uvoženo 95.069 t zelenjave, kar je kar 62 % več kot leta 2000. Slovenija v pomembnih količinah in vrednostih uvaža zelenjavo, za katero obstaja potencial za razvoj tudi doma (paradižnik, solata, paprika, čebula, česen, korenje in repa, bučke, zelje, melone, lubenice itd.). Stopnja samooskrbe z zelenjavo je majhna, med leti niha, saj je močno odvisna od vremenskih pojavov in je imela vse do leta 2013 trend zmanjševanja, potem je bila ponovno zaznavna majhna rast. V letu 2014 je bila Slovenija 38 % samooskrbna z zelenjavo (Največji primanjkljaj pri ..., 2015). Za tržno pridelano zelenjavo v Sloveniji je značilna majhna in razdrobljena struktura, slabša organiziranost pridelovalcev za pridelavo, pripravo pridelkov za trg in trženje, (pre)velika odvisnost od vremenskih pojavov, majhen delež namakanih površin, tehnološko zaostajanje za razvitimi državami, pomanjkanje skladiščnih kapacitet ter nezadostna prepoznavnost slovenske zelenjave zaradi nepovezanosti pridelovalcev, kar neposredno vpliva na manjšo cenovno konkurenčnost v primerjavi z uvoženo zelenjavo (Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014). Nasprotno pa razdrobljena in majhna posestna struktura, ki jo izpostavljamo v Sloveniji kot problem kmetijstva, pri zelenjavi (ob predpostavki povezovanja pridelovalcev za organizirano pridelavo, pripravo pridelkov za trg in trženje) ni temeljna ovira razvoja..  . 9.

Slovenija ima v pridelavi sveže zelenjave velik potencial, vendar je nujno nakazano združevanje. V novem programskem obdobju 2014–2020 je cilj, da se odstotek zelenjave v SŠSZ poveča s sedanjih 2 % na 10 %, saj ima zelenjava še bistveno več hranilnih vrednostih (priporoča se minimalni dnevni vnos 250 g zelenjave ter 150 g sadja). Hkrati pa v šolah opažajo, da otroci pogosteje zavračajo zelenjavo, zato to predstavlja temeljni izziv pri spremembi prehranjevalnih navad (Polak Benkič, 2015; Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014). Sadjarstvo ima na območju Slovenije dolgo tradicijo. Po podatkih rabe tal je pridelavi sadja namenjenih dobra 2 % kmetijske zemlje v rabi. V letu 2014 je bilo 9886 ha sadovnjakov, od tega 4313 ha intenzivnih nasadov ter 5537 ha ekstenzivnih nasadov. Najbolj razširjena sadna vrsta je jablana, ki predstavlja okrog 70 % vseh intenzivnih nasadov (Pridelava sadja v ..., 2015). Prodaja sadja preko organiziranega odkupa v zadnjih letih drastično upada: od 60.000 t v letu 2000 do 40.000 t v letu 2006 ter 26.000 t v letu 2012. Obseg prodaje na tržnicah je majhen in je v zadnjih letih znašal med 1200 in 1500 ton. Do leta 2009 je bil značilen trend povečevanja uvoza sadja, po tem letu se je uvoz letno zniževal za 10 %. V letu 2012 je bilo uvoženega 174.000 t sadja (Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014). Delež ekološkega sadjarstva je nizek. V letu 2013 je bilo v Sloveniji 850 ha ekoloških sadovnjakov, poleg tega jih je še okrog 300 ha v fazi preusmeritve (Kmetijska zemljišča v ..., 2015). Integrirana pridelava postaja standard, usmeritve v prihodnje pa so tudi v iskanju alternativnih rešitev v obliki pridelave višje kakovosti (Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014). Slovensko sadjarstvo ima razmeroma velik tržni potencial (na domačem trgu in za izvoz), ki ga je možno realizirati s tehnološkimi spremembami ter s povezovanjem vseh sodelujočih akterjev v verigi. Večja konkurenčnost slovenskega sadjarstva bi bila dosežena s posodobitvijo nasadov. Delež nasadov s protitočnimi mrežami in namakalnimi sistemi je še vedno premajhen. V Sloveniji se skupaj namaka 690 ha oziroma 12.1 % vseh intenzivnih sadovnjakov, zaščitenih proti točo pa je 23,23 % nasadov oziroma 932 ha intenzivnih sadovnjakov (Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014).. količina sadja/zelenjave (v t). Grafikon 1: Količina razdeljenega sadja in zelenjave v SŠSZ, Slovenija. 700 600 500 400 300 200 100 0 šol. leto 2010/2011. šol. leto 2011/2012. šol. leto 2012/2013. šol. leto 2013/2014. Vir podatkov: Polak Benkič, 2015..  . 10.

V okviru SŠSZ je bilo v šolskem letu 2010/2011 v državah, ki izvajajo shemo, razdeljenih 43.730 ton sadja in zelenjave, kar predstavlja 0,06 % zelenjave in sadja na trgu EU (Altmann in sod., 2012). V Sloveniji se vsako leto povečuje količina razdeljenega sadja in zelenjave. V šolskem letu 2010/2011 je bilo razdeljenega 460 t sadja in zelenjave, v šolskem letu 2011/2012 520 t, v šolskem letu 2012/2013 512 t ter v šolskem letu 2013/2014 pa 608 t (Polak Benkič, 2015). Cilj sheme je spodbuditi uživanje lokalno pridelane hrane in povečati spoštovanje le-te. S povečano stopnjo globalizacije je delež lokalno pridelane hrane na naših krožnikih vse manjši. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da so otroci predvsem iz urbaniziranih območij izgubili stik s tem, od kod pride hrana na krožnik, na kakšen način je pridelana, katere so tradicionalne jedi iz lokalnega okolja ter se ne zavedajo pomena uživanja sezonske hrane (The Review of …, 2013). S posameznimi pobudami se v zadnjih letih odnos spreminja. Spodbujanje uživanja lokalno pridelane hrane je postalo medijsko všečno ter podprto z različnimi kampanjami. S kupovanjem lokalno pridelane hrane zmanjšamo stroške transporta, hkrati je manjše število posrednikov, zato so lahko cene nižje, podpiramo pa tudi lokalno gospodarstvo pod sloganom »iz regije v regijo«. Tako sadje in zelenjava je manj kemično obdelano, veliko manj je tudi stroškov pakiranja in nepotrebne embalaže ter predstavlja manjši negativni vpliv na okolje. Dolgi transporti prispevajo k povečani uporabi fosilnih goriv ter posledičnemu onesnaževanju zraka z izpušnimi plini in hrupom. Kjer so prodajne poti kratke, ni tolikšnega onesnaževanja okolja, taka hrana pa tudi vsebuje veliko več hranil, je bolj okusna, še posebej, ker je zaužita v času dozorelosti, ter veliko bolj zdrava, z višjo vsebnostjo vitaminov in brez dodajanja umetnih barvil ter ostalih aditivov za podaljševanje obstojnosti (Lokalna samooskrba, 2013). Navezanost potrošnika na lokalno hrano stabilizira domači trg in pospešuje domačo pridelavo in predelavo. Hrana je pomembna strateška dobrina in zagotavljanje varne, zdravju neškodljive in kakovostne hrane je postala prednostna naloga današnje družbe. V Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 je kot prednostna naloga opredeljeno zagotavljanje nacionalne in globalne prehranske varnosti, ki jo je moč doseči z okrepljeno samooskrbo s hrano (Gale, 2014). Zadostna samooskrba je pomembna za zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine ter zagotavljanje državne varnosti med ekonomskimi krizami, ko lahko pride do motene globalne oskrbe (Lokalna samooskrba, 2013). Z uživanjem lokalno pridelane hrane podpiramo ohranjanje delovnih mest v kmetijskem ter živilsko–predelovanem sektorju na našem podeželju, pa tudi možnost zaslužka kmetom, ki skrbijo za obdelanost kmetijskih površin ter urejenost podeželja (Lokalna samooskrba, 2013). Prihodki se porazdelijo na lokalni/regionalni ravni na več deležnikov (pridelovalci, predelovalci, organizatorji prodaje,...), namesto da se dobički koncentrirajo pri posrednikih (v trgovskih verigah). Kupovanje lokalnih živil ustvarja tesno povezanost potrošnika s pridelovalcem, kar spodbuja dobro medsebojno povezanost ljudi znotraj določene skupnosti na določenem območju (Salobir, 2013). Potrošnik pa ima veliko večji nadzor nad tem, od kod njegova hrana prihaja in kakšne kakovosti je. Klemenčič (2010) pravi, da je povečano zanimanje za lokalno pridelano hrano posledica spremenjenih družbenogeografskih razmer v sodobni družbi, ki se vse bolj.  . 11.

usmerja k rabi lokalnih razvojnih virov. S tem pa se tudi krepi lokalna identiteta in edinstvenost, ki je pomemben razvojni dejavnik, predvsem na podeželju (Klemenčič, 2010). Slika 2: Sintezni model ciljev SŠSZ.. Vir podatkov: Agriculture and rural ...., 2012; Foglietta, 2008; Strategija za izvajanje Resolucije ..., 2014; White Paper on ..., 2007.. 4. IZVAJANJE SŠSZ 4.1 Ciljna skupina V ta vseevropski prostovoljni sistem je bilo v šolskem letu 2014/2015 vključenih 25 držav članic EU. Za vstop se niso odločile Finska, Švedska in Združeno kraljestvo, saj te države že več let same izvajajo podobne programe, ki so še bolj subvencionirani, zajemajo širši krog populacije in so zato še uspešnejši (Are the School ...?, 2011).6                                                                                                                 6. V Združenem kraljestvu je v podobni shemi zajetih 2 milijona otrok (90 % ciljne skupine) in je za izvajanje namenjenih kar 53 milijonov funtov/leto, kar je skoraj tretjina sredstev, namenjenih za izvajanje SŠSZ v vseh preostalih članicah EU skupaj (Altmann in sod., 2012)..  . 12.

Za ciljno skupino so bili na evropski ravni opredeljeni otroci med 6. in 12. letom starosti, v Sloveniji so zaradi načela enakosti vključeni vsi osnovnošolski otroci; z novim proračunskim obdobjem (2014–2020) pa so do sredstev upravičeni tudi učenci v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so starejši od 15 let (Uredba o spremembah …, 2014). V prvem šolskem letu izvajanja je bilo v SŠSZ v EU vključenih 4,7 milijonov otrok, kar je predstavljalo 18,4 % ciljne populacije (EU Expert Committee …, 2014). V šolskem letu 2010/2011 je bilo v več kot 54.000 šolah z dobrimi 8 milijonov otrok vključenih že 32 % otrok (Altmann in sod., 2012). V šolskem letu 2015/2016 bo v projekt vključenih preko 12 milijonov otrok po vsej Evropi (Allocations agreed for …, 2015). V Sloveniji se ukrep izvaja od začetka uvedbe v šolskem letu 2009/2010. Takrat se je SŠSZ pridružilo 343 šol s 122.905 učenci, kar je predstavljalo 75 % ciljne populacije. Naslednje leto je njihovo število nekoliko upadlo zaradi nezaupanja do novega programa, nato pa je število vključenih šol in učencev vseskozi naraščalo (Annual monitoring report …, 2015). V šolskem letu 2014/2015 v SŠSZ sodeluje 394 šol z nekaj več kot 142.500 učenci, kar predstavlja 86 % vseh osnovnošolskih otrok v Sloveniji (Strategija za izvajanje …, 2014). Preglednica 1: Število sodelujočih šol in učencev ter višina sredstev, namenjenih za izvajanje SŠSZ (v Sloveniji).. sredstva (v EUR) število šol delež šol vključenih v ŠSZ število učencev delež učencev. šolsko leto 2009/2010 600.562. šolsko leto 2010/2011 593.526. šolsko leto 2011/2012 715.510. šolsko leto 2012/2013 774.762. šolsko leto 2013/2014 895.700. šolsko leto 2014/2015 1.033.337. 343 75 %. 275 62 %. 341 74 %. 371 76 %. 410 84 %. 394 81 %. (interpoliran podatek). (interpoliran podatek). 122.905. 101.553. 119.979. 131.154. 147.646. 142.500. 75 %. 63 %. 74 %. 80 %. 90 %. 86 %. (interpoliran podatek). Vir podatkov: Annual monitoring report…, 2015; Strategija za izvajanje …, 2014; SURS, 2015.. 4.2 Financiranje Program je bil od leta 2009 do leta 2014 sofinanciran s strani EU v višini 50–75 %. Z novim programskim obdobjem se je v šolskem letu 2014/2015 sofinanciranje povečalo na 75–90 %, odvisno od države članice (konvergenčne regije, kjer je BDP/prebivalca nižji, dobijo višjo finančno podporo; New School Schemes ..., 2014). V povprečju se shema financira 79 % z evropskimi sredstvi (Allocations agreed for …, 2015). Ostalo morajo zagotoviti članice iz državnih proračunov ali s pomočjo zunanjih partnerjev..  . 13.

Z novim programskim obdobjem (2014–2020) so se skoraj podvojila finančna sredstva za SŠSZ. V šolskem letu 2015/2016 bo za SŠSZ namenjenih preko 150 milijonov evrov sredstev7 (Allocations agreed for …, 2015). Letno pa skoraj tretjina sredstev ostane neporabljenih. V šolskem letu 2010/2011 je bilo porabljenih 55.500.000 EUR, tj. 61.6 % sredstev, ki so bila na voljo (Altmann in sod., 2012). Z večjim izkoristkom sredstev bi lahko naredili SŠSZ še uspešnejšo. Od začetka izvajanja programa v šolskem letu 2009/2010 do vključno šolskega leta 2013/2014 je bilo sofinanciranje sheme v Sloveniji 75 %, preostalih 25 % se je zagotovilo iz proračuna Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije (Shema šolskega sadja …, 2013). Z novim programskim obdobjem (2014–2020) se je povečala višina sredstev: v šolskem letu 2014/2015 je shema v Sloveniji financirana 83 % iz evropskih sredstev, 17 % pa iz nacionalnega proračuna. Okvirna pomoč na učenca znaša 6 EUR/leto (Strategija za izvajanje …, 2014). V nekaterih državah pomagajo sofinancirati SŠSZ starši ali zunanji partnerji, vendar je navkljub raznovrstnim prizadevanjem to sodelovanje še vedno skromno. V šolskem letu 2011/2012 so se le štiri države odločile za slednji način (Slovaška, kjer starši sofinancirajo kar 14 %, Danska, flamski del Belgije ter Avstrija; Altmann in sod, 2012). V anketah, ki jih vsako leto izvajajo pri nas, se je veliko staršev izreklo, da so pripravljeni delno pomagati pri financiranju dodeljevanja dodatnega obroka sadja in zelenjave njihovim otrokom. A s tem se pojavi konflikt s tistimi starši, ki tega ne zmorejo in je to v nasprotju z opredeljenim ciljem SŠSZ socialno–ekonomske enakosti vseh učencev. Grafikon 2: Finančna sredstva za izvajanje SŠSZ v Sloveniji. vrednotenje izvajanja SŠSZ (4300 EUR) 0,5 % spremljevalni ukrepi - izobraževanja o zdravi prehrani, projektne vsebine na temo sadja in zelenjave (74.000 EUR) 7,9 %. obveščanje javnosti (1300 EUR) 0,1 %. nakup sadja in zelenjave (855.000 EUR) 88,1 %. Vir podatkov: Strategija za izvajanje …, 2014. Za izvajanje SŠSZ v Sloveniji je v šolskem letu 2014/2015 zagotovljenih 934.600 EUR. Za nakup sadja in zelenjave je namenjenih 855.000 EUR, v to pa niso vključeni stroški dobave in dodatne opreme, povezane z razdeljevanjem sadja in zelenjave. 74.000 EUR je namenjenih izvajanju spremljevalnih ukrepov (izobraževanja o zdravi prehrani, projektne vsebine na temo sadja in zelenjave, vzpostavitev šolskega vrta). 4300 EUR letno je namenjenih spremljanju in vrednotenju učinkov SŠSZ ter 1300 EUR za obveščanje javnosti, v kar je vključeno                                                                                                                 7.  . Še vedno pa to predstavlja le 0,25 % kmetijskega proračuna EU.. 14.

vzdrževanje spletne strani; stroškov plakata, ki ga izdelajo šole in obesijo na vidno mesto, ni (Strategija za izvajanje …, 2014). Povprečna vrednost na porcijo sadja ali zelenjave v EU je bila v letu 2011 ocenjena na 0,29 EUR, cene pa zelo variirajo med državami: od 0,05 EUR/porcijo v Romuniji, 0,14 EUR/porcijo na Madžarskem in 0,23 EUR/porcijo na Poljskem do 2,74 EUR v Belgiji (Altmann in sod., 2012). V Sloveniji je povprečna vrednost ene delitve znašala 0,17 EUR (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2012). 7 držav, s 74 milijoni razdeljenimi porcijami sadja in zelenjave, kar predstavlja 25 % sodelujočih, ima povprečno vrednost na porcijo sadja ali zelenjave višjo od 0,40 EUR. Po ocenah študij je vrednost več kot 0,30 EUR na porcijo sadja ali zelenjave v katerikoli državi pretirana in je večinoma pogojena z logistiko. Povprečna vrednost, ki jo plača EU za kilogram sadja ali zelenjave je 2,12 EUR, na Irskem pa vrednost za kilogram znaša kar 7,96 EUR, v Belgiji 4,73 EUR/kg, na Malti 4,50 EUR/kg ter v Italiji 4,09 EUR/kg (Altmann in sod., 2012). Z višjo ceno, ki jo morajo šole plačati za porcijo sadja ali zelenjave, se zmanjšuje pozitiven učinek SŠSZ, saj so posledično otroci deležni manj delitev.. 4.3 Razdeljevanje Razdeljevanje sadja in zelenjave v Sloveniji je decentralizirano. Vodja prehrane na osnovni šoli sam izbere svojega dobavitelja. Priporoča se lokalni proizvajalec, da so stroški transporta čim manjši, hkrati pa višja kakovost sadja in zelenjave (Strategija za izvajanje …, 2014). Šole uporabijo sistem enostavnega naročanja, kjer nabavo sadja in zelenjave od kmeta izvršijo z naročilnico, kmet pa ob dobavi šoli priloži dobavnico in račun. V okviru SŠSZ se delita večinoma sveže sadje in zelenjava, saj le-ta vsebujeta največ hranilnih vrednosti in najučinkoviteje vplivata na izboljšanje zdravstvenega stanja učencev. Vsaka država sestavi svoj seznam sadnih vrst, ki se tradicionalno pridelujejo na njenem območju. Slovenija ima na seznamu: jabolka, hruške, češnje in višnje, breskve in nektarine, marelice, slive, kivi, kaki, jagode, borovnice, maline, črni in rdeči ribez, grozdje, lubenice, melone, fige, mandarine ter lešnike in orehe. S šolskim letom 2014/2015 je na seznamu tudi žižola (ali žižula), ki je vse bolj uveljavljena sadna vrsta na Primorskem. Od zelenjave se v okviru SŠSZ nudi paradižnik, korenje, paprika, cvetača, rdeča redkvica, kolerabica, zelena, redkev, kumare, komarček, šparglji in bučke. Poleg tega sta na seznamu tudi dva proizvoda predelane zelenjave: kislo zelje in kisla repa (Strategija za izvajanje …, 2014). Priporoča se uživanje svežega sadja in zelenjave, v tretjini držav EU, ki izvajajo SŠSZ, razdeljujejo tudi predelano sadje in zelenjavo: nesladkani sokovi, nesladkano vloženo sadje, rozine, suho sadje, zamrznjeno sadje in zelenjava, vložena zelenjava, juhe brez dodatkov sladkorja, soli ali maščob8. V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2013/2014 le 0,3 % delitev predelanega sadja in zelenjave (Annual Monitoring Report …, 2014). S šolskim letom 2014/2015 je bilo za razdeljevanje v okviru sheme odobreno tudi suho sadje, a le tisto, ki se tradicionalno prideluje na naših kmetijah. To je suho sadje naslednjih sadnih vrst: jabolka, hruške, slive, češnje in kaki (Strategija za izvajanje …, 2014). Suho sadje se tradicionalno uživa v zimskih mesecih in ima ugodne hranilne vrednosti ter vsebnosti mineralov, vitaminov                                                                                                                 8. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija večino sadja in zelenjave učenci zaužijejo svežega in je predelanega le okrog 1 %, nasprotno pa na Slovaškem v predelani obliki v okviru SŠSZ nudijo kar 62 % vseh delitev. Povprečje za vse države je 8,6 % delitev predelanega sadja in zelenjave (Altmann in sod., 2012).  . 15.

in prehranskih vlaknin, ter je v času, ko ni na razpolago dovolj svežega, sezonskega ter lokalnega sadja in zelenjave, dobrodošla nadomestitev. Velikost porcije je poleg pogostosti in kontinuiranosti pomemben dejavnik v povečanju uživanja sadja in zelenjave med otroci. Priporočljivo je, da minimalno 400 g sadja in zelenjave užijemo v petih manjših obrokih tekom celega dneva, zato je zaželena velikost porcije okrog 100 g. Največ držav poroča, da razdeljujejo porcije po 100 g ali več. V šestih državah razdeljujejo porcije, večje od 200 g (Altmann in sod., 2012). Z večjo porcijo se zmanjša frekvenca razdeljevanja. V Sloveniji je bilo v prvem letu izvajanje SŠSZ v povprečju razdeljenih 30 obrokov/učenca, po 140 g sadja ali zelenjave na eno porcijo. V šolskem letu 2011/2012 se je že zmanjšala velikost ene delitve na 122 g/obrok, s tem pa je bila dosežena večja frekvenca razdeljevanja (37 obrokov/učenca). V šolskem letu 2014/2015 je v povprečju učenec dobil 120 g svežega sadja in zelenjave ali 30 g suhega sadja. Nikakor pa ne sme biti tako sadje ali zelenjava nadomestek tistega, ki se že tako ali tako razdeljuje v sklopu zajtrka ali malice na šoli, ampak mora biti otrokom ponujen dodatno. Dnevne porcije so tudi prilagojene starosti otroka, ceni proizvoda in glede na odobrena sredstva (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2012; Strategija za izvajanje …, 2014). Slovenske šole večinoma sledijo priporočilu, da obroke sadja in zelenjave razdeljujejo preko celega leta, manj so uspešne v pogostosti razdeljevanja. Šole v povprečju izvajajo deljenje sadja in zelenjave SŠSZ enkrat tedensko, le nekatere šole občasno 2–krat tedensko (Strategija za izvajanje …, 2014). V devetih evropskih državah razdeljujejo sadje in zelenjavo 3– do 5– krat na teden, drugod podobno kot pri nas (do 2–krat tedensko; Altmann in sod., 2012).. 4.4 Dejavniki za uspeh SŠSZ Kratkoročni in dolgoročni uspeh SŠSZ je pogojen z različnimi dejavniki. •. Sofinanciranje s strani Evropske unije. Večina držav je že pred SŠSZ izvajala podobne prehranske ukrepe. V Sloveniji je na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport med letoma 2004 in 2007 potekal projekt z naslovom »Jabolko v šoli«, v katerem je sodelovalo 26 osnovnih in 25 srednjih šol, ki so bile lokacijsko razpršene po Sloveniji. Ministrstvo je zagotovilo finančno podporo, s katero so šole v posebnih kotičkih trikrat tedensko namenile svojim učencem jabolka. Projekt so spremljale številne spremljevalne dejavnosti (naravoslovni dnevi, predavanja o pravilni prehrani, kuharski tečaji, ekskurzije na sadjarsko kmetijo; Ožek, 2009). SŠSZ je na evropski ravni zakonsko uredila to področje in poenotila navodila. S sofinanciranjem EU se je povečalo število otrok, ki jih ta program doseže. Danes je sofinanciranje v večini evropskih držav nujno, sicer države v lastnih proračunih ne bi imele zagotovljenih dovolj sredstev za izvajanje programa v takem obsegu. Poleg tega pa podpora EU v očeh javnosti omogoča večjo težo domačim projektom. V raziskavah se je tudi pokazalo, da je SŠSZ povečala ozaveščanje ljudi o pomembnosti dela EU in ji prinesla dober sloves (Altmann in sod., 2012). S tovrstnim programom generirajo prihodnje evrovolilce. •.  . Pester izbor različnih vrst sadja in zelenjave. 16.

Eden pomembnejših dejavnikov za uspeh SŠSZ je pester izbor sadja in zelenjave. Najmanj pet do deset različnih vrst sadja in zelenjave je potrebno nuditi otrokom tekom leta, da uspemo ohraniti njihovo zanimanje, hkrati pa je variabilnost potrebna, da se jih navaja na različne okuse (Altmann in sod., 2012). Pri tem velikokrat nastopi konflikt med pestro izbiro sadja in zelenjave, uživanjem sezonske hrane ter ponudbo sadja in zelenjave v lokalnem okolju. •. Pogost in kontinuiranost delitev sadja in zelenjave. Za spremembo prehranjevalnih navad se priporoča izvajanje sheme vsaj trikrat tedensko. S pogostejšo frekvenco delitve sadja in zelenjave je bolj verjetno, da bomo otrokom priučili zdrave prehranjevalne navade. Glede na omejen proračun se šole poziva, da najdejo zasebne financerje, ali v kolikor je mogoče, razdelijo dnevno količino sadja in zelenjave na dva dni (Altmann in sod., 2012). Poleg tega je za uspeh projekta pomembna kontinuiranost izvajanja, zato je zaželeno, da šole SŠSZ izvajajo vsako leto (Altmann in sod., 2012). V nemški zvezni deželi Severno Porenje– Vestfalija so se skoraj vse šole (99 %), ki so kdaj že sodelovale v SŠSZ, izrekle, da želijo s programom nadaljevati tudi v prihodnjih letih, kar je znak, da so s projektom zadovoljni tudi delavci šole (Regionale Strategie Nordrhein–Westfalens …, 2015). •. Zastonj dostava. Kot dejavnik za uspeh SŠSZ je izpostavljena tudi zastonj dostava, saj v finančnem proračunu šol ni zagotovljenih dodatnih sredstev za kritje stroškov transporta (Altmann in sod., 2012). Te krijejo dobavitelji sami in morajo biti že všteti v ceno sadja in zelenjave na kilogram. •. Vpliv socialno-ekonomskega faktorja. Razloge za stagnacijo ter zaznavno zmanjševanje uživanja svežega sadja in zelenjave poleg slabe osveščenosti o pomenu zdravih prehranjevalnih navad, globalizacije in pretežno sedečega položaja modernega človeka, novih načinov pridelave in predelave hrane, ki vsebuje vse več različnih umetnih dodatkov, iščemo tudi v gospodarski krizi, ki je prisila ljudi z majhnimi prihodki, da se odločajo za nakup najcenejših živilih oziroma predelane hrane, ki ima visoko kalorično vrednost, a je revna s hranili (The Review of …, 2013). Leta 2010 se je kar 10 % gospodinjstev v EU izreklo, da ni zmožnih zagotoviti sadja svojim otrokom vsak dan (Altmann in sod., 2012). Vsem otrokom se želi omogočiti uživanje kakovostne hrane, saj so ravno otroci najbolj ranljivi potrošniki (The Review of …, 2013). •. Izvajanje spremljevalnih dejavnosti. Za dosego dolgoročnejših sprememb prehranjevalnih navad Evropejcev in s tem uspeha SŠSZ, se je EU zavedla, da pri izvajanju SŠSZ pomemben predvsem vzgojni vidik, zato so v šolskem letu 2014/2015 izobraževalne spremljevalne dejavnosti opredelili kot upravičen strošek in je zanje namenjen precejšen delež proračuna (okrog 8 % ; Strategija za izvajanje …, 2014). •. Povezovanje javnega in zasebnega sektorja. V eni tretjini držav je poleg javnega v shemo vključen tudi zasebni sektor. Tam je to sodelovanje ključno za zagotavljanje dovolj velike količine sredstev za razdeljevanje brezplačnih obrokov sadja in zelenjave (Altmann in sod., 2012). Pri nas je shema še vedno  . 17.

financirana izključno z javnimi sredstvi (evropska sredstva dopolnjujejo iz državnega proračuna). Prizadeva se, da bi bilo več sodelovanja z zasebnimi partnerji.. 4.5 Primerjava SŠSZ v Sloveniji in nemški zvezni deželi Severno Porenje– Vestfalija Večina držav ima centralizirano ureditev izvajanja SŠSZ, med njimi tudi Slovenija, kjer se tako financiranje kot letno poročanje izvaja na državni ravni. Belgija, Španija in Nemčija pa imajo decentralizirano ureditev, kar pomeni, da vsaka regija neodvisno od druge regije izvaja SŠSZ (Altmann in sod., 2012). V Nemčiji se je za pristop k programu odločilo sedem od 16 zveznih dežel: Baden-Württemberg, Spodnja Saška, Severno Porenje–Vestfalija, Porenje– Pfalška, Saška–Anhalt, Posarje in Turingija (Germany. School Fruit ..., 2015). V zaključni seminarski nalogi je podrobneje predstavljen primer delovanja sheme v nemški zvezni deželi Severno Porenje–Vestfalija, kjer so z izvajanjem sheme začeli v marcu in aprilu leta 2010, ko je bilo vključenih 65.000 učencev, v šolskem letu 2014/2015 pa je v programu sodelovalo že preko 1000 šol s 186.000 učenci (EU–Schulobst– und …, 2015). Do leta 2014 je bila shema sofinancirana s strani EU 50 %, v šolskem letu 2014/2015 pa 75 % (Regionale Strategie Nordrhein–Westfalens …, 2015). Preglednica 2: Izvajanje SŠSZ v nemški zvezni deželi Severno Porenje–Vestfalija. šolsko leto število šol 2009/2010 355 2010/2011 450 2011/2012 520 2012/2013 581 2013/2014 800 2014/2015 1020 Vir: EU–Schulobst– und …, 2015.. število učencev 65.000 85.000 100.000 110.000 144.000 186.000. pogostost razdeljevanja 5-krat tedensko 5-krat tedensko 3-krat ali 5-krat tedensko 4-krat ali 3-krat tedensko 3-krat tedensko 3-krat tedensko. Grafikon 3: Število vključenih učencev v SŠSZ v Sloveniji in Severnem Porenju–Vestfaliji.. število učencev. Slovenija. Severno Porenje-Vestfalija. 200,000 180,000 160,000 140,000 120,000 100,000 80,000 60,000 40,000 20,000 0 šol. leto 2009/2010. šol. leto 2010/2011. šol. leto 2011/2012. šol. leto 2012/2013. šol. leto 2013/2014. šol. leto 2014/2015. Vir podatkov: Annual monitoring report …, 2015; EU–Schulobst– und …, 2015; Strategija za izvajanje …, 2014.  . 18.

Poleg SŠSZ se v Severnem Porenju in Vestfaliji izvajata še dva projekta, ki prav tako spodbujata redno uživanje sadja in zelenjave med otroci in mladostniki, tj. Mreža oskrbovanja šol (Vernetzungsstelle Schulverpflegung NRW) ter program Izobraževanje in zdravje (Programm Bildung und Gesundheit). Izobraževanje o pomenu zdravega prehranjevanja izvajajo kmečke ženske iz društva LandFrauen, ki enkrat letno obiščejo posamezni razred in pripravijo predavanje o zdravih prehranjevalnih navadah. Skupni proračun za to zvezno deželo za šolsko leto 2014/2015 znaša dobrih 8 milijonov EUR, od tega je 75 % sofinancirano s strani EU (6,123 milijonov EUR), 25 % sredstev pa financira zvezna dežela (2,041 milijonov EUR; Regionale Strategie Nordrhein–Westfalens …, 2015). Preglednica 3: Primerjava SŠSZ v Sloveniji in v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija.. velikost (v km2) število prebivalcev ciljna skupina število otrok, vključenih v šol. letu 2009/2010 število otrok, vključenih v SŠSZ v šol. l. 2013/2014 delež otrok, ki so bili v šol. letu 2013/2014 vključeni v SŠSZ število sodelujočih šol v šol. letu 2014/2015 odstotek sodelujočih šol sofinanciranje s strani EU drugi financerji skupni proračun v šol. l. 2013/2014 število delitev. Slovenija. Severno Porenje in Vestfalija. 20.273 2.061.085 vsi osnovnošolski otroci (6– 15 let) ter mladina v zavodih, starejša od 15 let 122.905. 34.088 17.844.000 6–12 let starosti. 147.646. pribl. 150.000. 90 %. 20 %. 410. 1020. 84 % 84 % proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 895.700 EUR. 20 % 75 % proračun zvezne dežele Severno Porenje–Vestfalija. 65.000. 5.600.000 EUR. enkrat tedensko, nekaj šol trikrat tedensko dvakrat tedensko velikost porcije 120 g/porcijo 100 g/porcijo količina predelanega 0,3 % predelano 100 % vse sveže število dobaviteljev več kot 200 okrog 100 Vir podatkov: Regional strategy for …, 2014; EU-Schulobst- und…, 2015; Annual Monitoring Report, 2014. V Severnem Porenju in Vestfaliji imajo več tedenskih delitev sadja in zelenjave in sicer ne glede na to, da so tam sredstva za izvajanje SŠSZ kar 6-krat višja, je število vključenih otrok enako. So pa zato deležni več kontinuiranih delitev, kar iz zdravstvenega vidika predstavlja večjo možnost za spremembo prehranjevalnih navad in dosego ostalih ciljev SŠSZ. V Severnem Porenjem–Vestfaliji razdeljujejo subvencioniran obrok sadja in zelenjave trikrat tedensko, a je vključenih zgolj 20 % ciljne populacije. V Sloveniji se poizkuša s  . 19.

sredstvi zajeti čim širšo populacijo, zato je manjše število delitev sadja in zelenjave tedensko, je pa zato vključenih skoraj 90 % vseh osnovnošolskih otrok. Nasprotno pa obstaja velika verjetnost, da zaradi ne dovolj pogoste delitve sadja in zelenjave ne bodo dosežene dolgoročne spremembe prehranjevalnih navad pri otrocih ter zmanjšanje težav s prekomerno težo in izboljšanje zdravja ljudi. V Sloveniji je na seznamu Kmetijske gozdarske zbornice preko 200 pridelovalcev, ki sodelujejo v SŠSZ; v nemški zvezni deželi je dobaviteljev zgolj 100, čeprav gre za veliko večje območje s kar 9-krat večjim številom prebivalstva. V večini primerov so večji trgovci, velika podjetja s 100 ali tudi več kot 500 zaposlenimi (Höllmer, Hartmann, 2013), kjer je vprašljivo, koliko je odkupljenega po načelu krakih prodajnih verig.. 5. ŠTUDIJA PRIMERA 5.1 Geografski oris območja proučevanja V zaključni seminarski nalogi sta bili za območje proučevanja določeni mikroregiji Temeniškega podolja in Mirnske doline. To območje upravno–administrativno sestoji iz štirih občin: Trebnje, Mirna, Šentrupert ter Mokronog - Trebelno, ki skupaj tvorijo Upravno enoto Trebnje.9 Po Melikovi regionalizaciji (1960) to območje Dolenjske sega v tri regije: Mirnska dolina z obrobjem,Temenica, Šentviška kotlina in Stiški kot, Suha krajina, Krške in Šmarješke gorice (Melik, 1960; cv: Kladnik, 1996). Ilešič je leta 1958 v svoji regionalizaciji severnejši del tega območja uvrstil k Predalpskim pokrajinam, in sicer v Nizko Posavsko hribovje; južni del pa je uvrstil h Kraškim pokrajinam notranje Slovenije, natančneje v Nizki dolenjski kras (Ilešič, 1985; cv: Kladnik, 1996). Gams (1986) je na tem območju prepoznal šest pokrajinskih enot: Srednje Posavsko hribovje,, Zahodno Posavsko hribovje, Mirnsko–senovsko podolje, Severno dolenjski fluviokras, Krško–bizeljsko hribovje in Suha krajina (Gams, 1986; cv: Kladnik, 1996). Gabrovec, Kladnik, Orožen Adamič, Pavšek, Perko in Topoletova iz ZRC SAZU so leta 1998 občino Trebnje razdelili na Dolenjsko podolje, Suho krajino, Raduljsko hribovje in Krško gričevje (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1998). Plut pa je v svoji regionalizaciji po sonaravnih kriterij uvrstil na območje Jugovzhodne Slovenije, natančneje v Srednjo Dolenjsko (Plut, 1999). Pri členitvi na posamezne pokrajinske enote smo sledili regionalizaciji Gabrovca, Kladnika, Orožen Adamiča, Pavška, Perka in Topoletove (1998), posebej je bila dodana mikroregija Mirnska dolina. Po tej regionalizaciji tektonsko levi breg reke Mirne spada k Posavskemu hribovju, desni pa k Raduljskemu hribovju, vendar se Mirnska dolina v številnih pogledih razlikuje od sosednih enot (nizek ravninski rečni relief, poselitev, gospodarstvo), zato smo jo                                                                                                                 9. Občina Trebnje je bila ustanovljena leta 1995 in je bila do nove občinske razdelitve ena večjih občin v Sloveniji. Leta 2006 sta se odcepili občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno, leta 2011 pa še občina Mirna..  . 20.

izločili kot posebno enoto. Kot posebno reliefno enoto jo je že omenjal Melik (1960) Mirnska dolina z obrobjem, Gams (1986) - Mirnsko podolje ter Topoletova (1998) v svoji monografiji o Mirnski dolini, kjer jo obravnava kot zaključeno reliefno enoto. Prav tako pa smo del Dolenjskega podolja, ki se nahaja znotraj občine Trebnje, opredelili kot Temeniško podolje, po tamkajšnji reki ponikalnici. Preglednica 4: Pokrajinsko–ekološke enote na proučevanem območju. pokrajinsko– ekološka enota. prevladujoči tip reliefa. Posavsko hribovje. denudacijskoerozijski rečnodenudacijski. raba tal. poselitev. gozd, na osojah vinogradi redka, razpršena in ekstenzivni sadovnjaki Raduljsko hribovje gozd, na osojah vinogradi redka, razpršena, s in ekstenzivni sadovnjaki, središčnim naseljem na uravnavah travniki in 1. stopnje njive Krško gričevje fluviokraški vinogradi, ekstenzivni redka, razpršena sadovnjaki Temeniško podolje fluviokraški travniki in njive, na zgoščena, občinsko pobočjih gozd središče Mirnska dolina fluviokraški travniki in njive, na zgoščena, tri pobočjih gozd občinska središča Suha krajina kraški gozd, v Dobrniški uvali razpršena, središčno travniki in njive, na osojah naselje 1. stopnje gričevij vinogradi Vir podatkov: Rabzelj, 2011; Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998; Topole, 1998. Na severu se razprostira gubast svet Posavskega hribovja, kjer se je zaradi pestrega dogajanja v geološki preteklosti oblikoval težko prehoden svet podolžnih slemen in globoko zarezanih dolin. Večina hribovja leži na nadmorski višini 300–600 m, povprečni naklon pa naša 12– 30º. Zaradi obilice neprepustnih kamnin je prepredeno z gosto vodno mrežo (Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998). Mirnska dolina je del Posavskega hribovja, ki ima specifične lastnosti. Dolga je 10 km, njena največja širina pa je 5 km. Dno je prekrito z debelimi plastmi ob poplavah odloženih aluvialnih ilovnato–glinenih usedlin reke Mirne in njenih pritokov (Topole, 1998). Dolenjsko podolje leži na stiku obpanonskega, alpskega in dinarskega sveta, od katerega na proučevano območje sega Vejarska kotanja in podolje ob reki Temenici. V nalogi je to območje poimenovano Temeniško podolje. V pokrajini prevladuje fluviokraški in kraški relief. Menjavajo se griči in planote, ki so ostanek pleistocenskega ravnika, s poplavnimi kotlinami, kraškimi polji in uvalami, ki jih obdajajo prelomi dinarske smeri (Slovenija pokrajine in ljudje, 1998). Suha krajina je ena najbolj kraških pokrajin v Sloveniji, kjer prevladujejo jurski in kredni apnenci, med katerimi se ponekod pojavljajo tudi dolomiti. Nižji planotast svet prekine le Dobrniško - Vrbovška uvala, ki ima okoli 8 km2 veliko dno in je večinoma suha. Na tem območju je veliko rup, od koder voda podzemeljsko odteka v 30 m nižje kraško polje Globodol in nato v Temenico (Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998)..  . 21.

Raduljsko hribovje je dobilo ime po reki Radulji. Na severu meji na Posavsko hribovje, na vzhodu na Krško gričevje in na vzhodu na Dolenjsko podolje. Na proučevanem območju je mokronoška tektonska enota, ki je zgrajena iz močno nagubanih triasnih kamnin v alpski smeri. Na južnem robu, kjer so kredne kamnine, imajo nekatere že dinarsko smer. Najbolj pogost je dolomit, na južnem robu pa je več krednih lapornatih in apnenčastih usedlin, kjer tudi najdemo kraške oblike (Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998). Majhen del na severovzhodu obsega Krško gričevje, ki ga sestavljajo tri tektonske enote: na severozahodu je močno nagubana mokronoška tektonska enota, na južnem robu je prelom Tržišče - Malkovec - Zbure, tretja tektonska enota, ki pa ne sega na proučevano območje, pa je krška sinklinala (Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998). Slika 3: Prikaz poselitve v Temeniškem podolju in Mirnski dolini.. Vir podatkov: Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998; SURS, 2013; Topole, 1998. Številna majhna razložena naselja dajejo vtis goste poseljenosti. Zaradi priseljevanja gostota prebivalstva konstantno narašča. Kot je iz modela razvidno, je poselitev zgoščena na ravninskem svetu Temeniškega podolja in Mirnske doline, kjer potekajo glavne prometnice in so tudi locirana vsa štiri občinska središča (Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog). V Raduljskem hribovju je še središčno naselje 1. stopnje Trebelno, v Suhi krajini je središčno naselje 1. stopnje Dobrnič. Poleg teh so v ravninskem svetu Temeniškega podolja središčna naselja 1. stopnje: Veliki Gaber, Velika Loka in Dolenja Nemška vas. Največja občina na tem območju je občina Trebnje, kjer na 163,3 km2 v 131 naseljih prebiva 12.181 prebivalcev. Sledi občina Šentrupert z 2900 prebivalci na 49,1 km2. Najmlajša občina Mirna ima največjo gostoto poselitve na tem območju (80,6 prebivalcev/km2). Najmanjša gostota poselitve je v občini Mokronog - Trebelno (41,3 prebivalcev/km2; Število prebivalcev. SURS, 2015)..  . 22.