Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkov

Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov Priročnik za terensko snemanje podatkov. UREDNIK Marko KOVAČ TEHNIČNI UREDNIK Jure ŽLOGAR.

Studia Forestalia Slovenica 140 ISSN zbirke 0353-6025 Uredniški svet založbe: doc. dr. Tom Levanič, predsednik / dr. Andreja Ferreira, dr. Barbara Piškur, prof. dr. Dušan Jurc, dr. Gregor Božič, prof. dr. Hojka Kraigher, doc. dr. Jožica Gričar, dr. Lado Kutnar, dr. Marko Kovač, doc. dr. Matjaž Čater, dr. Miran Čas, dr. Mitja Ferlan, dr. Nike Kranjc, dr. Nikica Ogris, dr. Primož Simončič, mag. Robert Robek, dr. Tine Grebenc, dr. Urša Vilhar Tehnični urednik založbe: Tina Drolc. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov – priročnik za terensko snemanje podatkov Vsebina in avtorji poglavij: I. GOZDNA INVENTURA (Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL) II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV (Franc BATIČ, Damijana KASTELEC) III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA (Dušan JURC, Maja JURC) IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL (Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL) V. LITERATURA Izdal in založil: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 2014 Predstavnik izdajatelja: dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Urednik strokovne monografije: Marko Kovač Tehnični urednik: Jure Žlogar Oblikovanje naslovnice: Jagoda Jejčič, dipl.oblikovalka vizualnih komunikacij Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana; 100 izvodov Sofinanciranje:. Publikacija je bila financirana iz programa Javne gozdarske službe na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in projekta EUFORINNO, European Forest Research and Innovation, 7th FP EU Capacities Programme RegPot No. 315982..

PREDGOVOR. Gospodarjenje, ki zasleduje ǀĞēraznovrstnih ciljev hkrati, seveda ne more ƚĞēŝbrez kakovostnih informacij͘ Zaradi kredibilnosti ocen se te ponavadi pridobivajo Ɛ ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŵi monitoringŝ͘ Slovenski "Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov", ēŝŐĂƌvsebina je prikazana ǀƚĞŵƉƌŝƌŽēŶŝŬƵ͕ũĞtako eden izmed številnih v svetu; z metodoůŽƓŬĞŐĂǀŝĚŝŬĂƚĞŵĞůũŝŶĂŶĂēĞůŝŚƐůƵēĂũŶŽƐƚŝ͕z vsebinskega pa poskuša zaobjeti vsa danes znana pomembna nacionalna in mednarodna ƉƌŝƉŽƌŽēŝůa in dokumente kot so npr: Zakon o gozdovih, Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Pravilnik o varstvu gozdov, WƌĂǀŝůŶŝŬŽŶĂēƌƚŝŚnjĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞnjŐŽnjĚŽǀŝŝŶƵƉƌĂǀůũĂŶũĞnjĚŝǀũĂĚũŽ, Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, <ũŽƚŽ ƉƌŽƚŽŬŽů ;<WͿ ŝŶ KŬǀŝƌŶa konvencija ĚƌƵǎĞŶŝŚ ŶĂƌŽĚŽǀ Ž ŬůŝŵĂƚƐŬŝŚ ƐƉƌĞŵĞŵďĂŚ ;hE&Ϳ, &ŽƌĞƐƚƵƌŽƉĞ;prej Ministrska konferenca o varƐƚǀƵŐŽnjĚŽǀǀǀƌŽƉŝ- DW&Ϳ͕ Globalne ŽĐĞŶĞŐŽnjĚŶŝŚǀŝƌŽǀ;'&Z͕hE–&KͬͿ͕ Konvencija o ŽŶĞƐŶĂǎĞǀĂŶũƵnjƌĂŬĂŶĂǀĞůŝŬĞƌĂnjĚĂůũĞƉƌĞŬŽŵĞũĂ;>ZdWͿŝŶŶũĞŶƉƌŽŐƌĂŵŝ/W &ŽƌĞƐƚ͕/WŵĂƉƉŝŶŐĂŶĚŵŽĚĞůůŝŶŐ, ,ĂƌŵŽŶŝnjĂĐŝũĂ ŶĂĐŝŽŶĂůŶŝŚ ŐŽnjĚŶŝŚ ŝŶǀĞŶƚƵƌ ǀ ǀƌŽƉŝ͗ ƚĞŚŶŝŬĞ njĂ ƵƐŬůĂũĞŶŽ ƉŽƌŽēĂŶũĞ ;K^d ϰϯͿŝƚŶ͘. UVOD. Slovenska gozdarska stroka se povezav med gozdom in ēůŽǀĞŬŽm zaveda ǎe dolgo, zato v prid optimalnemu razvoju in ohranjanju gozdov pri gospodarjenju z njimi ƵǀĞůũĂǀůũĂƚƌŝŶĂēĞůĂ͘Najstarejše med njimi, nĂēĞůŽƚƌĂũŶŽƐƚŝ, je bilo v preteklosti pomembno predvsem zaradi nadzora ƐĞēŶũĞ, danes pa pomaga predvsem pri krepitvi ƵƌĂǀŶŽƚĞǎĞŶŽƐƚŝ gozdov͘ Drugo je ŶĂēĞůo sonaravnega gojenja gozdov, ki stremi k ŝnjŬŽƌŝƓēĂŶũƵ ŶĂƌĂǀŶŝŚ Ɛŝů Ɖƌŝ ŐŽũĞŶũƵ ŐŽnjĚŽǀ ;ŶƉƌ͘ naravna obnova gozdnih sestojev, vzgoja sestojev z ƌĂƐƚŝƓēƵƉƌŝŵĞƌŶŝŵŝdrevesnimi vrstami in zgradbami)͘Zadnje v vrsti je ŶĂēĞůŽǀĞēŶĂŵĞŶƐŬe rabe gozdov, katerega namen je zagotavljanje ƌĂnjůŝēŶih ekosistemskih storitev kot so ŶƉƌ͘njĂƓēŝƚĂēůŽǀĞŬovega ǎŝǀůũĞŶũĂŝŶ ƉƌĞŵŽǎĞŶũĂpred ƌĂnjůŝēŶŝŵŝnaravnimi poũĂǀŝ;ƐŶĞǎŶŝŝŶnjĞŵĞůũƐŬŝplazovi, hudourniki), ohranjanje naravnih virov ;ǀŽĚĂ͕ŐŽnjĚŶĂƚůĂͿ͕ohranjanje habitatov rastlinskih in ǎŝǀĂůskih vrst, ŽŵŽŐŽēĂŶũĞrekreacije, ŝƚŶ͘. S prenovljenim pƌŝƌŽēŶŝŬŽŵ za terenski popis podatkov, za katerega si avtorji ǎĞůŝŵŽ͕ ĚĂ ďŝ ďŝů razumljiv tudi negozdarskim strokovnjakom, ǎĞůŝŵŽ prispevati k dvigu ravni znanja pri inventarizaciji gozdnega in posredno negozdnega prostora in k dvigu kakovosti prostorskih ƉŽĚĂƚŬŽǀ͘KďƚĞŵne pƌŝēĂŬƵũĞŵŽ͕ĚĂďŝƐĞ pƌŝƌŽēŶŝŬs strani drugih uporabnikov uporabljal z enako mero intenzivnosti kot pri inventarizaciji gozdov, upamo pa, da bo uporabnikom ǀƉŽŵŽē pri njihovih morebitnih inventarizacijah gozdov in krajine, da jim bo kot zgled ƐůƵǎŝů pri razvoju novih njŶĂŬŽǀ ;kazalcev) in da se bodo z njegovo rabo ŬƌĞƉŝůĂ ŶĂēĞůĂ monitoringa, kot so objektivnost, ponovljivost in primerljivost merskih in ocenjevanih znakov ǀ ēĂƐƵ ŝŶ prostoru, stroškovna sprejemljivost in zadostna informacijska ƵēŝŶŬŽǀŝƚost znakov, korektna ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶĂ zasnova inventure Ɛ ĐŝůũĞŵ ŝnjƌĂēƵŶĂǀĂnja zanesljivih ocen parametrov znakov in korektna interpretacija rezultatov͘ Za vse soavtorje, MarŬŽ<ŽǀĂē V >ũƵďůũĂŶi, januar 201ϰ. 3.



VSEBINA I. GOZDNA INVENTURA . . .������������������������������������������������������������������������� 7. Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV��������������������������������������������������������������113 Franc BATIČ, Damijana KASTELEC. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA����������������������������143. IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL����������������������������������������������������������179 Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL. V. LITERATURA������������������������������������������������������������������������������������������ 225. KAZALO. Dušan JURC, Maja JURC.



DZ<K <Ks͕D/d:^<hE/<, E :W>:͕aW> W>E/Ea<͕^a sK,>. I. GOZDNA INVENTURA. I. GOZDNA INVENTURA I. GOZDNA INVENTURA. 1 7.

'KE/EsEdhZ. 1. SPLOŠNO O GOZDNI INVENTURI OZ. MONITORINGU GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV. I. GOZDNA INVENTURA. 1.1 Razvoj Pod pojmom gozdna inventura se danes ŶĂũǀĞēŬƌĂƚrazume zbiranje ƌĂnjůŝēŶŝŚpodatkov o gozdnih sestojih in ŶũŝŚŽǀŝŚ ƌĂƐƚŝƓēŝŚ z objektivnimi ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŵŝ ǀnjŽƌēŶŝŵŝ ƚĞŚŶŝŬĂŵŝ͘ Skupaj z drugimi viri so tako pridobljeni podatki neobhodni za celostno poznavanje njihovih stanj in razvojnih dinamik ter za pridobivanje ocen parametrov snemanih njŶĂŬŽǀ͘ V preteklosti so se v Sloveniji podatki o gozdnih sestojih za raven ĚƌǎĂǀĞ zbirali s povzemanjem in z njĚƌƵǎĞǀĂŶũĞŵƉŽĚĂƚŬŽǀŐŽnjĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝŚĞŶŽƚ;ǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ''Ϳ͘Z vidika stroškov je bil ŶĂēŝŶsicer ugoden, imel pa je številne ƚĞŚŶŝēŶĞpomanjkljivosti, zaradi katerih je bila kakovost rezultatov ǀƉƌĂƓůũŝǀĂ͘ Slovensko gozdarstvo je metodološko korektno ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŽ ǀnjŽƌēĞŶũĞ ŶĂ ƌĂǀŶŝ ĚƌǎĂǀĞ Ɖƌǀŝē ƵƉŽƌĂďŝůŽ v sredini 80-ih let, in sicer v primeru popisa zdravstvenega stanja gozdov, ki je potekal v okviru programa hEͬ /W &ŽƌĞƐƚ͘ Zaradi potreb po ocenah parametrov ƌĂnjůŝēŶŝŚ njŶĂŬŽǀ ƐŽ ƐĞ poleg podatkov zdravstvenega stanja dreves ǎĞ takrat pridobivali tudi podatki o ƌĂƐƚŝƓēŝŚ͕ o gozdnih sestojih, o dendrometrijskih znakih ŝŶ ƚƵĚŝ Ž ŝnjďƌĂŶŝŚ ĞŬŽƐŝƐƚĞŵƐŬŝŚ ƐƚŽƌŝƚǀĂŚ͘ Ne glede na razmeroma zgodnje njĂēĞƚŬĞ inventarizacije so pravne podlage zanje prišle precej pozno; prvo zakonsko podlago za WĞƌŝŽĚŝēŶŝ ƉŽƉŝƐ ƉŽƓŬŽĚŽǀĂŶŽƐƚŝ ĚƌĞǀũĂ ;ĚĂŶĞƐ Donitoring gozdov in gozdnih ekosistemov) ũĞ ŶĂŵƌĞē Ɠele ů͘ ϮϬϬϬ prinesel Pravilnik o vĂƌƐƚǀƵŐŽnjĚŽǀ;hƌ͘ ů͘Z^Ɠƚ͘ϵϮͬϮϬϬϬ)͘ EĂũƉŽŵĞŵďŶĞũƓĞ ůĂƐƚŶŽƐƚŝ DŽŶŝƚŽƌŝŶŐĂ ŐŽnjĚŽǀ ŝŶ ŐŽnjĚŶŝŚ ĞŬŽƐŝƐƚĞŵŽǀ ;ǀ ŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ D''Ϳ͕ Ŭŝ ƐĞ danes uporablja v Sloveniji, so: ͻ ƵƐƚƌĞnjĂŶũĞnjĂŚƚĞǀĂŵƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂǀnjŽƌēĞŶũĂ͕ ͻ popis trakta z dvo- ĂůŝƚƌŝēůĂŶƐŬŽƚĞrensko ekipo v enem dnevu, ͻ ŵŽǎŶŽƐƚƵƉŽƌĂďĞƌĂnjůŝēŶŝŚƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŝŚƚĞŚŶŝŬnjĂŝnjƌĂēƵŶĂǀĂŶũĞŽĐĞŶnjŶĂŬŽǀ͕ ͻ ŽĚƉƌƚŽƐƚnjĂŵŽǎŶĞŶŽǀĞƉƌŝůĂŐŽĚŝƚǀĞŝŶdopolnitve͘ sĞēŝŶĂ njŶĂŬŽǀ D'' se je razvijala skladno z razvojem potreb in z razvojem tehnik ŵŽŶŝƚŽƌŝŶŐĂ͘ Zelo ƉŽŵĞŵďĞŶ njĂ ŶũĞŐŽǀ ƌĂnjǀŽũ ũĞ ďŝů ƚƵĚŝ ŵĞĚŶĂƌŽĚŶŝ ǀƉůŝǀ͕ ƐĂũ ũĞ D'' ƉƌĂǀ njĂƌĂĚŝ ƓƚĞǀŝůŶŝŚ ƉƌŝƉŽƌŽēŝů͕ ƉƌŽĐĞƐŽǀŝŶƚƵĚŝƉƌŽũĞŬƚŽǀnjŵĞĚŶĂƌŽĚŶŝŵŝŵŽŶŝƚŽƌŝŶŐŝƉƌŝŵĞƌůũŝǀŝŶƚƵĚŝŚĂƌŵŽŶŝnjŝƌĂŶ͘. 8. 2.

'KE/EsEdhZ ϭ͘ϭ͘ϭ. Inventurni tip in vnjŽƌēŶĂŵƌĞǎĂ. I. GOZDNA INVENTURA. Z vidika delitve inventurnih sistemov se D'' ƵǀƌƓēĂ ŵĞĚ ǀnjŽƌēĞŶũĂ ǀ ƚƌĂŬƚŝŚ ;Žnj͘ ŐƌŽnjĚŝŚ͖ ĂŶŐů͘ cluster sampling)͘ Na nacionalni ravni D'' zagotavlja ēĂƐŽǀŶŽ in prostorsko opredeljene podatke z znano ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶo zanesljivostũŽ͘ Sam terenski popis se izvaja na traktih, katerih lokacije ĚŽůŽēa ǀnjŽƌēŶa ŵƌĞǎa z gostoto ϰ x ϰ Ŭm; kot razkriva slika 1, so ti po gozdovih ĚƌǎĂǀĞ ƐŝƐƚĞŵĂƚŝēŶŽ ƌĂnjƉŽƌĞũĞŶi ne glede na ůĂƐƚŶŝƓƚǀŽ͘WŽƉŝƐƐĞŝnjǀĂũĂǀenem ali ǀĞēletnih obdobjih͘. ^ůŝŬĂϭ͗WƌŝŬĂnjŵƌĞǎĞϰ x ϰŬŵ͘^ůŝŬĂƉƌŝŬĂnjƵũĞƐƚĂŶũĞŝnjůĞƚĂϮϬϭϮ͘. ϭ͘ϭ͘Ϯ. KďůŝŬĂƌĂnjƉŽƌĞĚŝƚǀĞŝŶǀƌƐƚĂƐtalnih vnjŽƌēŶih ploskev na traktih. KĚ nastanka do danes ũĞ D'' ƉƌĞƓĞů ǀĞē ƌĂnjǀŽũŶŝŚ ŽďůŝŬ͘ Ğ ũĞ ďŝů Žď ƐǀŽũĞŵ njĂēĞƚŬƵ zaradi zasnove trakta ;ŬǀĂĚƌĂƚ, ǀ ēŝŐĂƌ ŽŐůŝƓēŝŚ ƐŽ ďŝůĞ ploskve s po 6 drevesi) primeren predvsem za spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, je od ů͘ 2000 ŶĂƉƌĞũ͕ njĂƌĂĚŝ ƵǀĞĚďĞ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶŝŚ ƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶŝŚ ƉůŽƐŬĞǀ nj odmerjeno površino, primeren za spremljanje prav vseh procesov v gozdu ;osnovne lastnosti obeh tipov ploskev pa so navedene v spodnjem okvirju)͘DĞĚŶĂũƉŽŵĞŵďŶĞũƓe se vsekakor ƵǀƌƓēĂũŽ razvoj sestojev, razvoj in stanje biotske pestrosti, razvoj in stanje ekosistemskih storitev͘ Dejansko razporeditev štirih ploskev s po 6 drevesi ;DϲͿ ŝŶ ĞŶĞ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶĞ ƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶĞ ƉůŽƐŬǀĞ nj odmerjeno površinŽ;<WWͿƉƌŝŬĂnjƵũĞƐlika 2͘ /njŶũĞũĞƌĂnjǀŝĚŶŽ͕ĚĂƐŽƐƌĞĚŝƓēĂ<WWŽĚƚĞŽƌĞƚŝēŶŝŚƉƌĞƐĞēŝƓē ŵĂƚĞŵĂƚŝēŶŝŚŬŽŽƌĚŝŶĂƚyŝŶzŽĚŵĂŬŶũĞŶĂϱϬŵƉƌŽƚŝnjĂŚŽĚƵ͘dĞŬŽŽƌĚŝŶĂƚĞƚƵĚŝƉƌĂŬƚŝēŶŽĚŽůŽēĂũŽ͕Ăůŝ ƚƌĂŬƚŝŶĂůŽŬĂĐŝũĂŚŽďƐƚĂũĂũŽĂůŝƉĂŶĞ͖ēĞŶĂŵƌĞēŬŽŽƌĚŝŶĂƚĂpade v gozd, ũĞƚƌĂŬƚǎĞƉŽƐŶĞƚĂůŝŐĂũĞƚƌĞďĂ. 3. 9.

'KE/EsEdhZ. I. GOZDNA INVENTURA. ƉŽƐŶĞƚŝ͕ēĞŶĞ͕ƚƌĂŬƚĂŶĂƚĞũůŽŬĂĐŝũŝŶŝ͘sƐŬůĂĚƵs ƐƚĂƚŝƐƚŝēŶŽƚĞŽƌŝũŽǀƐĂŬƚƌĂŬƚƚĞŽƌĞƚŝēŶŽƉƌĞĚƐƚĂǀůũĂ16 km2 gozdne površine ;ϰkm džϰkm = 16 km2)͘ DϲƉůŽƐŬĞǀŽnj͘ƉůŽƐŬĞǀƐϲǀnjŽƌēŶŝŵŝĚƌĞǀĞƐŝje tip ǀnjŽƌēŶĞƉůŽƐŬǀĞƐƐƚĂůŶŝŵƓƚĞǀŝůŽm ĚƌĞǀĞƐ͘ĂƚĞƉůŽƐŬǀĞũĞnjŶĂēŝůŶŽ͕ 1 da imajo spremenljivo površino, saj njihove polmere ĚŽůŽēajo od ƐƌĞĚŝƓēĂ ƉůŽƐŬĞǀŶĂũďŽůũŽĚĚĂůũĞŶĂ;ϲ͘) merska drevĞƐĂ͘ Dobri lastnosti te metode sta predvsem ŵĂũŚŶĂ ƉŽƌĂďĂēĂƐĂ;ǀĞůũĂnjĂŶŽƌŵĂůŶŽ ƉŽǀƉƌĞēŶŽnjĂƌĂƐƚŽnj͘ŐŽƐƚŽƚŽĚƌĞǀũĂͿŝŶ stalnost števila drevja, ki je osnova za ŝnjƌĂēƵŶĂǀĂŶũe ĚĞůĞǎĞǀ͕ slabosti pa so spremenljive površine, neenaka verjetnost izbora dreves v vzorec in pristranost ocen͘ 2 <ŽŶĐĞŶƚƌŝēŶĂ ƉĞƌŵĂŶĞŶƚŶĂ ƉůŽƐŬĞǀ ;ǀ ŶĂĚaljevanju KPP) ima stalno površino na horizontalni ravnini ͘ WŽũĞŵ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶosti ũĞ ƚƌĞďĂ ƌĂnjƵŵĞƚŝ ŶĂ ŶĂēŝŶ͕ da ploskev sestavlja ǀĞē ŚŝĞƌĂƌŚŝēŶŝŚ podploskev, ki imajo njĂƌĂĚŝ ƌĂnjůŝēŶŝŚ ƉŽůŵĞƌŽǀ ƌĂnjůŝēŶĞ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͘ dĂ ŬŽŶĐĞƉƚ ũĞ njĂ ƐŶĞŵĂŶũĞ ŐŽnjĚŶŝŚ njŶĂŬŽǀ njĞůŽ ƉƌŝŵĞƌĞŶ͕ ƐĂũ ũĞ nj Ŷũŝŵ ŵŽŐŽēĞ ŽƉƚŝŵŝƌĂƚŝ ƉŽƌĂďŽ ēĂƐĂ s kakovostjo podatkov͘ WƌŝŵĞƌ͗ njŶĂŬ͕ Ŭŝ ũĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƉƌŝƐŽƚĞŶ ŝŶ ēŝŐĂƌ ƐŶĞŵĂŶũĞ potrebuje ǀĞůŝŬŽ ēĂƐĂ ;ŶƉƌ͘ število drevja v mladju), ƐĞƉŽŶĂǀĂĚŝƐŶĞŵĂŶĂŵĂũŚŶŝŚƉŽĚƉůŽƐŬǀĂŚ͕njŶĂŬ͕ŬŝũĞƌĞĚĞŬ;ŶƉƌ͘ število dreves, debelih ŶĂĚϱϬ cm) pa praviloma ŶĂǀĞůŝŬŝŚ͘V nasprotju s ploskvami s stalnim številom drevja ploskve z odmerjeno površino izpolnjujejo ǀƐĞďŝƐƚǀĞŶĞnjĂŚƚĞǀĞƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂǀnjŽƌēĞŶũĂ;ǀĞƌũĞƚŶŽƐƚŝnjďŽƌĂũĞnjĂǀƐĂĚƌĞǀĞƐĂĞŶĂŬĂ, nepristranost cenilkͿ͘. ^ůŝŬĂϮ͗WƌŝŬĂnjƉƌŽƐƚŽƌƐŬĞƌĂnjƉŽƌĞĚŝƚǀĞƉůŽƐŬĞǀ<WWŝŶDϲ͘^ůŝŬĂŬĂǎĞƉrimer, ŬũĞƌ<WWΗƉĂĚĞΗǀŐŽnjĚŝŶ ƚĂŬŽŶĂƌĞŬƵũĞnjĂŬŽůŝēĞŶũĞĐĞůŽƚŶĞŐĂƚƌĂŬƚĂ͘. 12. Mersko drevo je tisto, ki zadovolji določena merila in je zaradi tega popisano. Merila, ki se uporabljajo v MGEE, so podrobno pojasnjena v nadaljevanju, običajno je to premer debla na višini 1,3 m, t. i. prsni preDĞƌƐŬŽĚƌĞǀŽũĞƚŝƐƚŽ͕ŬŝnjĂĚŽǀŽůũŝĚŽůŽēĞŶĂŵĞƌŝůĂŝŶũĞnjĂƌĂĚŝƚĞŐĂƉŽƉŝƐĂŶŽ͘DĞƌŝůĂ͕ŬŝƐĞƵƉŽƌĂďůũĂũŽǀD', so podrobno pojasnjena v mer. nadaljevanju, obiēĂũŶŽũĞƚŽƉƌĞŵĞƌĚĞďůĂŶĂǀŝƓŝŶŝϭ͕ϯŵ͕ƚ͘ŝ͘ƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌ͘ 1. 1. 2 2Ploskve s stalno površino imajo v horizontalni ravnini ǀĞĚŶŽŝƐƚŽƉŽǀƌƓŝŶŽ͕ēĞƉĂũĞƚĞƌĞŶŶĂŐŶũĞŶ͕ũĞ treba opraviti popravek radijev Ploskve s stalno površino imajo v horizontalni ravnini vedno isto površino, če pa je teren nagnjen, je treba podploskeǀŝŶũŝŚƉŽǀĞēĂƚŝ͘dĂŬŽnjĂŐŽƚŽǀŝŵŽ͕ĚĂũĞŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶĂƉƌŽũĞŬĐŝũĂƉŽǀƌƓŝŶĞǀĞĚŶŽĞŶĂŬĂ͕ŶĞŐůĞĚĞŶĂƚĞƌĞŶ͘WŽĚƌŽďŶĂƉŽũĂƐŶŝůĂƐŽ opraviti popravek radijev podploskev in jih povečati. Tako zagotovimo, da je horizontalna projekcija površine ƉŽĚĂŶĂǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ͘. vedno enaka, ne glede na teren. Podrobna pojasnila so podana v nadaljevanju.. 10. 4.

Slika 3͗WƌŽƐƚŽƌƐŬĂƌĂnjƉŽƌĞĚŝƚĞǀƉůŽƐŬĞǀ– <WWnjŽnjŶĂēĞŶŝŵŝƌĂĚŝũŝ ƉŽĚƉůŽƐŬĞǀ͘ Podrobna shema ƐĂŵĞ<WW;sůŝŬĂϯͿŬĂǎĞ͕ĚĂploskev sestavljajo štiri podploskve z ƌĂnjůŝēŶŝmi radijŝ͘Na vsaki izmed njih sĞƉŽƉŝƐƵũĞũŽƌĂnjůŝēŶŝnjŶĂŬŝ͕ki so podrobneje pojasnjeni ǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ͘V preglednici 1 je ŶƉƌ͘ prikazano, kako so mejni premeri uporabljeni v primeru snemanja ǎŝǀŝŚ ĚƌĞǀĞƐ ŝŶ ŽĚŵƌůĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘<Žƚje prikazano, sĞŶĂƉŽĚƉůŽƐŬǀŝ<WWϭƐŶĞŵĂũŽǎŝǀĂĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌ;ǀǀŝƓŝŶŝϭ͕ϯ ŵŽĚƚĂůͿũĞǀĞēũŝŽĚŶŝē͕ŶĂƉŽĚƉůŽƐŬǀŝƐĞƐŶĞŵĂũŽĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌŝƐŽǀĞēũŝĂůŝĞŶĂŬŝ 10 cm, ŶĂ<WWϯƉĂƐĞƐŶĞŵĂũŽƐĂŵŽĚƌĞǀĞƐĂ͕ŬĂƚĞƌŝŚƉƌƐŶŝƉƌĞŵĞƌŝnjŶĂƓĂũŽϯϬ ĐŵŝŶǀĞē͘WŽĚŽďŶŽje treba mejne premere razumeti pri snemanju posamezniŚƚŝƉŽǀŵƌƚǀĞĚƌĞǀĞƐŶĞďŝŽŵĂƐĞ͘ WƌĞŐůĞĚŶŝĐĂϭ͗KƐŶŽǀŶŝƉŽĚĂƚŬŝŽ<WWnjŶĞŬĂƚĞƌŝŵŝŵĞũŶŝŵŝǀƌĞĚŶŽƐƚŵŝ ŶĂŬ ƉůŽƐŬǀĞ KPP1 <WWϮ KPP3 Radij ploskve ϯ͕Ϭϵ 7,98 ϭϯ͕ϴϮ [m] Površina ploskve Ϭ͕ϯ 2,0 6,0 [ar] WKW/^>^dEK^d/Z^d/a/E^^dK: >ĂƐƚŶŽƐƚŝ kamnitost, skalovitost, nagib ƚĞƌĞŶĂ͘͘͘ ƌĂƐƚŝƓēĂ >ĂƐƚŶŽƐƚŝƐĞƐƚŽũĂ razvojna faza, mešanost, skleƉ͘͘͘ WKW/^/s/,Zs^ 0 cm < Dϭ͕ϯ < 10 cm Dϭ͕ϯ шϯϬĐŵŽnj͘ ^ƚŽũĞče živo Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵŽnj͘ , ш ϭ͕ϯ ŵ͕ ƉŽ drevje obsegϭ͕ϯшϯϭĐŵ obsegϭ͕ϯшϵϰĐŵ višinskih razredih WKW/^KDZ>Zs^E/KD^ ^ƚŽũĞēĞ odmrlo Dϭ͕ϯ шϯϬcm Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵ ĚƌĞǀũĞ;ƐƵƓŝĐĂͿ >ĞǎĞēĞ odmrlo Dϭ͕ϯ шϯϬĐŵ Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵ ĚƌĞǀũĞ;ƉŽĚƌƚŝĐĂͿ Panj, štor шϭϬĐŵ ͬ ,шϮϬĐŵ aƚƌĐĞůũ шϭϬĐŵ шϯϬĐŵ ,шϱϬĐŵ ,шϱϬĐŵ Kos drevesa шϭϬĐŵ шϯϬĐŵ ;ǀĞũĂ͕ ĚĞů ĚĞďůĂ͕ >шϱϬĐŵ >шϱϬĐŵ ĚĞůŬŽƌĞŶŝēŶŝŬĂͿ. Opombe: D1,3 – premer drevesa na prsni višini oz. višini 1,3 m od tal; D – premer kosa; H – višina; L – dolžina. I. GOZDNA INVENTURA. 'KE/EsEdhZ. <WWϰ Ϯϱ͕Ϯϯ 20,0. ͬ. 11.

'KE/EsEdhZ 'KE/EsEdhZ. Mejna vrednost za popis stoječega živega drevesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v KƉŽŵďĞ͗ ϭ͕ϯ – premer drevesa na prsni višini Žnj͘ ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ od tal; D – premer kosa; H – ǀŝƓŝŶĂ͖ > – obliki prsnega premera.drevesa V zadnjem času se pri popisu drevja (obseg1,3 cm) meri obseg in je> – KƉŽŵďĞ͗ ϭ͕ϯ – premer na prsni višini Žnj͘ ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ od tal; D≥ 31 – premer kosa; H debla – ǀŝƓŝŶĂ͖ ĚŽůǎŝŶĂ kot mejna vrednost uporabljen obseg. Razlog za tako meritev je manjša napaka meritve zaradi moreĚŽůǎŝŶĂ bitnih »nepravilnih« oblik prečnega preseka debla (npr. elipsoidnega preseka, izrazitega reakcijskega DĞũŶa ǀƌĞĚŶŽƐƚ njĂ ƉŽƉŝƐ ƐƚŽũĞēĞŐĂ ǎŝǀĞŐĂ ĚƌĞǀesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega lesa ǀƌĞĚŶŽƐƚ na deblu). DĞũŶa njĂ ƉŽƉŝƐ ƐƚŽũĞēĞŐĂ ǎŝǀĞŐĂ ĚƌĞǀesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega. I. GOZDNA INVENTURA. premera͘ s njĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ Ɖƌŝ ƉŽƉŝƐƵ drevja ;Žbsegϭ͕ϯ ш ϯϭ ĐŵͿ ŵĞƌŝ obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen premera͘ s njĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ Ɖƌŝ ƉŽƉŝƐƵ drevja ;Žbsegϭ͕ϯ ш ϯϭ ĐŵͿ ŵĞƌŝ obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen obseg͘ ZĂnjůŽŐ njĂ tako meritev je manjša napaka meritve zaradi morebitnih »nepravilnih« oblik ƉƌĞēŶega preseka debla obseg͘ ZĂnjůŽŐ njĂ tako ješemanjša napaka meritve zaradi morebitnih »nepravilnih« ƉƌĞēŶega preseka debla Poleg obsegov se meritev v praksi vedno uporabljajo premeri. Premeru 10 cm oblik enakovreden je npr. ob;ŶƉƌ͘ĞůŝƉƐŽŝĚŶega preseka, izrazitega reakcijskega lesa ϯϯ natudi deblu)͘ ;ŶƉƌ͘ĞůŝƉƐŽŝĚŶega preseka,30 izrazitega reakcijskega lesaPrina deblu)͘odmrle drevesne biomase se uporablja meritev seg 31 cm, premeru cm pa obseg 94 cm. popisu. premera, meritev tegauporabljajo znaka dovolj natančna za pridobitev zanesljiveũĞŶƉƌ͘ŽďƐĞŐϯϭĐŵ, ocene količine odmrle Poleg obsegovsaj se vjepraksi še vedno ƚƵĚŝƉƌĞŵĞƌŝ͘ Premeru 10 cm enakovreden premeru Poleg obsegov se v praksi še vedno uporabljajo ƚƵĚŝƉƌĞŵĞƌŝ͘ Premeru 10 cm enakovreden ũĞŶƉƌ͘ŽďƐĞŐϯϭĐŵ, premeru ϯϬbiomase. Đŵ pa obseg ϵϰ Đŵ͘ Wƌŝprimerih ƉŽƉŝƐƵ ŽĚŵƌůĞ ďŝŽŵĂƐĞ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŵĞƌŝƚĞǀ ƉƌĞŵĞƌĂ͕ ƐĂũ ũĞ meritev tega znaka V nekaterih se kotĚƌĞǀĞƐŶĞ mejne vrednosti uporabljajo tudi mejne višine. ϯϬ Đŵ pa obseg ϵϰ Đŵ͘ Wƌŝ ƉŽƉŝƐƵ ŽĚŵƌůĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞ ďŝŽŵĂƐĞ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŵĞƌŝƚĞǀ ƉƌĞŵĞƌĂ͕ ƐĂũ ũĞ meritev tega znaka dovolj ŶĂƚĂŶēŶĂ za pridobitev zanesljive ocene ŬŽůŝēŝŶĞ ŽĚŵƌůĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘ s ŶĞŬĂƚĞƌŝŚ ƉƌŝŵĞƌŝŚ Ɛe kot mejne vrednosti dovolj ŶĂƚĂŶēŶĂ za pridobitev zanesljive ocene ŬŽůŝēŝŶĞ ŽĚŵƌůĞ ďŝŽŵĂƐĞ͘ s ŶĞŬĂƚĞƌŝŚ ƉƌŝŵĞƌŝŚ Ɛe kot mejne vrednosti uporabljajo tudi ŵĞũŶĞǀŝƓŝŶĞ͘ Obsege se z merskim trakom, ki ima na eni strani centimetrsko lestvico in se iz nje odčita obseg, uporabljajo tudimeri ŵĞũŶĞǀŝƓŝŶĞ͘ na drugi strani pa je lestvica, ki kaže preračun v premer. Za neposredno merjenje premera se uporablja. KďƐĞŐĞƐĞŵĞƌŝnjŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ͕ŬŝŝŵĂŶĂĞŶŝƐƚƌĂŶŝĐĞŶƚŝŵĞƚƌƐŬŽůĞƐƚǀŝĐŽŝŶƐĞŝnjŶũĞŽĚēŝƚĂŽďƐĞŐ͕ŶĂĚƌƵŐŝƐƚƌĂŶŝƉĂũĞ KďƐĞŐĞƐĞŵĞƌŝnjŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ͕ŬŝŝŵĂŶĂĞŶŝƐƚƌĂŶŝĐĞŶƚŝŵĞƚƌƐŬŽůĞƐƚǀŝĐŽŝŶƐĞŝnjŶũĞŽĚēŝƚĂŽďƐĞŐ͕ŶĂĚƌƵŐŝƐƚƌĂŶŝƉĂũĞ gozdarska premerka, merjenje pa merski trak. Višine ƐĞ se ƵƉŽƌĂďůũĂ običajno ŐŽnjĚĂƌƐŬĂ merijo z višinomeri; v ŵĞƌũĞŶũĞ zadnlestvica, Ŭŝ ŬĂǎĞ ƉƌĞƌĂēƵŶ za ǀ ƉƌĞŵĞƌ͘ Ă dolžin ŶĞƉŽƐƌĞĚŶŽ ŵĞƌũĞŶũĞ ƉƌĞŵĞƌĂ ƉƌĞŵĞƌŬĂ͕ njĂ lestvica, Ŭŝ ŬĂǎĞ ƉƌĞƌĂēƵŶuporabljajo ǀ ƉƌĞŵĞƌ͘ Ăelektronski, ŶĞƉŽƐƌĞĚŶŽ ki ŵĞƌũĞŶũĞ ƉƌĞŵĞƌĂ ƐĞ ƵƉŽƌĂďůũĂ ŐŽnjĚĂƌƐŬĂ ƉƌĞŵĞƌŬĂ͕ njĂsignala ŵĞƌũĞŶũĞ jemƉĂ času se pogosto delujejo pomočjo laserskega ali ultrazvočnega ĚŽůǎŝŶ ŵĞƌƐŬŝ ƚƌĂŬ͘ sŝƓŝŶĞ ƐĞ ŽďŝēĂũŶŽ ŵĞƌŝũŽ nj ǀŝƓŝŶŽŵĞƌŝ͖ ǀsnjĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƵƉŽƌĂďůũĂũŽ ĞůĞŬƚƌŽŶƐŬŝ͕ Ŭŝ ĚŽůǎŝŶ ƉĂ ŵĞƌƐŬŝ ƚƌĂŬ͘ sŝƓŝŶĞ ƐĞ ŽďŝēĂũŶŽ ŵĞƌŝũŽ nj ǀŝƓŝŶŽŵĞƌŝ͖ ǀ njĂĚŶũĞŵ ēĂƐƵ ƐĞ ƉŽŐŽƐƚŽ ƵƉŽƌĂďůũĂũŽ ĞůĞŬƚƌŽŶƐŬŝ͕ Ŭŝ (vsa terenska oprema je predstavljena v Prilogi;ǀƐĂƚĞƌĞŶƐŬĂoprema 6). ĚĞůƵũĞũŽƐƉŽŵŽēũŽůĂƐĞƌƐŬĞŐĂĂůŝƵůƚƌĂnjǀŽēŶĞŐĂƐŝŐŶĂůĂ je predstavljena v Prilogi 6)͘ ĚĞůƵũĞũŽƐƉŽŵŽēũŽůĂƐĞƌƐŬĞŐĂĂůŝƵůƚƌĂnjǀŽēŶĞŐĂƐŝŐŶĂůĂ ;ǀƐĂƚĞƌĞŶƐŬĂoprema je predstavljena v Prilogi 6)͘. ^ůŝŬĂϰ͗WƌŝŵĞƌũĂǀĂŝnjŵĞƌĞŽďƐĞŐĂŝŶƉƌĞŵĞƌĂĚƌĞǀĞƐĂnjŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ;Ɖŝ-ŵĞƚƌŽŵͿ͘ ^ůŝŬĂϰ͗WƌŝŵĞƌũĂǀĂŝnjŵĞƌĞŽďƐĞŐĂŝŶƉƌĞŵĞƌĂĚƌĞǀĞƐĂnjŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵ;Ɖŝ-ŵĞƚƌŽŵͿ͘. 1. Drevesa skušajo zaradi delovanja vetra, nagiba rastišča ali premikov tal »popraviti« svojo lego s tvorbo reakciϯ skušajo zaradi delovanja vetra, ϯ Drevesa jskega lesa. Pri iglavcih nastaja nanagibĂƌĂƐƚŝƓēĂĂůŝƉƌĞŵŝŬŽǀƚĂůͩƉŽƉƌĂǀŝƚŝͨƐǀŽũŽůĞŐŽƐƚǀŽƌďŽƌĞĂŬĐŝũƐŬĞŐĂůĞƐĂ͘WƌŝŝŐůĂǀĐŝŚŶĂƐƚĂũĂ spodnji strani vej in debla, imenujemo ga kompresijski les. Pri listavcih pa na zaradi delovanja vetra, nagibĂƌĂƐƚŝƓēĂĂůŝƉƌĞŵŝŬŽǀƚĂůͩƉŽƉƌĂǀŝƚŝͨƐǀŽũŽůĞŐŽƐƚǀŽƌďŽƌĞĂŬĐŝũƐŬĞŐĂůĞƐĂ͘WƌŝŝŐůĂǀĐŝŚŶĂƐƚĂũĂ naDrevesa spodnji skušajo strani vej in debla, imenujemo ga kompresijski les͘ Pri listavcih pa na zgornji strani vej in debla, imenujemo ga tenzijski les͘ zgornji strani debla, imenujemo ga tenzijski les. na spodnji stranivej vej in in debla, imenujemo ga kompresijski les͘ Pri listavcih pa na zgornji strani vej in debla, imenujemo ga tenzijski les͘. 3. 12.

'KE/EsEdhZ. 2.  ,    2.1 DELOVNE FAZE. ĂͿ/njĚĞůĂǀĂƐĞnjŶĂŵĂƚƌĂŬƚŽǀ obsega pripravo popisnih listov za ǎĞĞǀŝĚĞŶƚŝƌĂŶe in popisane trakte, seznam za eventualne nove trakte in za eventualno opustitev le-ƚĞŚ͘ Ž njĂĚŶũŝŚ ĚǀĞŚ ƉƌŝŵĞƌŽǀ ƉƌŝŚĂũĂ njĂƌĂĚŝ njĂƌĂƓēĂŶũĂ, ogozditve prej ŶĞŐŽnjĚŶŝŚ njĞŵůũŝƓē Ăůŝ zaradi trajne sƉƌĞŵĞŵďĞ ŐŽnjĚŶŝŚ njĞŵůũŝƓē ǀ ŶĞŐŽnjĚŶĂ͘ WƌĞŐůĞĚ ŵŽƌĂ ƚĞŵĞůũŝƚŝ ŶĂ ƚŽēŶŝŚǀŝƌŝŚ, kot so aktualni digitalni ortofoto posnetki ;K&), ǀŝĚĞŶĐĂĚĞũĂŶƐŬĞƌĂďĞŬŵĞƚŝũƐŬŝŚŝŶŐŽnjĚŶŝŚ njĞŵůũŝƓēƚĞƌ seveda na terenskih ogledih͘ ďͿWƌŝƉƌĂǀĂƉŽƉŝƐŶŝŚŽďƌĂnjĐĞǀ Zaradi popravljanja eventualnih napak in zaradi stalnosti nekaterih znakov obrazci vsebujejo vrednosti njŶĂŬŽǀŝnjƉƌĞũƓŶũĞŝŶǀĞŶƚƵƌĞ;ŶƉƌ͘številka drevesa, stari obseg, stara osutost, razvojna faza itn͘)͘ ĐͿWƌĞŐůĞĚŝŶĚŽŬƵƉƚĞƌĞŶƐŬĞŽƉƌĞŵĞ ĚͿ/njǀĞĚďĂƚĞēĂũĂnjĂƚĞƌĞŶƐŬĞĞŬŝƉĞ͕ŬŝďŽĚŽŝnjǀĂũĂůĞƉŽƉŝƐ Pomembno je, da se uvajalnega ƚĞēĂũĂ na terenu ƵĚĞůĞǎŝũŽǀƐĞƚĞƌĞŶƐŬĞĞŬŝƉĞ, ki sodelujejo v inventuri͘ ĞͿhǀĂũĂŶũĞƚĞƌĞŶƐŬŝŚĞŬŝƉǀĚĞůŽ ŶĂƚĞƌĞŶƵ hǀĂũĂŶũe ekip na terenu pod nadzorstvom inštruktorjev je potrebno ƚĂŬŽũ͕ ŬŽ ĞŬŝƉĞ njĂēĞŶũĂũŽ s ƐĂŵŽƐƚŽũŶŝŵ ĚĞůŽŵ͘ ŝůũ tega uvajanja sta zagotovitev pravilnega izvajanja meritvenih postopkov in ƉƌĞƉƌĞēĞǀĂŶũĞŶĂƉĂēŶĞŐĂƌĂnjƵŵĞǀĂŶũĂ inventurnih ŶĂǀŽĚŝů͘. I. GOZDNA INVENTURA. Pravilna izvedba terenske gozdne inventure obsega naslednje korake:. ĨͿsnjƉŽƐƚĂǀŝƚĞǀŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞŵĞĚƚĞƌĞŶƐŬŝŵŝĞŬŝƉĂŵŝŝŶŬŽŶƚĂŬƚŶo ƚŽēŬo ŽůŽēŝƚĞǀŶĂēŝŶĂŬŽŵƵŶŝĐŝƌĂŶũĂŝŶĚĞůŽǀĂŶũĞŬŽŶƚĂŬƚŶĞƚŽēŬĞǀēĂƐƵƚĞƌĞŶƐŬĞŐĂpopisa sta ŬůũƵēŶĂ pogoja za enotno ŝnjǀĞĚďŽ ŝŶǀĞŶƚƵƌĞ͘ WŽůĞŐƉŽƐƌĞĚŽǀĂŶũĂ ƐƉůŽƓŶŝŚ ŶĂǀŽĚŝů ƐŽ ŶĂůŽŐĞ ŬŽŵƵŶŝĐŝƌĂŶũĂ ŝŶ ŬŽŶƚĂŬƚŶĞ osebe tudi obravnava nerešenih ;ŶŽǀŽŶĂƐƚĂůŝŚ ŶĂ ƚĞƌĞŶƵͿ ŵĞƌŝƚǀĞŶŝŚ ƉŽƐƚŽƉŬŽǀ͕ ŝƐŬĂŶũĞ ƌĞƓŝƚĞǀ njĂŶũĞ ŝŶ posredovanje enotnih navodil glede ƚĞŚƉŽƐƚŽƉŬŽǀǀƐĞŵĞŬŝƉĂŵ͘ ŐͿ/njǀĞĚďĂƉŽƉŝƐĂ x KĐĞŶũĞǀĂŶũĞnjŶĂŬŽǀ, ǀĞnjĂŶŝŚŶĂƉŽƚĚŽƉůŽƐŬǀĞŝŶŶĂƓŝƌƓŽŽŬŽůŝĐŽ<WW;ĞŬŽƐŝƐƚĞŵƐŬĞƐƚŽƌŝƚǀĞͿ x KĐĞŶũĞǀĂŶje znakov, ǀĞnjĂŶŝŚŶĂƓŝƌƓŽŽŬŽůŝĐŽ<WW;ŽƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂŝŶƐĞƐƚŽũĂͿ Meritve in ocena znakov, vezanih na drevesa na KPP x x Meritve in ocena znakov, vezanih na odmrlo drevesno biomaso na KPP x Posebne meritve in popisi, kot so: popis talne vegetacije, popis in odvzem materiala za kemijsko analizo tal in humusa, popis zdravstvenega stanja dreves na KPP in preostalih ploskvah, ĚŽůŽēĂŶũĞ ƚŝƉĂ ůŝƓĂũĞǀ ŝŶ ŽĐĞŶũĞǀĂŶũĞ ŶũŝŚŽǀĞ ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝ ŶĂ ŝnjďƌĂŶŝŚ ĚƌĞǀĞƐŝŚ͕ ƉŽƉŝƐ ƚĂŶŬĞŐĂ ;ƉŽĚŵĞƌƐŬĞŐĂͿĚƌĞǀũĂ͕njŶĂŬŽǀŽĚƌƵŐŝŚĨƵŶŬĐŝũĂŚŐŽnjĚĂŝƚŶ͘ ŚͿPƌĞǀĞƌũĂŶũĞ ƉŽƉŝƐĂ Preveri se najmanj ϱ % traktov, ki so lahko izbrani na kateri ŬŽůŝ ŶĂēŝŶ͕ Ŭŝ ƵƐƚƌĞnjĂ ƉƌĞĚƉŝƐŽŵ ƐůƵēĂũŶŽƐƚŶĞŐĂ ǀnjŽƌēĞŶũĂ͘ Kontrolne ploskve se ŝnjďĞƌĞũŽ ƐůƵēĂũŶŽƐƚŶŽ, Ɖƌŝ ēĞŵĞƌ ƐĞ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƚƵĚŝ zahtevo, da mora biti preverjen vsaj en trakt vsake ƚĞƌĞŶƐŬĞĞŬŝƉĞ͘WƌĞĚnjĂēĞƚŬŽm kontrolnih meritev je treba za vsak znak ĚŽůŽēŝƚŝĚŽǀŽůũĞŶĂŽĚƐƚŽƉĂŶũĂ͘. 7. 13.

'KE/EsEdhZ 2.2 SEZNAM ZNAKOV, VEZANIH NA PLOSKEV KPP. I. GOZDNA INVENTURA. Ϯ͘Ϯ͘ϭ ĂƉ͘ Ɠƚ͘ znaka 1. 2. ǀŝĚĞŶēŶŝƉŽĚĂƚŬŝ. Ime znaka  . ϯ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: vpis imena in priimka popisovalcev s tiskanŝŵŝēƌŬĂŵŝ͘ Cilj: preverjanje doslednosti popisovalca tĞŬŽŵƉŽƉŝƐŽǀĂŶũĂŝŶŬĂůŝďƌĂĐŝũĂ͘ Postopek: vƉŝƐĚŶĞǀĂ͕ŵĞƐĞĐĂŝŶůĞƚĂƉŽƉŝƐĂ͘ Cilj: izraēƵŶĂǀĂŶũĞ znakov glede na obdobje popisa in zagotavljanje izvedbe v ƉƌĞĚƉŝƐĂŶĞŵēĂƐƵ͘ Definicija: ēas delovnega dne se deli na: 1 2 ϯ ϰ. . ēĂƐ ƉƌŝŚŽĚĂ ŶĂ trakt͗ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƐĞ ēĂƐ hoje od avta do trenutka, ko se prepozna ploskev; ēĂƐ ĚĞůĂ ŶĂ ƉůŽƐŬǀah͗ ƵƉŽƓƚĞǀĂ ƐĞ ēĂƐ ƉƌŝƉƌĂǀĞ ŽƉƌĞŵĞ ŝŶ ŵĂƚĞƌŝĂůŽǀ ƚŝŬ ƉƌĞĚ njĂēĞƚŬŽŵ ĚĞůĂ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ͕ ƉŽƉŝƐ Žnj͘ ŝnjŵĞƌĂ kazalcev na ploskvi in v njeni okolici ter priprava na odhod proti avtomobilu; ēĂƐŚŽũĞŽĚƚƌĂŬƚĂdo avtomobila; ƐŬƵƉŶŝēĂƐŽĚŵŽƌŽǀŝŶŵĂůŝĐĞ͘. Postopek: dĞůŽǀŶŝēĂƐƐĞďĞůĞǎŝ ůŽēĞŶŽnjĂ ŐůĂǀŶĞĚĞůŽǀŶĞĨĂnjĞ͘ĂŵĞƌũĞŶũĞēĂƐĂũĞ ƉƌŝƉŽƌŽēůũŝǀĂƵƉŽƌĂďĂŵĞƌŝůŶŝŬĂēĂƐĂ͘sŽďƌazec se vpiše ēĂƐabsolutnega trajanja delovne faze ;ǀŵŝŶƵƚĂŚnjĂƉŽƐĂŵĞnjŶŽĨĂnjŽͿ͘. ϰ. 14.  – ˜‹†ŽŒ‹˜‘•–. 1 – ēĂƐ prihoda na trakt od avtomobila. 2 – ēĂƐĚĞůĂ na traktu. ϯ – ēĂƐ odhoda od trakta proti avtu. ϰ- ēĂƐ odmora ;ƐŬƵƉĂũ minut). Cilj: ƉƌŝĚŽďŝƚĞǀŽĐĞŶĞŽƉŽƌĂďůũĞŶĞŵēĂƐƵnjĂĚĞůŽŶĂĞŶĞŵƚƌĂŬƚƵŝŶŽƉƚŝŵŝnjĂĐŝũĂĚĞůĂ͘ Definicija: vidljivost je normalna͕ ēĞ je drevesne krošnje ŵŽŐŽēĞ dobro videti in je ŶũŝŚŽǀĞ njŶĂŬĞ ŵŽŐŽēĞ ŽĐĞŶũĞǀĂƚŝ͘ sŝĚůũŝǀŽƐƚ ũĞ ƉŽƐůĂďƓĂŶĂ͕ ēĞ ŬƌŽƓĞŶũ njaradi megle, ŽďůĂēŶŽƐƚŝ͕ĚĞǎũĂĂůŝĚƌƵŐŝŚǀƌĞŵĞŶƐŬŝŚŽŬŽůŝƓēŝŶ ŶŝŵŽŐŽēĞŽƉĂnjŽǀĂƚŝŽnj͘ŽĐĞŶũĞǀĂƚŝ͘ Koda: 1 2. normalna poslabšana. 8.

'KE/EsEdhZ. Ime znaka  – ˜‹†ŽŒ‹˜‘•–. ϰ. Ϯ͘Ϯ͘Ϯ. 6. 7. Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀvidljivosti glede na trenutne vremenske razmere in izbira ustrezne kode͘sƉƌŝŵĞƌƵŵŽēŶŽƉŽƐůĂďƓĂŶĞǀŝĚůũŝǀŽƐƚŝse ƉŽƉŝƐŶĞŽƉƌĂǀŝ͘ Cilj: ŽĐĞŶũĞǀĂŶũĞŝŶŵĞƌũĞŶũĞnjŶĂŬŽǀŶĂƚĞƌĞŶƵũĞůĂŚŬŽƉƌŝƐůĂďƓŝǀŝĚůũŝǀŽƐƚŝŽƚĞǎĞŶŽŝŶ Ɛ ƚĞŵ ŽďƌĞŵĞŶũĞŶŽ nj ŶĂƉĂŬŽ͘ ŝůũ ƚĞŐĂ njŶĂŬĂ ũĞ Ɖoznavanje ŵŽƌĞďŝƚŶŝŚ ŽŵĞũƵũŽēŝŚ vremenskih ŽŬŽůŝƓēŝŶǀēĂƐƵƉŽƉŝƐĂ͘. Znaki, vezani na popisno ploskev Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: vƉŝƐnjĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞƚƌĂŬƚĂ͘. – œƒ’‘”‡†ƒ 文˜‹Žƒ–”ƒ–ƒ – œƒ’‘”‡†ƒ 文˜‹Žƒ . Cilj: identifikacija trakta͘ Postopek: vƉŝƐnjĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞ<WW͘Ğ<WWǎĞŽďƐƚĂũĂ͕ŝŵĂĞŶĂŬŽ/ Ɠƚ͘ŬŽƚƚƌĂŬƚ;^dͿ͕ǀŶĂƐƉƌŽƚŶĞŵƉƌŝŵĞƌƵƐĞƉƌŝƉŝƓĞŶŽǀŽ͘ Cilj: iĚĞŶƚŝĨŝŬĂĐŝũĂ<WW͘ Postopek: vnos celih kilometrskih koordinat s karte brez oznake ŐĞŽŐƌĂĨƐŬĞĐŽŶĞ͘.  ,    –  – ƒ–‡ƒ–‹«‡ ‘‘”†‹ƒ–‡ȋ ‘‘”†‹ƒ–‡ ȋȌǡȋȌǡȋȌ ȋȋȌǡȋȌǡ ȋȌ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘ znaka ϱ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. I. GOZDNA INVENTURA. ĂƉ͘ Ɠƚ͘ znaka. Cilj: prostorska ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘. 8. Postopek: vpis ŽĚēŝƚŬŽǀ y ŝŶ z koordinat z GPS naprave brez oznake geograĨƐŬĞĐŽŶĞ͘ Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂ ŽĐĞŶĂ͕ ǀĞnjĂŶĂ ŶĂ ƐƌĞĚŝƓēĞ <WW͕ Ŭŝ ũĞ ƚƵĚŝ ŬŽŽƌĚŝŶĂƚŶŽŝnjŚŽĚŝƓēĞtrakta͘. Cilj: prostorska ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘ Definicija: lastništvo je pravno priznana pravica do njĞŵůũŝƓēĂ͘. – Žƒ•–‹æ–˜‘. 9. Koda: 1 2 ϯ ϰ. ĚƌǎĂǀŶŽ zasebno ;ĨŝnjŝēŶĞŝŶƉƌĂǀŶĞŽƐĞďĞ͕ƚƵĚŝĐĞƌŬǀĞŶŝŐŽnjĚŽǀŝͿ neznano lokalne skupnosti ;ŽďēŝŶĂ͕ĂŐƌĂƌŶĂƐŬƵƉŶŽƐƚŝƚĚ͘Ϳ. 9. 15.

'KE/EsEdhZ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: pregled lastništva v podatkovni zbirki Zavoda za gozdove Slovenije in ŝnjďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂŽĐĞŶĂ͕ǀĞnjĂŶĂŶĂƐƌĞĚŝƓēĞ<WW͘ Cilj: spremljanje lastniške strukture gozdov͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘. 10. Postopek: vƉŝƐŽnjŶĂŬĞŐŽnjĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞŐĂŽďŵŽēũĂ͕ŐŽnjĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞ ĞŶŽƚĞ͕ŽĚĚĞůŬĂŝŶŽĚƐĞŬĂ͘ Vir podatkov: podatkovna zbirka Zavoda za gozdove ^ůŽǀĞŶŝũĞ͘ Popisna površina: tŽēŬŽǀŶĂŽĐĞŶĂ, ǀĞnjĂŶĂŶĂƐƌĞĚŝƓēĞ<WW͘ Cilj: Identifikacija in stratifikacija trakƚĂ͘ Definicija: ƌĞůŝĞĨũĞƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĂŽďůŝŬĂnjĞŵĞůũƐŬĞŐĂƉŽǀƌƓũĂ͕ŶĂŬĂƚĞƌŝůĞǎŝƚƌĂŬƚ͘. 11. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6 7.  . I. GOZDNA INVENTURA. 9. Ime znaka ǡ ǡǡ– ‰‘œ†‘‰‘•’‘†ƒ”•‘ – Žƒ•–‹æ–˜‘ ‘„‘«Œ‡ǡ‡‘–ƒǡ ‘††‡Ž‡ǡ‘†•‡. ĂƉ͘ Ɠƚ͘ znaka. ravnina vrh hriba, greben dno kotanje ƉŽďŽēũĞ ŬŽŶǀĞŬƐŶŝƉƌĞůŽŵƉŽďŽēũĂ ŬŽŶŬĂǀŶŝƉƌĞůŽŵƉŽďŽēũĂ jarek. Postopek: dŽůŽēŝƚĞǀ ŽďůŝŬĞ ƌĞůŝĞĨĂ ŐůĞĚĞ ŶĂ Ɛƚanje na terenu in izbira ustrezne kode͘ ŽůǎŝŶĂ ƉŽďŽēũĂ ;ǀ ƐŵĞƌŝ ƉĂĚŶŝĐĞ ƚĞƌĞŶĂͿ͕ njĂ ŬĂƚĞƌĞŐĂ ƐĞ ĚŽůŽēĂ ŽďůŝŬŽ ƌĞůŝĞĨĂ͕ŶĂũďŽǀƐĂũϱϬŵ͕ŽĚƚĞŐĂϮϱŵŶĂǀƐĂŬŽƐƚƌĂŶ<WW͘ Popisna površina: <WWϰ͘ Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘. 16. 10.

'KE/EsEdhZ. DĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Definicija: ekspozicija je kŽƚŵĞĚŶĞďĞƐŶŝŵƐĞǀĞƌŽŵŝŶƐŵĞƌũŽƉĂĚŶŝĐĞƚĞƌĞŶĂ͘ Postopek: vƉŝƐ ŽĚēŝƚŬĂ ŶĂ busoli na ϱΣ ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ ŽůǎŝŶĂ ƉŽďŽēũĂ ;ǀ ƐŵĞƌŝ ƉĂĚŶŝĐĞ terena), za kĂƚĞƌĞŐĂƐĞĚŽůŽēĂĞŬƐƉŽnjŝĐŝũĂ͕ŶĂũbo ǀƐĂũϮϱŵ͕ŽĚƚĞŐĂϭϮ͕ϱŵŶĂǀƐĂŬŽ stran KPP͘. ϭϯ.  – –‹’‹«ƒƒ‹ƒƒ”ƒ•–‹æ«—. Popisna površina: KPPϰ͘. Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘ Definicija: ŬĂŵŶŝŶĂũĞŵĂƚŝēŶĂƉŽĚůĂŐĂ, na kateri so se ranjǀŝůĂƚůĂ͘ Koda: 1 karbonatna 2 nekarbonatna ϯ mešana. Postopek: ŝnjďŝƌĂƚŝƉŝēŶĞŐĂ vzorca kamnine͕ŬŝŶĂũůĞǎŝēŝŵďůŝǎũĞƐƌĞĚŝƓēƵ <WW͘^ƐŽůŶŽ ŬŝƐůŝŶŽ ;,ůͿ ƐĞ ŶĂƚŽ ŽŵŽēŝ ŵĂƚŝēŶŽ ŬĂŵŶŝŶŽ͘ Intenzivno šumenje in penjenje sta znaka za karbonatno in manj intenzivno za ŵĞƓĂŶŽŬĂŵŶŝŶŽ͘ĞƚĞƚŝƉŝēŶĞƌĞĂŬĐŝũĞŶŝ͕ ũĞŬĂŵŶŝŶĂŶĞŬĂƌďŽŶĂƚŶĂ͘ Popisna površina: KPPϰ͘. I. GOZDNA INVENTURA. 12. Ime znaka – ‡•’‘œ‹ ‹Œƒ ”ƒ•–‹æ«ƒ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Cilj: ŽƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͘ Definicija: ƐŬĂůŽǀŝƚŽƐƚũĞĚĞůĞǎƉŽǀƌƓŝŶĞ, ki ga zavzemajo skale͘^ŬĂůĂũĞƉƌŽƐƚŽ ůĞǎĞēĂůŝ ŵĂƚŝēŶŝŬŽƐŬĂŵŶŝŶĞnjĚŝŵĞŶnjŝũŽǀƐĂũϯϬdžϯϬdžϯϬĐŵ͘.  – •ƒŽ‘˜‹–‘•–”ƒ•–‹æ«ƒ. ϭϰ. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6. brez skal ƉŽƐĂŵŝēŶĞƐŬĂůĞ͖Wsk ч ϱ % majhna skalovitost; Psk = 6–Ϯϱ % srednja skalovitost; Psk = 26–ϱϬ % velika skalovitost; Psk сϱϭ–ϳϱ % izjemna skalovitost; Psk шϳϲ %. Postopek: ocena deůĞǎĂƐŬĂů, prisotnih na ploskvi, in izbira ustrezne kode͘ Popisna površina: KPPϰ͘. 11. 17.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. Definicija: kamnitost ũĞĚĞůĞǎ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͕ŬŝŐĂnjĂǀnjĞŵĂŬĂŵĞŶũĞ͘ Kamen je prosto ůĞǎĞēŝ kos kamnine njĚŝŵĞŶnjŝũŽŵĂŶũŽĚϯϬdžϯϬdžϯϬĐŵ͘.  – ƒ‹–‘•–. ϭϱ. I. GOZDNA INVENTURA. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6. brez kamnov ƉŽƐĂŵŝēŶŝŬĂŵŶŝ͖Wkaч ϱ % majhna kamnitost; Pka = 6–Ϯϱ % srednja kamnitost; Pka = 26–ϱϬ % velika kamnitost; Pka сϱϭ–ϳϱ % izjemna kamnitost; Pka шϳϲ %. Postopek: ŽĐĞŶĂĚĞůĞǎĂŬĂŵĞŶũĂ, prisotnega na ploskvi, ŝŶŝnjďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ͘. Definicija: nagib je kŽƚŵĞĚŶĂǀŝĚĞnjŶŽŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶŽƌĂǀŶŝŶŽŝŶƐŵĞƌũŽƉĂĚŶŝĐĞƚĞƌĞŶĂ͘. 16. Postopek: nagib v smeri padnice terena KPP se izmeri s padomerom ŶĂ ϭΣ ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ ŽůǎŝŶĂƉŽďŽēũĂŶĂũnjŶĂƓĂǀƐĂũϱϬŵ͕ϮϱŵŶĂǀƐĂŬŽƐƚƌĂŶ ŽĚƐƌĞĚŝƓēĂ<WW͘ Popisna površina: KPPϰ͘.  – ƒ‰‹„. Cilj: oƉŝƐƌĂƐƚŝƓēĂ͕ŬŽƌĞŬĐŝũĂƚĞŵĞůũŶŝĐĞŝŶradijev ƉůŽƐŬĞǀ͘. 18. 12.

'KE/EsEdhZ Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Definicija: rĂĚŝũ ƉůŽƐŬǀĞ ũĞ ƌĂnjĚĂůũĂ ŵĞĚ ƐƌĞĚŝƓēĞŵ ŝŶ ƌŽďŽŵ ƉůŽƐŬǀĞ͘ Radiji ploskve se ŬŽƌŝŐŝƌĂũŽŐůĞĚĞŶĂŶĂŬůŽŶƉůŽƐŬǀĞ͕ƐēŝŵĞƌƐĞĚŽƐĞǎĞĞŶĂŬŽŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶŽƉƌŽũĞŬĐŝũŽ;ŝŶƐ ƚĞŵƉŽǀƌƓŝŶŽͿǀƐĞŚƉůŽƐŬĞǀ͘ Postopek: ǀƉŝƐ ŵĞũŶŝŚ ŬŽƌŝŐŝƌĂŶŝŚ ƌĂĚŝũĞǀ ŬŽŶĐĞŶƚƌŝēŶŝŚ ŬƌŽŐŽǀ KPP na centimeter ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ EĂ ŶĂŐŝďŝŚ ŵĞƌŝŵŽ ƌĂnjĚĂůũĞ ǀnjƉŽƌĞĚŶŽ Ɛ ƚĞƌĞŶŽŵ͘ V primeru, da je teren ŶĂŐŶũĞŶǀƐŵĞƌŝĚǀĞŚƉĂĚŶŝĐ͕ƐĞƵƉŽƓƚĞǀĂƉŽǀƉƌĞēũĞŽďĞŚ͘ 'ůĞũWZ/>K'K: WƌĞŐůĞĚŶŝĐĞŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶŝŚƌĂnjĚĂůũ͘.  ǣ1 – 4 ȋȀ Ȍ. Popisna površina: KPPϭ͕<WWϮ͕<<WϯŝŶ<<Wϰ͘ Cilj: zagotavljanje vedno enake horizontirane površine ƉůŽƐŬǀĞ͘. I. GOZDNA INVENTURA. ĂƉ͘ Ɠƚ͘ 17. Definicija: rob je dĞůĞǎƉůŽƐŬǀĞ͕ŬŝůĞǎŝǀŐŽnjĚƵ͘ – †‡Ž‡ā’‘˜”拐‡ ’Ž‘•˜‡ ˜‰‘œ†—. 18. Postopek: ŽĐĞŶĂĚĞůĞǎĂƉŽǀƌƓŝŶĞ, ki ůĞǎŝǀŐŽnjĚƵ͘ĞůĞǎƐĞǀƉŝƓĞǀŽĚƐƚŽƚŬŝŚ;Ϭ–100 %) na 10 % nataŶēŶŽ ;ŶƉƌ͘ϱϬй͕ϴϬй͕ēĞũĞŶƉƌ͘ƉůŽƐŬĞǀǀ ĐĞůŽƚŝǀŐŽnjĚƵ, se zapiše ϭϬϬйͿ͘ ĞůĞǎĞƐĞǀƉŝƐƵũĞnjĂǀƐĞƚƌŝƉŽĚƉůŽƐŬǀĞůŽēĞŶŽ– <WWϮ͕<WWϯŝŶ<WWϰ͘Gozdna vlaka je del ŐŽnjĚĂŝŶƐĞƉƌŝŽĐĞŶŝĚĞůĞǎĂŶĞƵƉŽƓƚĞǀĂ͘ sƐĂŬĂƉŽĚƉůŽƐŬĞǀŝŵĂnjĂƌĂĚŝƌĂnjůŝēŶĞƉŽǀƌƓŝŶĞ;ƌĂĚŝũĂͿƌĂnjůŝēŶŽƉŽǀƌƓŝŶƐŬŽƵƚĞǎ͘WƌŝŽĐĞŶŝ je torej treba upoštevati, ŬŽůŝŬƓŶĂƉŽǀƌƓŝŶĂƉůŽƐŬǀĞ<WWϮ;ϮĂƌĂͿ͕<WWϯ;ϲĂƌŽǀͿĂůŝ<WWϰ ;ϮϬĂƌŽǀͿůĞǎŝǀŐŽnjĚƵ͘EƉƌ͘ēĞgozdni rob ali cesta seka ƐĂŵŽƉŽĚƉůŽƐŬĞǀ<WWϰ, se bo ustrezno zmaŶũƓĂů ĚĞůĞǎ ƉŽǀƌƓŝŶĞ sĂŵŽ ƚĞ ƉůŽƐŬǀĞ ;ƉƌŝŵĞƌ ůĞǀŽͿ͘ V primeru, da cesta seka ploskev KPP2, je treba ustrezno zmanjšati ĚĞůĞǎe vseh treh ploskĞǀ;primer desnoͿ͘ Wƌŝ ŽĐĞŶŝ ũĞ ƚƌĞďĂ ƵƉŽƓƚĞǀĂƚŝ͕ ĚĂ ƐĞ ǀĞůŝŬŽƐƚŝ ƉůŽƐŬĞǀ ƌĂnjůŝŬƵũĞũŽ͖ ϭϬ й ƉŽǀƌƓŝŶĞ ŶƉƌ͘ predstavlja pri ploskvi KPP2 0,ϮĂƌĂƉŽǀƌƓŝŶĞ͕Ɖƌŝ<WWϰƉĂϮĂƌĂ͘ Popisna površina: KPPϮ͕<WWϯŝŶ<WWϰ͘ Cilj: injƌĂēƵŶdejanske površine ploskve v gozdu͘. 13. 19.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. – †‡Ž‡ā’‘˜”拐‡ ’Ž‘•˜‡ ˜‰‘œ†—. Definicija: razdalja do roba je razdalja od sƌĞĚŝƓēĂ<WWƉůŽƐŬǀĞĚŽŶĞŐŽnjĚŶĞ ƌĂďĞƚĂů͘. 19. – raœ†ƒŽŒƒ†‘”‘„ƒ‰‘œ†ƒ. I. GOZDNA INVENTURA. 18. Postopek: injŵĞƌĂ ƌĂnjĚĂůũĞ ĚŽ ƌŽďĂ ŐŽnjĚĂ͘ ZĂnjĚĂůũĂ ƐĞ ǀƉŝƓĞ ŶĂ Ěŵ ŶĂƚĂŶēŶŽ ;ŶƉƌ͘ ϲϯ dŵͿ͘ĞũĞƉůŽƐŬĞǀǀĐĞůŽƚŝǀŐŽnjĚƵ, se v obrazec zapiše Ϭ͘Ăpravilnejšo oceno površine se izmeri razdalja ŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽŐŽnjĚŶĞĐĞƐƚĞĂůŝŵĞũĞŐozda z drugo rabo tal ;ŶƉƌ͘ ϭϮϳ Ěŵ – glej primer spodajͿ͘ V primeru, da cesta ali rob gozda ne ƚĞēĞ v ravni liniji, ampak zaviti, se oceni najkrajša razdalja od sreĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽƐƉƌĞŵĞŵďĞƌĂďĞ ƚĂů͘. Popisna površina: KPPϰ͘ Cilj: ŝnjƌĂēƵŶĚĞũĂŶƐŬĞ površine ploskve v gozdu͘ <ŽŶƚƌŽůĂnjĂƉƌĂǀŝůŶŽƐƚŽĐĞŶĞnjŶĂŬĂZK͘. 20. 14.

'KE/EsEdhZ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: ustrezno kodo njĂƚŝƉnjĚƌƵǎďĞƐĞƉƌĞƉŝƓĞŝnjgŽnjĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬĞŐĂŶĂēƌƚĂĞŶŽƚĞ ali iz podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije͘sƉƌŝŵĞƌƵ͕ĚĂƚĞŐĂƉŽĚĂƚŬĂŶŝ͕ƐĞ njĚƌƵǎďĂ ĚŽůŽēŝ na podlagi fitocenološke karte ali neposredno na terenu nj ƌĂƵŶ– ůĂŶƋƵĞƚŽǀŽ ŵĞƚŽĚŽ͘sĞĚŶŽƐĞĚŽůŽēŝpovršinsko ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĂnjĚƌƵǎďĂ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: oƉŝƐƐĞƐƚŽũĂ͕ŽĐĞŶĂŬĂŬŽǀŽƐƚŝƌĂƐƚŝƓēĂ͘. Definicija: zgradba sestoja je oblika vertikalne njŐƌĂĚďĞŽnj͘slojevitosti sestoja͘ Koda: 1 prebiralna 2 ŬŵĞēŬĂ;ŶĞƉƌĂǀĂͿƉƌĞďŝƌĂůŶĂ;ŶĞƚŝƉŝēŶŽ prebiranje v drobnoposestniških gozdovih); ĚŽůŽēŝƐĞƐĂŵŽǀƉƌŝŵĞƌƵ͕ŬĂĚĂƌũĞnjŶĂŬZ&ϳ– neopredeljeno ϯ enomerna ;enodobna) – visoki gozd ϰ malopovršinska raznomerna ;raznodobna) ϱ velikopovršinska raznoŵĞƌŶĂ;ƌĂnjŶŽĚŽďŶĂͿ 6 dvoslojna 7 ƉĂŶũĞǀĞĐ;ŶŝnjŬŝŐŽnjĚͿ 8 ŐƌŵŝēĂƐƚŐŽnjĚ;ƌƵƓũĞŝŶŽƐƚĂůŽŐƌŵŝēĞǀũĞǀŝƓŝŶĞprib͘ϱŵͿ.  – œ‰”ƒ†„ƒ•‡•–‘Œƒ. 21. I. GOZDNA INVENTURA. 20. Ime znaka ~– œ†”—ā„ƒƒ ”ƒ•–‹æ«—. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Postopek: ŽƉƌĞĚĞůŝƚĞǀ ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĞŐĂ ƚŝƉĂ njŐƌĂĚďĞ ŶĂ ƉŽĚůĂŐŝ ĚĞůĞǎĞǀ ĚƌĞǀĞƐ ƌĂnjůŝēŶŝŚ ƐŽĐŝĂůŶŝŚ ƉŽůŽǎĂũĞǀ ŝŶ ĚĞůĞǎĞǀ ƉŽǀƌƓine, ki jo njĂƐƚŝƌĂũŽ͘ Za panjevec ƐĞ ĚŽůŽēŝ ƐĞƐƚŽũ ƚĂŬƌĂƚ͕ ŬŽ ǀ ƐĞƐƚŽũƵ ƉƌĞǀůĂĚƵũĞũŽ ĚƌĞǀĞƐĂ͕ ǀnjŶŝŬůĂ ŝnj ƉĂŶũĞǀ͘ Wƌŝ ĚŽůŽēŝƚǀŝ njŐƌĂĚďĞ se upoštevajo tudi znaki͕ Ŭŝ ŬĂǎĞũŽ ŶĂ ŶĂēŝŶ ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂ ;ŶƉƌ͘ ǀĞůŝŬŽƐƚ ƉŽŵůĂĚŝƚǀĞŶŝŚ ũĞĚĞƌŝƚĚ͘Ϳ͘ Izbira ustrezne kode͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: opis zgradbe ƐĞƐƚŽũĂ͘. 15 21.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Definicija: ƌĂnjǀŽũŶĂ ĨĂnjĂ ũĞ ǎŝǀůũĞŶũƐŬo obdobje sestoja, opredeljeno s ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŝm ƉƌƐŶŝŵƉƌĞŵĞƌŽŵĚƌĞǀĞƐǀŶũĞũ͘. 22.  – ”ƒœ˜‘Œƒˆƒœƒ. I. GOZDNA INVENTURA. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6 7. ŵůĂĚŽǀũĞ;ŵůĂĚũĞ͕ŐŽƓēĂ͕ůĞƚǀĞŶũĂŬͿ͖ < 10 cm ƚĂŶũƓŝĚƌŽŐŽǀŶũĂŬ͖ϭϬчфϮϬĐŵ ŵŽēŶĞũƓŝĚƌŽŐŽǀŶũĂŬ͖ϮϬчфϯϬĐŵ ƚĂŶũƓŝĚĞďĞůũĂŬ͖ϯϬчdom фϰϬĐŵ ƐƌĞĚŶũŝĚĞďĞůũĂŬ͖ϰϬчdom фϱϬĐŵ ŵŽēŶĞũƓŝĚĞďĞůũĂŬ͖dom шϱϬ cm neopredeljena; vsi premeri. Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀ ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēe razvojne faze͘sprimeru prevlade mlajših razvojnih faz ŶĂƉůŽƐŬǀŝ;mladovje ali drogovnjak) ƐĞƌĂnjǀŽũŶĂĨĂnjĂĚŽůŽēa na podlagi ĚĞůĞǎĂpovršine, ki jo faza ƉŽƌĂƓēĂ͘ s ĚĞďĞůũĂŬŝŚ ƐĞ ƌĂnjǀŽũŶĂ ĨĂnjĂ ĚŽůŽēa na osnovi prisotnosti ĚŽŵŝŶĂŶƚŶŝŚ ĚƌĞǀĞƐ ;ŶĂũŵĂŶũ ϭϬϬ ĚƌĞǀĞƐͬŚĂͿ Žnj͘ ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēĞŐĂ ĚĞůĞǎĂ ĚƌĞǀĞƐ͕ Ŭŝ tvorijo streho seƐƚŽũĂ;ϭ͕ϮŝŶϯƐŽĐ͘ƉŽůŽǎĂũͿ͘ V primeru dvoslojnega sestoja se ocena nanaša na drevje zgornjega sloja͘ Izbira ƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Cilj: izdelava sestojne karte, opredelitev ;ŶĞͿƵƌĂǀŶŽƚĞǎĞŶŽƐƚŝƌĂnjǀŽũŶŝŚĨĂnjŐŽnjĚĂ͘. Definicija: starost sestoja je srednja starost sestoja in je opredeljena na podlagi meritev ;Žnj͘ƐƚƌŽŬŽǀŶŝŚŽĐĞŶͿƐƚĂƌŽƐƚŝƉŽƐĂŵĞnjŶŝŚĚƌĞǀĞƐ͕ŬŝƚǀŽƌŝũŽƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŽƌĂnjǀŽũŶŽĨĂnjŽ͘ – •–ƒ”‘•–•‡•–‘Œƒ. Ϯϯ. 22. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6 7 8. ч20 let 21–ϰϬ ϰϭ–60 61–80 81–100 101–120 >120 ƌĂnjŶŽĚŽďŶŽ;ǀƉƌŝŵĞƌƵ͕ĚĂũĞnjŶĂŬZ&ϳ – neopredeljena). 16.

'KE/EsEdhZ Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: Srednja ƐƚĂƌŽƐƚƐĞƐƚŽũĂƐĞĚŽůŽēĂ͗ 1) s štetjem letnic na panjih na ploskvi ali v ŶũĞŶŝŶĞƉŽƐƌĞĚŶŝďůŝǎŝŶŝ͕ 2) s štetjem letnic na izvrtkih dreves na ploskvi, ϯͿŶĂƉŽĚůĂŐŝŝŶĨŽƌŵĂĐŝũŝnjŐŽnjĚŶŽŐospodarskih ŶĂēƌƚŽǀĂůŝŬƌŽŶŝŬ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ V primerih, ko zgoraj omenjene informacije niso na voljo, se starost oceni͘<ŽŶŬƌĞƚŶŽ͕ oceni se število let, ki jih je drevo potrebovalo, da je zraslo do sedanjega prsnega premera͘sƉƌŝŵĞƌƵŽĐĞŶũĞǀĂŶũĂƐĞŶĂũǀĞēkrat ocenjuje gospodarska starost, ki se ji prištejejo leta͕ŬŝũŝŚĚƌĞǀŽƉŽƚƌĞďƵũĞ͕ĚĂnjƌĂƐƚĞĚŽǀŝƓŝŶĞϭ͕ϯŵ͘ Pod pojmom gospodarska starost se razume število let, ki bi jih drevo normalno potrebovalo, da bi ĚŽƐĞŐůŽĚĂŶĞŵĞƌĞ͕ƚũ͘ĚĂŶŽĚĞďĞůŝŶŽŽnjŝƌŽŵĂĚano višino͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: opis sestoja, poznavanje zgodovine sestoja, stratifikacija podatkov͘ Definicija: ŵĞƓĂŶŽƐƚ ƐĞƐƚŽũĂ ŽƉŝƐƵũĞ ƉŽǀƌƓŝŶƐŬŝ ĚĞůĞǎ ;ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝ ŬƌŽƓĞŶũͿ ŝŐůĂǀĐĞǀ Žnj͘ ůŝƐƚĂǀĐĞǀǀƐƚƌĞŚŝƐĞƐƚŽũĂ͘. Ϯϰ. – ‡æƒ‘•–•‡•–‘Œƒ. Koda: 1 2 ϯ ϰ. iglavci; Pigl > ϳϱй ŝŐůĂǀĐŝnjůŝƐƚĂǀĐŝ͖ϱϬчWigl чϳϱй ůŝƐƚĂǀĐŝnjŝŐůĂǀĐŝ͖ϮϱчWigl фϱϬй listavci; Pigl фϮϱй. I. GOZDNA INVENTURA. – •–ƒ”‘•–•‡•–‘Œƒ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘ Ϯϯ. Postopek: ŽĐĞŶĂ ĚĞůĞǎĂ ĚƌĞǀĞƐŶŝŚ ǀƌƐƚ ŶĂ ƉŽĚůĂŐŝ K&-Ă ǀ ƉŝƐĂƌŶŝ Ăůŝ ƐƚĂŶũĂ ŶĂ ƚĞƌĞŶƵ͘ Izbira ustrĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev, stratifikacija podatkov͘. 17. 23.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘ Ϯϱ. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Definicija: oblika mešanosti sestoja ŝnjƌĂǎĂ ŶĂēŝŶ ƉŽƌĂnjĚĞůŝƚǀĞ ŝŐůĂvcev in listavcev v ƐĞƐƚŽũƵ͘. I. GOZDNA INVENTURA. Koda: 1 2. – ‘„Ž‹ƒ‡æƒ‘•–‹•‡•–‘Œƒ. ϯ ϰ. pŽƐĂŵŝēŶĂ: v sestoju se posamezno ŝnjŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͘; šopasta: ǀƐĞƐƚŽũƵƐĞǀƓŽƉŝŚŝnjŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͕͘ƉŽƐĂŵĞnjŶŝƓŽƉƚǀŽƌŝŽĚϱ do ϭϱdreves iste skupine – ŝŐů͘Žnj͘ůŝƐƚ͘; skupinska: ǀƐĞƐƚŽũƵƐĞǀƐŬƵƉŝŶĂŚŝnjŵĞŶũƵũĞũŽŝŐů͘ŝŶůŝƐƚ͕͘ƉŽƐĂŵĞnjŶŽƐŬƵƉŝŶŽ tvori najmanj 16 dreves iste skupine; velikopovršinsko enaka: ǀ ƐĞƐƚŽũƵ ƐĞ ŶĂ ǀĞēũŝ ƉŽǀƌƓŝŶŝ ƉŽũĂǀůũĂũŽ ůĞ ŝŐů͘ Žnj͘ le ůŝƐƚ͘. Postopek: ocena ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēe oblike mešanosti glede na prostorsko razmestitev ŝŐůĂǀĐĞǀŽnj͘ůŝƐƚĂǀĐĞǀ͘/njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: ocena pestrosti sestoja͘. Definicija: sklep sestoja ŝnjƌĂǎĂ sklenjenost krošenj v sestojni strehŝ͘^opomenka za sklep ũĞnjĂƐƚŽƌŶŽƐƚ͕ŬŝŝnjƌĂǎĂƌĂnjŵĞƌũĞŵĞĚƚůŽƌŝƐŽŵŬƌŽƓĞŶũŝŶpopisno ƉŽǀƌƓŝŶŽ͘. – •Ž‡’•‡•–‘Œƒ. 26. Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ. tesen: krošnje segajo ena v drugo; normalen: ŬƌŽƓŶũĞƐĞĚŽƚŝŬĂũŽnjǀƌƓŝēŬŝǀĞũŝĐ; rahel: ŬƌŽƓŶũĞ ƐĞ ŶĞ ĚŽƚŝŬĂũŽ͕ ƉŽǀƉƌĞēŶŽ ǀĞůŝŬĞ ŬƌŽƓŶũĞ Ŷŝ ŵŽŐŽēĞ ǀƌŝniti v sestojno streho; vrzelast: ǀǀƌnjĞůŝũĞŵŽǎŶŽǀƌŝŶŝƚŝĚŽĞŶŽƉŽǀƉƌĞēŶŽǀĞůŝŬŽŬƌŽƓŶũŽ; pretrgan: ǀ ǀƌnjĞůŝ ũĞ ŵŽǎŶŽ ǀƌŝŶŝƚŝ ǀĞē ƉŽǀƉƌĞēŶŽ ǀĞůŝŬŝŚ ŬƌŽƓĞŶũ ;ƐƉŽĚŶũĂ meja za pretrgan sklep je 20 % zastrte površine)͘. Postopek: ocena ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēega sklepa͘sƉƌŝŵĞƌƵĚǀŽƐůŽũŶĞŐĂƐĞƐƚŽũĂƐĞƐŬůĞƉĚŽůŽēŝnjĂ njŐŽƌŶũŝƐůŽũ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev͕ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘. 24. 18.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘ 26. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Definicija: sestoj v obnovi je ŽďŝēĂũŶŽ presvetljen sestoj v razvojni fazi debeljaka, izjemoma tudi drogovnjaka͕ ŬũĞƌ ũĞ ŶĂēƌƚŶŽ njƌĂŚůũĂŶ ƐůŽũ ŬƌŽƓĞŶũ͘ dĂŬŽ ƐŽ ŐŽnjĚŶĂ ƚůĂ ĚŽǀŽůũŽƐǀĞƚůũĞŶĂnjĂƵƐƉĞƓĞŶǀnjŶŝŬƐĞŵĞŶĂŝŶƌĂƐƚŵůĂĚŝŚĚƌĞǀĞƐ͘. – ‘„‘˜ƒ•‡•–‘Œƒ. 27. Koda: 1 sestoj ni v obnovi 2 sestoj je v obnovi. I. GOZDNA INVENTURA. – •Ž‡’•‡•–‘Œƒ. Cilj: sƉŽnjŶĂǀĂŶũĞ ŬŽŶŬƵƌĞŶēŶŝŚ ŽĚŶŽƐŽǀ ǀ ƐĞƐƚŽũƵ͕ izdelava sestojne karte, spremljanje gospodarjenja s sestojem͘. Postopek: opredelitev, ali je sestoj v obnovi ali ne, na podlagi zrahljanega sloja krošenj njĂƌĂĚŝƉŽƐĞŬĂŶŝŚĚƌĞǀĞƐ;ƐǀĞƚůŝƚǀĞŶĂƐĞēŶũĂͿŝŶƉƌŝƐŽƚŶŽƐƚŝŵůĂĚũĂ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Cilj: spremljanje intenzitete in uspešnosti ŽďŶŽǀĞ͘ StratifiŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘ Definicija: nastanek sestoja ũĞĚŽůŽēĞŶnjŶĂēŝŶŽŵƉŽŵůĂĚŝƚǀĞŽďƐƚŽũĞēĞŐĂƐĞƐƚŽũĂ͘ – ƒ•–ƒ‡•‡•–‘Œƒ. 28. Koda: 1 2 ϯ ϰ. naraven͗ ƐĞƐƚŽũ ũĞ ŶĂƐƚĂů ŝnjŬůũƵēŶŽ nj ŶĂƌĂǀŶŝŵ ƉŽŵůĂũĞǀĂŶũĞŵ ;ŶĂƐĞŵĞŶŝƚǀŝũŽ ali vegetativno obnovo); nĂƌĂǀĞŶͬĂŶƚƌŽƉŽŐĞŶ: sestoj je nastal z naravnim pomlajevanjem, v katerega je Žnj͘ ƓĞ ǀĞĚŶŽ ƉŽƐĞŐĂ ēůŽǀĞŬ ;ƐĂĚŶũĂ͕ ƐĞƚĞǀͿ͕ ƉƌĞĚǀƐĞŵ nj ŶĂŵĞŶŽŵ dopolniti ƉƌĞƌĞĚŬŽŵůĂĚũĞĂůŝƉŽǀĞēĂƚŝǀƌƐƚŶŽƉĞƐƚƌŽƐƚ; antropogen͗ƐĞƐƚŽũũĞŶĂƐƚĂůŝnjŬůũƵēŶŽnjukrepanjem ēůŽǀĞŬĂ;ƐĂĚŶũĂĂůŝƐĞƚĞǀͿ; neznan: ƉŽƌĞŬůĂƐĞƐƚŽũĂŶŝŵŽŐŽēĞĚŽůŽēŝƚŝ͘. 19. 25.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. – ƒ•–ƒ‡•‡•–‘Œƒ. Postopek: zĂǎĞůĞŶ ũĞ ƉŽƐǀĞƚ nj ƌĞǀŝƌŶŝŵ ŐŽnjĚĂƌũĞŵ͕ ƐĂũ ũĞ njĂ ĚŽůŽēĂŶũĞ ŶĂƐƚĂŶŬĂ ƐĞƐƚŽũĂ nujno poznavanje preteklega gospodarjĞŶũĂ nj ŐŽnjĚŽǀŝ ŶĂ ŝnjďƌĂŶĞŵ ŽďŵŽēũƵ͘ /njďŝƌĂ ƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ KƉŽŵďĂ͗ ēĞ ũĞ ǀ ŽŬǀŝƌƵ ŬĂnjĂůŶŝŬĂ Ž ŽďŶŽǀŝ ;KEKsͿ ƐĞƐƚŽũ ŽƉƌĞĚĞůũĞŶ ŬŽƚ ƐĞƐƚŽũ ǀ ŽďŶŽǀŝ͕ ŶĂũ ƐĞ ocena nastanka sestoja nanaša na prisotno mladje, ki bo nadomestilo preostanek sedanjega ŵĂƚŝēŶĞŐĂƐĞƐƚŽũĂ͘. Popisna površina: KPP ϰŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Cilj: poznavanje nastanka in zgodovine sestoja, ƐƚƌĂƚŝĨŝŬĂĐŝũĂƉŽĚĂƚŬŽǀ͘. 29. Definicija: tarife so šablonske tablice za ugotavljanje ǀŽůƵŵŶĂĚƌĞǀĞƐ͘ Koda: x x x. ƉƌĞďŝƌĂůŶŝŐŽnjĚŽǀŝ;ůŐĂŶŽǀĞ tarife) P; tarife od 1–20 ƌĂnjŶŽĚŽďŶŝŐŽnjĚŽǀŝ;ǀŵĞƐŶĞƚĂƌŝĨĞͿs͖ƚĂƌŝĨĞŽĚϮϭ–ϰϬ ĞŶŽĚŽďŶŝŐŽnjĚŽǀŝ;^ĐŚĂĞĨĨĞƌũĞǀĞƚĂƌŝĨĞͿ͖ƚĂƌŝĨĞŽĚϰϭ–60.  . I. GOZDNA INVENTURA. 28. Ime znaka. Postopek: injďŝƌĂƉƌŝŵĞƌŶĞƚĂƌŝĨĞ͘dĂƌŝĨĞnjĂǀƐĞŚŽƐĞŵƐŬƵƉŝŶĚƌĞǀĞƐŶŝŚǀƌƐƚƐĞĚŽůŽēŝũŽǀ ƉƌŝŵĞƌƵƐƉƌĞŵĞŵďĞƚĂƌŝĨŶŝŚ ƌĂnjƌĞĚŽǀŶĂǎĞ popisanih traktih, v vsakem primeru pa pri novem popisu͘ Kď ƉŽŶŽǀŶŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ ƉƌĞǀĞƌũĂŵŽ ƚĂƌŝĨĞ͘ Vir podatkov so ŐŽnjĚŶŽŐŽƐƉŽĚĂƌƐŬŝŶĂēƌƚŝĞŶŽƚŽnj͘ƉŽĚĂƚŬŽǀŶĂnjďŝƌŬĂZavoda za gozdove Slovenije͘. Popisna površina͗<WWϯ͘ Cilj: oďƌĂēƵŶǀŽůƵŵŶĂŝŶƉƌŝƌĂƐƚŬĂ͘ Definicija: ŶĂƌĂǀŶŽƐƚ ũĞ ƉŽƐůĞĚŝĐĂ ŝŶƚĞŶnjŝǀŶŽƐƚŝ ĚŽƐĞĚĂŶũĞŐĂ ǀƉůŝǀĂ ēůŽǀĞŬĂ ŶĂ ƌĂnjǀŽũ ƐĞƐƚŽũĂ͘ – ‘ ‡ƒƒ”ƒ˜‘•–‹‰‘œ†ƒ. ϯϬ. Koda: 1 KĚēůŽǀĞŬĂŶĞŵŽƚĞŶŐŽnjĚ Gozdna površina, ŬĂƚĞƌĞ ƌĂnjǀŽũ ƵƐŵĞƌũĂũŽ ŝnjŬůũƵēŶŽ ŶĂƌĂǀŶĞ ƐŝůĞ ŝŶ ohranjajo naravno drevesno sestavo, naravno ŬŽůŝēŝŶo odmrlega lesa, naravno starostno strukturo in naravno obnovo͘KĚēůŽǀĞŬĂŶĞŵŽƚĞŶŐŽnjĚũĞůĂŚŬŽƚƵĚŝĚŽǀŽůũ velika gozdna površina, ki ŽŵŽŐŽēĂ ŽŚƌĂŶũĂŶũĞ ŶũĞŶŝŚ ŶĂƌĂǀŶŝŚ njŶĂēŝůŶŽƐƚŝ ŝŶ ŶĂ ŶũĞũ Ŷŝ ďŝůŽ ƉŽŵĞŵďŶĞũƓŝŚ ēůŽǀĞŬŽǀŝŚ ǀƉůŝǀŽǀ Ăůŝ ƉĂ ƐŽ ƚŝ ďŝůŝ ƉƌŝƐŽƚŶŝ ƚĂŬŽ ĚĂůĞē ǀ ƉƌĞƚĞŬůŽƐƚŝ͕ ĚĂ ƐŽ ƐĞ do sedaj ponovno vzpostavili naravna drevesna sestava in podobni procesi ;pragozdni ostanki, varovalni gozdovi, ŐŽnjĚŶŝƌĞnjĞƌǀĂƚŝ͕ŬŝƐŽǎĞĚĂůũƓĞŽďĚŽďũĞŝnjǀnjĞƚŝŝnjŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂŝƚĚ͘Ϳ͘. 2 Sonaravno gospodarjen gozd Gozdna površina, s katero se gospodari trajnostno in se za njen razvoj ǀ ŶĂũǀĞēũŝ ŵĞƌŝ uporabljajo naravne silĞ ;ŶĂƌĂǀŶĂ ŽďŶŽǀĂ͕ ŶĂƌĂǀŶĂ ĚƌĞǀĞƐŶĂ ƐĞƐƚĂǀĂ͕ ƌĂƐƚŝƓēƵ ĚŽŵĂēĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞͿ͘. 26. 20.

'KE/EsEdhZ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ ϯ Gozd z izmenjano drevesno sestavo Gozdna površina, na kateri je naravna drevesna sestava izmenjana͘ duja Žnj͘ ƌĂƐƚŝƓēƵ neustrezna drevesna vrsta ƉƌĞĚƐƚĂǀůũĂǀĞēŬŽƚϵϬйƐŬƵƉŶĞůĞƐŶĞnjĂůŽŐĞ͘. Postopek: oceni se njŶĂēŝůŶŽƐƚŝ sestoja, kot so: ohranjenost drevesne sestave, prisotnost ŽĚŵƌůĞŐĂĚƌĞǀũĂ͕ƐƚĂƌŽƐƚŶĞƐƚƌƵŬƚƵƌĞŝŶŶĂēŝŶĂƉŽŵůĂũĞǀĂŶũĂ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Cilj: poznavanje spremenjenosti gozdov, stratifikacija podatkov͘ Definicija: tip gozda ĚŽůŽēĂjo ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚ Žnj͘ ĚĞůĞǎŝ ƐŬupne površine, zastrte s strani posamezne ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͘ Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ 6.   . ϯϭ. 7 8 9 10 11 12. hƌĂƐƚŽǀŝŐŽnjĚŽǀŝ;ŚƌĂƐƚхϳϱйͿ gozdovi bukve in ŚƌĂƐƚĂ;ďƵŬĞǀнŚƌĂƐƚхϳϱй, od tega hrasta > 26 % in чϳϱй in bukve > 26 % in чϳϱйͿ bƵŬŽǀŝŐŽnjĚŽǀŝ;ďƵŬĞǀхϳϱйͿ dƌƵŐŝƉƌĞƚĞǎŶŽůŝƐƚŶĂƚŝŐŽnjĚŽǀŝ͕ēĞŶŝƐŽŝnjƉŽůŶũĞŶŝƉŽŐŽũŝƉŽĚϭ–ϯŝŶũĞůŝƐƚĂǀĐĞǀ хϳϱй gŽnjĚŽǀŝďƵŬǀĞŝŶũĞůŬĞ;ũĞůŬĂнďƵŬĞǀхϳϱй, od tega jelke > 26 % in чϳϱйŝŶ bukve > 26 % in чϳϱйͿ gŽnjĚŽǀŝďƵŬǀĞŝŶƐŵƌĞŬĞ;ƐŵƌĞŬĂнďƵŬĞǀхϳϱй, od tega smreke > 26 % in ч ϳϱйŝŶďƵŬǀe > 26 % in чϳϱйͿ jelovi gozdovi ;ũĞůŬĂхϳϱйͿ smrekovi gozdovi ;ƐŵƌĞŬĂхϳϱйͿ borovi gozdovi ;ďŽƌ;ƌĂnjĞŶƌƵƓũĂͿхϳϱйͿ rušje ;ƌƵƓũĞхϳϱйƉŽǀƌƓŝŶĞͿ dƌƵŐŝƉƌĞƚĞǎŶŽŝŐůĂƐƚŝŐŽnjĚŽǀŝ͕ēĞŶŝƐŽŝnjƉŽůŶũĞŶŝƉŽŐŽũŝƉŽĚϱ–10 in je iglavcev хϳϱй dƌƵŐŝ ŐŽnjĚŽǀŝ ŝŐůĂǀĐĞǀ ŝŶ ůŝƐƚĂǀĐĞǀ͘ sƐŝ ĚƌƵŐŝ ŐŽnjĚŽǀŝ͕ Ŭŝ ŶŝƐŽ ƵǀƌƓēĞŶŝ ǀ ĞŶŽ ŝnjŵĞĚƉƌĞĚŚŽĚŶŝŚŬĂƚĞŐŽƌŝũ͘. I. GOZDNA INVENTURA. ϯϬ. Ime znaka – ‘ ‡ƒ ƒ”ƒ˜‘•–‹‰‘œ†ƒ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Postopek: ocena ƉŽŬƌŽǀŶŽƐƚŝ Žnj͘ ĚĞůĞǎĂ ƐŬƵƉŶĞ ƉŽǀƌƓŝŶĞ͕ Ŭŝ ũŽ njĂƐƚŝƌĂũŽ ƉŽƐĂŵĞnjŶĞ ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘ Cilj: poznavanje pestrosti gozdnih tipov͘. 21. 27.

'KE/EsEdhZ ĂƉ͘ Ɠƚ͘. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Definicija: homogenost je raznolikost ƌĂnjǀŽũŶŝŚĨĂnjŶĂŽƉĂnjŽǀĂŶŝƉŽǀƌƓŝŶŝ͘ Koda: 1 ĐĞůŽƚŶĂƉůŽƐŬĞǀůĞǎŝǀŝƐƚĞŵƐĞƐƚŽũnem tipu 2 ƉůŽƐŬĞǀůĞǎŝŶĂŵĞũŝǀƐĂũĚǀĞŚƌĂnjůŝēŶŝŚsestojnih tipov Postopek: ŽĐĞŶĂƉƌĞƉůĞƚĂƌĂnjůŝēŶŝŚƌĂnjǀŽũŶŝŚĨĂnj͘/njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘.  . I. GOZDNA INVENTURA. ϯϮ. Ime znaka. Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. Cilj: pŽnjŶĂǀĂŶũĞƉĞƐƚƌŽƐƚŝƐĞƐƚŽũŶŝŚnjŐƌĂĚďŽnj͘ƐƚƌƵŬƚƵƌŶĞƌĂnjŶŽǀƌƐƚŶŽƐƚŝŐŽnjĚĂ͘. ϯϯ. Definicija: ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞ ũĞ ŽďůŝŬĂ ēůŽǀĞŬŽǀĞŐĂ ĚĞůŽǀĂŶũĂ ǀ ŐŽnjĚƵ Ɛ ĐŝůũĞŵ ƉƌŝĚŽďivanja lesnih sortimentov͘.   . Koda: 1 ŶĞŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶŽ;ŶƉƌ͘ƉƌĂŐŽnjĚͿ 2 ŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĞŽƉƵƓēĞŶŽ;ŶƉƌ͘ŵƌĞǎĂƌĞnjĞƌǀĂƚŽǀ͕ŽƐŶŽǀĂŶŝŚƉƌĞĚϮϬůĞƚŝ ĂůŝǀĞē) ϯ gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se trenutno ne gospodari – ni vidnih njŶĂŬŽǀƐĞēŶũe ϰ gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se gospodari – vidni znaki ƐĞēŶũe ϱ ŶŝŵŽŐŽēĞŽƉƌĞĚĞůŝƚŝ. Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀŶĂēŝŶĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂŶĂƉŽĚůĂŐŝƉƌŝƐŽƚŶŽƐƚŝƉĂŶũĞǀ͕ƐĞēŶŝŚŽƐƚĂŶŬŽǀ͕ ŐŽnjĚŶŝŚǀůĂŬŝƚĚ͘/njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘ Popisna površina: KPPϰ ŝŶŶũĞŶĂŶĞƉŽƐƌĞĚŶĂŽŬŽůŝĐĂ͘. ϯϰ. – ”ƒœ’‘Ž‘āŽŒ‹˜‘•– ‰‘œ†ƒœƒ‹œ‘”‹æ«ƒŒ‡. Cilj: poznavanje intenzitete gospodarjenja, stratifikacija podatkov͘ Definicija: ŶŽƌŵĂƚŝǀŶŽĚŽůŽēĞŶĂ ŽďůŝŬĂŐŽƐƉŽĚĂƌũĞŶũĂnjŐŽnjĚŽŵ͘ Koda: 1 2 ϯ ϰ ϱ. 28. ǀĞēŶĂŵĞŶƐŬŝŐŽnjĚŽǀŝ ŐŽnjĚŽǀŝƐƉŽƐĞďŶŝŵŶĂŵĞŶŽŵ;ƵŬƌĞƉŝĚŽǀŽůũĞŶŝͿ ŐŽnjĚŽǀŝƐƉŽƐĞďŶŝŵŶĂŵĞŶŽŵ;ƵŬƌĞƉŝŶŝƐŽĚŽǀŽůũĞŶŝͿ varovalni gozdovi neznano. 22.

'KE/EsEdhZ. ϯϰ. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: ĚŽůŽēŝƚĞǀ ƌĂnjƉŽůŽǎůũŝǀŽƐƚŝ ŐŽnjĚĂ njĂ ŝnjŬŽƌŝƓēĂŶũĞ ŶĂ ƉŽĚůĂŐŝ podatkovne zbirke ĂǀŽĚĂnjĂŐŽnjĚŽǀĞ^ůŽǀĞŶŝũĞ͘ /njďŝƌĂƵƐƚƌĞnjŶĞŬŽĚĞ͘. – ”ƒœ’‘Ž‘āŽŒ‹˜‘•– ‰‘œ†ƒœƒ ‹œ‘”‹æ«ƒŒ‡. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Cilj: Poznavanje obsega omejitev pri gospodarjenju, stratifikacija podatkov͘. Ϯ͘Ϯ͘ϯ. ϯϱ. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ Postopek: vƉŝƐnjĂƉŽƌĞĚŶĞƓƚĞǀŝůŬĞ͘ĞũĞĚƌĞǀŽŶĂ<WWŶŽǀŽ;ǀƌĂƐƚͿ͕ƐĞŵƵĚŽĚĞůŝŶŽǀŽ zaporedno številko in se ga vpiše v spodnji prazni del obrazca͘. – œƒ’‘”‡†ƒ 文˜‹Žƒ†”‡˜‡•ƒ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Znaki, vezani na drevje. Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘. Cilj: pƌĞƉŽnjŶĂǀĂŶũĞĚƌĞǀĞƐĂǀŶĂƐůĞĚŶũŝŝŶǀĞŶƚƵƌŝ͘. – †”‡˜‡•ƒ ˜”•–ƒ. ϯϲ. Postopek: vpis trimestne ŬŽĚĞ;'ůĞũWZ/>K'K͗Seznam drevesnih vrstͿ͘V primeru, da drevesne vrste ni v osnovnem seznamu drevesnih vrst, se vpiše kodo drevesne vrste, ŬŝũŝũĞŶĂũďůŝǎũĂ͕njƌĂnjůŝŬŽ͕ĚĂse ŶĂƚƌĞƚũĞŵĞƐƚŽŶĂŵĞƐƚŽŶŝēůĞǀƉŝƓĞĞŶko͘dŽse ŽnjŶĂēŝ tudi v opombah, kamor se njďĞƐĞĚŽǀƉŝƓĞĚĞũĂŶƐŬŽĚƌĞǀĞƐŶŽǀƌƐƚŽ͘hƉŽƓƚĞǀĂũŽ se le ĚƌĞǀĞƐŶĞǀƌƐƚĞ͕ŐƌŵŽǀŶĞǀƌƐƚĞƐĞŶĞƵƉŽƓƚĞǀĂũŽ͕ƚƵĚŝēĞƉƌĞƐĞŐĂũŽ ŵĞƌƐŬŝƉƌĂŐ͘. I. GOZDNA INVENTURA. Popisna površina: KPPϰ in njena širša ŽŬŽůŝĐĂ͘. Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘ Cilj: lĂǎũĞƉƌĞƉŽnjŶĂǀĂŶũĞĚƌĞǀĞƐŶĂƉůŽƐŬǀŝŽďŶĂƐůĞĚŶũŝŚƉŽƉŝƐŝŚ, ŝnjƌĂēƵŶůĞƐŶĞnjĂůŽŐĞ͕ ƐƉƌĞŵůũĂŶũĞnjĚƌĂǀƐƚǀĞŶĞŐĂƐƚĂŶũĂĚƌĞǀĞƐ͕ŽĐĞŶĂŵĞƓĂŶŽƐƚŝƐĞƐƚŽũĞǀ͘ Definicija: azimut je kot med nebesnim severom in nebesno lego opazovanega ŽďũĞŬƚĂ͕ŝnjƌĂǎĞŶǀƐƚŽƉŝŶũĂŚ͘. – ƒœ‹—–. ϯϳ. Postopek: vƉŝƐ ŽĚēŝƚŬĂ azimuta za posamezno drevo na ploskvi͘ njŝŵƵƚ ƐĞ ŽĚŵĞƌŝ z busolo ŶĂϭΣŶĂƚĂŶēŶŽ͘IzmĞƌŝƐĞŬŽƚŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞĚŽůĞǀĞŐĂƌŽďĂĚƌĞǀĞƐĂ;ůĞǀŝ rob drevesa, ŐůĞĚĂŶŽŽĚƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞƉƌŽƚŝĚƌĞǀĞƐƵͿ͘Dagnetne deklinacije se ne ƵƉŽƓƚĞǀĂ͘ Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘ Cilj: ůĂǎũĞ ƉƌĞƉŽnjŶĂǀĂŶũĞ ĚƌĞǀĞƐ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ Žď ŶĂƐůĞĚŶũŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ͘ hŐŽƚĂǀůũĂŶũĞ ŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶĞnjŐƌĂĚďĞƐĞƐƚŽũĂ͘. 23. 29.

'KE/EsEdhZ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. DefŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. – ƒœ‹—–. Definicija: distanca je oddaljenost sredine opazovanega debla od ƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞ͘. ϯϴ. Postopek: vƉŝƐ ŝnjŵĞƌũĞŶĞ ƌĂnjĚĂůũĞ ŶĂ ϭ Ěŵ ŶĂƚĂŶēŶŽ ;ŝnjŵĞƌĂ ǀ ĐĞŶƚŝŵĞƚƌih, ŵĂƚĞŵĂƚŝēŶĂ njĂŽŬƌŽǎŝƚĞǀ ŶĂ ŶĂũďůŝǎũŝ ĚĞĐŝŵĞƚĞƌͿ͘ Wƌŝ ĚŽůŽēĂŶũƵ razdalje se upošteva korekcijske faktorje radijev ploskev zaradi nagiba ƚĞƌĞŶĂ;ŐůĞũWZ/>K'K 1)͘ Razdalja se meri vzporedno ƐƚůĞŵŝŽnj͘ƚĞƌĞŶŽŵ͘  – ”ƒœ†ƒŽŒƒ‘†•”‡†‹æ«ƒ’Ž‘•˜‡†‘†”‡˜‡•ƒ. I. GOZDNA INVENTURA. ϯϳ. 30. Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘ Cilj: ůĂǎũĞ ƉƌĞƉŽnjŶĂǀĂŶũĞ ĚƌĞǀĞƐ ŶĂ ƉůŽƐŬǀŝ Žď ŶĂƐůĞĚŶũŝŚ ƉŽƉŝƐŝŚ͘ hŐŽƚĂǀůũĂŶũĞ ŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶĞnjŐƌĂĚďĞƐĞƐƚŽũĂ͘. 24.

'KE/EsEdhZ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. Slika 5: Prikaz ůŽŬĂĐŝũĞƚĂƌēĞ;ŶĂƐƌĞĚŝŶŝĚĞďůĂͿ͕ƉƌŝŝnjŵĞƌŝƌĂnjĚĂůũĞĚƌĞǀĞƐĂŽĚ ƐƌĞĚŝƓēĂƉůŽƐŬǀĞ͘ Definicija: sƚĂƌŝŽďƐĞŐĚĞďůĂǀƉƌƐŶŝǀŝƓŝŶŝ;ϭ͕ϯŵŽĚƚĂůͿũĞŽďƐĞŐ, izmerjen v prejšnjem ƉŽƉŝƐƵ͘. I. GOZDNA INVENTURA. ϯϵ.  – ”ƒœ†ƒŽŒƒ‘†•”‡†‹æ«ƒ’Ž‘•˜‡†‘†”‡˜‡•ƒ. ϯϴ. Ime znaka.    ȋ‘„•‡‰ͳǡ͵Ȍ– ‘„•‡‰ †‡„Žƒ˜’”•‹˜‹æ‹‹. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Postopek: preveri se stari obseg nĂƉŽƉŝƐŶĞŵůŝƐƚƵ͘ ilj: preverjanje meritev in popravki morebitnih napak͘ ^ƚĂƌŝ ŽďƐĞŐ ĚƌĞǀĞƐĂ ƉŽŵĂŐĂ ƚƵĚŝƉƌŝƉƌĞƉŽnjŶĂǀĂŶũƵĚƌĞǀĞƐĂŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘ Definicija: novi obseg debla v prƐŶŝ ǀŝƓŝŶŝ ;ϭ͕ϯ ŵ ŽĚ ƚal) je obseg, merjen v novem popisu͘.   ȋ‘„•‡‰ͳǡ͵Ȍ– ‘„•‡‰†‡„Žƒ˜’”•‹ ˜‹æ‹‹. ϰϬ. Postopek: meritev obsega debla s sekaškim metrom ali z merskim trakom se izvaja na ǀŝƓŝŶŝ ϭ͕ϯ ŵ ŶĂ ŵĞƐƚƵ ƉƌĞĚŚŽĚŶĞ ŵĞƌŝƚǀĞ ;ƚŝŬ ŶĂĚ ƐůĞĚũŽ njĂĚŝƌĂēĂͿ͘ /njŵĞƌŝ ƐĞ ŐĂ ƉƌĂǀŽŬŽƚŶŽŶĂŽƐĚƌĞǀĞƐĂ͘ Predlaga se uporaba ŐŽnjĚĂƌƐŬŝŚŵĞƌƐŬŝŚƚƌĂŬŽǀ;Ɖŝ-meter), kjer sta prisotni obe lestvici – ƉƌĞŵĞƌ ŝŶŽďƐĞŐ͘ KďƐĞŐ ƐĞnjĂƉŝƓĞ ǀ ĐĞůŝŚ ĐĞŶƚŝŵĞƚƌŝŚ͕ meritev ƐĞnjĂŽŬƌŽǎŝŶĂǀnjĚŽů͘. Na KPPϮ;ZϮũĞϳ͕ϵϴŵͿƐĞŵĞƌŝĚƌĞǀũe z obsegomϭ͕ϯ шϯϭĐŵ;ϭ͕ϯ шϭϬĐŵͿ͕ na KPPϯ;ZϯũĞϭϯ͕ϴϮŵͿƉĂĚƌĞǀũĞnjŽďƐĞŐomϭ͕ϯ шϵϰĐŵ;ϭ͕ϯ шϯϬĐŵͿ͘ Pri merjenju obsega se pazi na naslednje: novi obseg ne more biti manjši od starega, ŶŽǀŝ ŽďƐĞŐ ŶĞ ŵŽƌĞ ďŝƚŝ ďŝƐƚǀĞŶŽ ǀŝƓũŝ ŽĚ ƐƚĂƌĞŐĂ ;ƵƉŽƓƚĞǀĂ se ƌĂƐƚŝƓēĞ ŝŶ oceni, ĂůŝũĞŶŽǀŝŽďƐĞŐͬƉƌĞŵĞƌƌĂƐƚŝƓēŶŝŵƌĂnjŵĞƌĂŵƉƌŝŵĞƌĞŶͿ͘. 25. 31.

'KE/EsEdhZ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. ϰϬ. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ 'ůĞũƚƵĚŝWZ/>K'Kϭ: WƌĞŐůĞĚŶŝĐĞŚŽƌŝnjŽŶƚĂůŶŝŚƌĂnjĚĂůũ͘. 32. KPP 2: Dϭ͕ϯ шϭϬĐŵ.   ȋ‘„•‡‰ͳǡ͵Ȍ– ‘„•‡‰†‡„Žƒ˜’”•‹˜‹æ‹‹. I. GOZDNA INVENTURA. <WWϯ͗ϭ͕ϯ шϯϬĐŵ. Popisna površina: dƌĞǀŽŶĂƉůŽƐŬǀŝ͘ Cilj: injƌĂēƵŶǀŽůƵŵŶĂĚƌĞǀĞƐĂ͘ WZ/DZ/WZs/>EDZ/dsWZDZZs^ ;ǀĞůũĂƚƵĚŝnjĂŵĞƌŝƚĞǀŽďƐĞŐĂnjŵĞƌƐŬŝŵƚƌĂŬŽŵͿ. 26.

'KE/EsEdhZ. Ime znaka. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. Definicija: Koda je šifra, ki opisuje stanje drevesa. Drevo je lahko živo, posekano ali odmrlo.. ϰϭ. Šifrant: 0 živo drevo 1. posekano drevo (viden panj). 2. odmrlo drevo. 3. vraslo drevo (D1,3 ≥ 10 cm). 4. prej pozabljeno drevo. 9. popravljen stari obseg. 11 . . drevo je bilo pri prejšnjem popisu na ploskvi, sedaj pa ne raste več, vendar ni posekano – leži na tleh (naravno padlo, vetrolom, snegolom itd.). 13. drevo na novo vzpostavljeni KPP. 15. preraslo drevo (D1,3 ≥ 30 cm; pri prejšnjem popisu ni bilo merjeno). 16 17. drevo je bilo pri prejšnjem popisu izmerjeno, sedaj ugotovimo, da ni izpolnjevalo mejnih vrednosti. I. GOZDNA INVENTURA. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. drevesa, ki bi moralo biti na ploskvi, na terenu nismo našli. Postopek: Glede na stanje drevesa izberemo ustrezno kodo. V primeru odmrlega drevesa se opiše tudi razkrojenost RAZ XX (glej poglavje Odmrla biomasa). * Za ohranitev povezave s prejšnjimi popisi so prikazane kode, ki so se uporabljale za ugotavljanje odnosa posameznega drevesa s predhodnim popisom. Informacije o prejšnjih popisih so integrirane v podatkovni bazi Gozdarskega inštituta Slovenije. Popisna površina: drevo na ploskvi. Cilj: ocena lesne zaloge, prirastka, mortalitete, poseka. 27. 33.

'KE/EsEdhZ. ĂƉ͘ Ɠƚ͘. Ime znaka. Definicija: ƐŽĐŝĂůŶŝ ƉŽůŽǎĂũ ĚƌĞǀĞƐĂ ũĞ ƉŽůŽǎĂũ ŶũĞŐŽǀĞ ŬƌŽƓŶũĞ ŐůĞĚĞ ŶĂ ŬƌŽƓŶũĞ ƐŽƐĞĚŶũŝŚĚƌĞǀĞƐǀǀĞƌƚŝŬĂůŶŝƐŵĞƌŝ͘. ϰϮ. I. GOZDNA INVENTURA. Koda: 1 2.  e – ˜‹æ‹ƒ†”‡˜‡•ƒȋ. †Ȍ. – •‘ ‹ƒŽ‹’‘Ž‘āƒŒ†”‡˜‡•ƒ. ϯ. ϰϯ. 34. ĞĨŝŶŝĐŝũĂͬƓŝĨƌĂŶƚͬƉŽƐƚŽƉĞŬͬĐŝůũ. ϰ 5. nĂĚǀůĂĚĂũŽēĂ ĚƌĞǀĞƐĂ: ĚƌĞǀĞƐĂ nj ŝnjũĞŵŶŽ ƌĂnjǀŝƚŝŵŝ ŬƌŽƓŶũĂŵŝ ŵŽēŶŽ ŶĂĚ sestojno streho Žnj͘ƉƌĞǀůĂĚƵũŽēŝŵƐůŽũĞŵŬƌŽƓĞŶũ͕ vůĂĚĂũŽēĂĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z dobro razvitimi krošnjami, ki tvorijo glavnino sestoja v vrhu sestojne strehe, sŽǀůĂĚĂũŽēĂ ĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z nekoliko slabše razvitimi krošnjami, ki tvorijo spodnji del sestojne strehe, pŽƚŝƐŶũĞŶĂŽnj͘ŽďǀůĂĚĂŶĂĚƌĞǀĞƐĂ: drevesa z enostransko razvito krošnjo, ki ũĞ ƵƚĞƐŶũĞŶĂ nj ǀĞē ƐƚƌĂŶŝ ŝŶ ƐĞ njĂƌŝǀĂ ǀ ƐƉŽĚŶũŝ ĚĞů ƐĞƐƚŽũŶĞ ƐƚƌĞŚĞ͘ Ğ ũĞ konkurent odstranjen, imajo ta drevesa še ŵŽǎŶŽƐƚƐŽĐŝĂůŶĞŐĂǀnjƉŽŶĂ, podstojna drevesa: obvladana drevesa͘ ƌĞǀĞƐĂ͕ Ŭŝ ŶĂũƉŽŐŽƐƚĞũĞ ŶŝŵĂũŽ ŵŽǎŶŽƐƚŝƐŽĐŝĂůŶĞŐĂǀnjƉŽŶĂŝŶŽĚŵƌĞũŽƉƌĞũŬŽƚŽƐƚĂůĂ͘. Definicija: višina je nĂǀƉŝēŶĂ ƌĂnjĚĂůũĂ ŵĞĚ ĚŶŝƓēĞŵ ĚƌĞǀĞƐĂ in njegovim vrhom ;ŝŐůĂǀĐŝͿ Žnj͘ najvišjim poganjkom ;ůŝƐƚĂǀĐŝͿ͘ ŽŵŝŶĂŶƚŶĂ ǀŝƓŝŶĂ ũĞ ƐƌĞĚŶũĂ ǀŝƓŝŶĂ ϭϬϬ͘ ŶĂũĚĞďĞůĞũƓŝŚĚƌĞǀĞƐͬŚĂ͘ Postopek: vpis izmerjene višine ĚƌĞǀĞƐƐƚƌĞƚũŝŵŝŶēĞƚƌƚŝŵŶĂũǀĞēũŝŵŽďƐĞŐŽŵŶĂdm ŶĂƚĂŶēŶŽ͘ Drevesu se izmeri višina, ƐĂŵŽ ēĞ ũĞ ŶũĞŐŽǀĂ ŬƌŽƓŶũĂ ŶĞƉŽƓŬŽĚŽǀaŶĂ͘ s ŶĂƐƉƌŽƚŶĞŵƉƌŝŵĞƌƵƐĞŝnjŵĞƌŝǀŝƓŝŶŽŶĂƐůĞĚŶũĞŵƵŶĂũĚĞďĞůĞũƓĞŵƵĚƌĞǀĞƐƵ͘ Popisna površina: drevo na ƉůŽƐŬǀŝ͘ Cilj: preverjanje zanesljivosti tarif͕ŽĐĞŶĂďŽŶŝƚĞƚĞƌĂƐƚŝƓēĂ͘. 28.