Management v turizmu na Štajerskem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija organizacija in management delovnih procesov. MANAGEMENT V TURIZMU NA ŠTAJERSKEM. Mentor: red. prof. dr. Joţe Florjančič. Kandidat: Branislava Vukajlović. Kranj, marec 2007.

ZAHVALA. Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Jože Florjančiču za sprejeto mentorstvo in za strokovno pomoč ter vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala lektorici Saši Krefl, ki si je vzela čas in lektorirala moje diplomsko delo. Posebna zahvala gre fantu Mateju, ki mi je v šibkih trenutkih študija stal ob strani in me podpiral pri mojih odločitvah. Zahvala moji družini in prijateljem, ki so mi ves čas študija stali ob strani. Brez vas mi ne bi uspelo.. Branislava Vukajlović.



POVZETEK V diplomskem delu z naslovom »Management v turizmu na Štajerskem« sem poskušala proučiti problematiko, ki se pojavlja v samem turizmu, analizirati razvojno politiko občin in koliko so občine pripravljene vlagati v turizem in njegov gospodarski razvoj. Ker ţivim v najstarejšem mestu Slovenije imenovanim Ptuj, ki je zgodovinsko in kulturno zelo bogato, sem se odločila, da bom prikazala potencial majhnih mest in endogene potenciale podeţelja in oblike njihovega izrabljanja v gospodarske namene ter tako opozorila na pomen gospodarskih dejavnosti na podeţelju. V gospodarski strukturi podeţelja je zaznavno vedno večje izkoriščanje in trţenje lokalnih potencialov, oblike trţenja le–teh pa so vedno bolj raznovrstne.. KLJUČNE BESEDE Organizacija, turizem, management, majhno mesto, podeţelje, gospodarska struktura, dobiček.. ZUSAMMENFASSUNG In meiner Diplomarbeit mit dem Thema »das Management im Tourismus an Steiermärkische Region« versuchte ich die Problematik darzustellen die im Tourismus aufkommt und die politische Entwicklung der Gemeinde zu analysieren und inwieweit die Gemeinde bereit ist in den Tourismus zu investieren und in deren wirtschaftliche Entwicklung. Da ich in der ältesten Stadt in Slowenien lebe, genannt Ptuj, die geschichtlich und kulturell sehr bekannt ist, habe ich mich entschlossen das endogene Potential am Land und deren Arten der landwirtschaftlichen Ausschöpfung aufzuzeigen und auf die Wichtigkeit der Landwirtschaft hinzuweisen. In der agrarwirtschaftlichen Struktur am Land steigt die Ausnutzung im lokalen Handelspotential und die Handelsvielfalt stetig an.. SCHLUSSELWORTE Organisation, Tourismus, Management, Kleinstadt, Land, Landwirtschaftsstruktur, Geld.

KAZALO 1. 2. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA. 8. 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA. 9. 1.3. METODA DELA. 9. 1.4. PREDSTAVITEV NALOGE. POJEM IN OPREDELITEV ORGANIZACIJE 2.1. POJEM ORGANIZACIJE IN TURIZMA. 2.1.1. 3. Lokalna turistična organizacija. 10 11 11 12. 2.1.1.1. Turistično območje. 12. 2.1.1.2. Regionalna in področna turistična organizacija. 13. 2.1.1.3. Nacionalna turistična organizacija. 13. 2.2. OPREDELITEV ORGANIZACIJE. 14. 2.3. STRUKTURA TURISTIČNE ORGANIZACIJE NA ŠTAJERSKEM. 15. 2.3.1. Struktura turistične organizacije v občini Ptuj in njeni okolici. 15. 2.3.2. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov podravske regije. 16. 2.3.3. Zemljevid turistično proučevane podravske regije. 18. POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU. 19. 3.1. VLOGA MANAGEMENTA V PODRAVSKI REGIJI. 19. 3.2. VLOGA TURIZMA V PODRAVSKI REGIJI. 20. 3.2.1 3.3. Definicija problematike kakovosti v turizmu PROMOCIJA TURIZMA. 22 24. 3.3.1. Definiranje pojma turističnega povpraševanja in ponudbe. 24. 3.3.2. Propagandno-promocijska dejavnost turistične organizacije. 26. 3.3.2.1. Inovativni pristop k propagandi in promociji. 26. 3.3.2.2. Propaganda. 28. VLAGANJA V TURISTIČNE DEJAVNOSTI. 3.4 3.4.1 4. 8. Posredne turistične naložbe. PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA V PODRAVJU TURISTIČNA OBMOČJA NA ŠTAJERSKEM PODEŢELJU. 4.1 4.1.1. Pohorsko turistično območje. 4.1.1.1. 4.1.2. Haloško turistično območje. 4.1.2.1. 4.1.3. Gospodarsko organizacijski vidiki turizma na Pohorju. Gospodarsko organizacijski vidiki Haloz. Dravsko turistično območje. 4.1.3.1. Gospodarsko organizacijski vidiki dravskega območja. 29 29 32 33 33 34. 34 35. 35 36.

4.1.4. Slovenske gorice kot turistično območje. 4.1.4.1. Gospodarsko organizacijski vidiki Slovensko Goriškega območja. Splošno o turističnih kmetijah. 37. 4.1.6. Splošno o vinsko turističnih cestah. 38. PROUČEVANJE SLABOSTI GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKIH VIDIKOV TURIZMA. NA ŠTAJERSKEM Slabosti gospodarsko organizacijskih vidikov. 41. 4.2.2. Problematika predstavljena v obliki radialnega diagrama. 42. GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKA REŠITEV SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA ŠTAJERSKEM. 43 43. 5.1.1. Prednosti in pomanjkljivosti turistične ponudbe štajerskega turizma. 43. 5.1.2. Prednosti. 43. 5.1.3. Pomanjkljivosti. 44. 5.1.4. Nevarnosti in priložnosti turistične ponudbe na Štajerskem. 44. 5.1.4.1. Priloţnosti. 44. 5.1.4.2. Nevarnosti. 45. 5.2. ANALIZA GOSPODARSKO TURISTIČNE PONUDBE ŠTAJERSKEGA OBMOČJA. 45. 5.2.1. Prodajne poti. 47. 5.2.2. Promocija turistične ponudbe. 47. 5.2.3. Turistična propaganda. 48. 5.2.4. Pospeševanje prodaje in organizacije. 48. 5.2.5. Dejavniki za izboljšanje turistične prodaj v obliki diagrama. 49. PROUČEVANJA ORGANIZACIJSKEGA VIDIKA »DOLINE VINETU« 6.1 6.1.1. 7. 41. 4.2.1. 5.1. 6. 37. 4.1.5. 4.2. 5. 36. SPLOŠNO O DESTINACIJSKEM MANAGEMENTU Destinacijski management »Doline Vinetu«. 50 51 52. 6.2. PROBLEMATIKA, KI SE POJAVLJA PRI PROUČEVANJU »DOLINE VINETU«. 53. 6.3. REŠEVANJE PROBLEMATIKE »DOLINE VINETU«. 55. STATISITČNI VIDIKI TURIZMA V PODRAVSKI REGIJI 7.1. ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH MOŢNOSTI. 56 56. 8. ZAKLJUČEK. 60. 9. LITRATURA. 61.

KAZALO SLIK. SLIKA 1: ZGRADBA NALOGE IN PRISTOP. 10. SLIKA 2: STRUKTURA RAZVOJNIH PRIORITET OP ZA KREPITEV REGIONALNIH GOSPODARSKIH IN TURISTIČNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV (VIR: RAZISKOVALNI CENTER BISTRA PTUJ 2007). 16. SLIKA 3: ZEMLJEVID TURISTIČNEGA PROUČEVANJA PODRAVSKE REGIJE (Z MARKERJEM JE OZNAČENO OBMOČJE, KATEREGA SEM RAZISKOVALA).. 18. SLIKA 4: PREGLEDNICA OPREDELITEV POJMA »KAKOVOSTI V TURIZMU« IN NJENIH KOMPONENT. (MANAGEMENT V TURIZMU, POGLAVJE 6; ORG. TURISTIČNE DEJAVNOSTI; DR. RADOVAN ANDREJČIČ, MAG. MARJAN REKAR, LETO 1997).. 21. SLIKA 5: VLOGA TEMELJNIH KAZALCEV PRI REGULACIJI KAKOVOSTI (MANAGEMENT V TURIZMU, POGLAVJE 6; MANAGEMENT KAKOVOSTI V TURIZMU; DR. RADOVAN ANDREJČIČ IN MAG.. MARJAN REKAR, LETO 1997).. 24. SLIKA 6: KARTA NAM PRIKAZUJE ŠTAJERSKO OBMOČJE, KATEREGA TURISTIČNE KMETIJE OBLEGAJO.. SLIKA 7: VINSKE CESTE SLOVENIJE (VIR: SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA, 2001). 37 40. SLIKA 8 : DIAGRAM ZA LAŢJE DEFINIRANJE SAMIH TEŢAV, KI SE POJAVLJAJO V TURIZMU NA PODEŢELJU.. 42. SLIKA 9: DIAGRAM DEJAVNIKOV POMEMBNIH PRI RAZVOJU PONUDBE IN ORGANIZACIJE V TURIZMU, KI PA SO MED SEBOJ POVEZANI.. 49. SLIKA 10: PRIKAZ LEGE "DOLINE VINETU"(VIR: BRINOVEC, 1994). 50. SLIKA11: "DOLINA VINETU"(VIR: KREFL, JULIJ 2006). 53.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1 UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA. Vemo, da je danes turizem eden od pomembnih prinašalcev prihodka drţavi, vendar je problem drţave, da turizem maksimalno ne izkorišča. Seveda moramo vse gledati skozi organizacijski vidik, saj bomo tako lahko proučili, kako turizem izkoristiti čim bolj dobičkonosno in kako drţavo čim bolje predstaviti v tujini. Strategija razvoja slovenskega turizma je do stanja na področju kadrov in izobraţevanja dokaj kritična. Govori o managerski nesposobnosti v večjih turističnih organizacijah, ki je posledica slabe usposobljenosti slovenskega turističnega managementa in posledično nerazvitih modernih managerskih sistemov.. Problem, ki se pojavijo. so slaba izkoriščenost turizma v štajerskem območju, torej. problematika, ki se pojavi v sami organizaciji turizma. Pojavi se vprašanje: »Zakaj se turizem na Štajerskem tako počasi razvija?«, katerega bomo proučili na podlagi raziskav posameznih občin na Štajerskem. Štajerska ima veliko turistično-gospodarskih področij, katere lahko razporedimo v rang proučevanja in pridobivanja novih turističnih moţnosti, te pa se bodo podrobneje navedle v samem diplomskem delu.. V druţbi potrošnje, ki nadomešča druţbo proizvodnje, je pomembna ponudba dobrin in storitev, ki prinašajo dohodek. Ponudba v veliki meri temelji na potencialih (endogenih virih), ki jih določeno območje ima. Nekatere posebnosti podeţelja, kot izjemno raznolikega in prostorsko obseţnega območja, so številni naravni resursi, pestra etnološka dediščina, specifični kulturni spomeniki, raznolika kulturna pokrajina. Razumemo jih lahko kot endogene potenciale, ki jih je moţno izkoriščati in trţiti.. Za diplomsko delo z omenjeno tematiko sem se odločila, ker se premalo osredotočamo na podeţelje in majhna mesta, ki imajo številne potenciale, kateri ostajajo neizrabljeni. Potenciali podeţelja tako niso trţni v meri, kot bi lahko bili in le osveščenost lahko pripomore k izboljšanju. V diplomski nalogi se osredotočam na gospodarski vidik podeţelja in majhnih mest.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 8 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA. Diplomsko delo se nanaša na reševanje problema po različnih krajih na Štajerskem. Vemo, da imajo skoraj vsa mesta svojevrstveno turistično zgodovino, vendar pozabljamo na podeţelje, ki imajo prav tako številne moţnost za izkoriščanje turizma. Štajersko območje je obdano z lepim podeţeljem, ki bi nam lahko prineslo mnogo več dobička, kot nam ga je prinašalo do sedaj.. 1.3. METODA DELA. Diplomsko delo temelji na opisnem pristopu, pred vsem pa raziskovanju s katerim bom ugotovila vzroke in motive slabega izkoriščanja turizma. Problematiko bom proučevala z raznimi managerskimi vidiki, kot so organiziranost turističnih dejavnosti, marketing v samem turizmu, kadrovski management v turističnih dejavnostih, finančni management turističnih dejavnosti, planiranje v turističnih dejavnostih, kakovosti, promocije turizma, varstva okolja, kot zelo pomemben dejavnik v turizmu, vlaganja v turistične dejavnosti, informatika v turizmu in urejanje ter vrednotenje statističnih podatkov. Managerske vidike bom proučevala na podlagi opazovanj in neposredne udeleţbe ter analizi pridobljenih podatkov.. Podatke bom zbirala v realnem ţivljenju ter v pisnih delih tujih in domačih avtorjev. Spoznanja bodo uporabljena pri zastavljenih temah, kar bo kakovostna podlaga za oblikovanje samostojnih spoznanj. Študij primera omogoča pribliţevanje realnosti, ki je prisotna v organizaciji turizma, splošno na Štajerskem.. V delu razvit model bo temeljil na podatkih, ki bodo sistematično zbrani v realnem turističnem okolju, katerega bom poskušala analizirati, kot realni dejavnik poslovnega okolja. Model bo razvit skozi raziskavo, med kontinuirano interakcijo, med analizo in zbiranjem podatkov.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 9 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tako bom v diplomskem delu odgovorila na temeljni hipotezi, ki se glasita: HIPOTEZA 1 - Za boljši prodor Slovenije na tuji trg in pridobitev le-tega v Sloveniji je pomembno reklamiranje. turizma, saj je le-ta prodorni dejavnik, katerega je treba. primerno predstaviti, za to predstavo pa je potrebno tudi investirati. HIPOTEZA 2 - Proces razvoja turističnih mreţ zahteva razvoj raziskovalno-razvojnih organizacij, katere bodo proučevale majhna mesta in podeţelje.. 1.4 PREDSTAVITEV NALOGE. Za doseganje ciljev diplomskega dela bom izvedla raziskavo s katero bom proučevala problematiko, hkrati pa navajala primere turizma v štajerski regiji, podrobneje na podeţelju in v majhnih mestih. V teoretičnem delu naloge bom opisovala opredeljene teoretične osnove organizacij za laţje razumevanje, katere bom navajala v obliki primerov.. Empirični del se nanaša na predstavitev organizacij, ki se z turizmom ukvarjajo in problematiko ter gradnjo modelne rešitve. Omenjeni študij primera omogoča pribliţevanje realnosti in je primeren predvsem zato, ker obravnavana problematika še ni ustrezno raziskana. Za izhodišča raziskave je uporabljeno realno stanje v turističnih organizacijah, ki je predmet raziskave v njihovem okolju.. TEORETIČNA IZHODIŠČA. TEORETIČNE OSNOVE ORGANIZACIJ. TEORETIČNE OSNOVE PROUČEVANJA TURISTIČNIH VIDIKOV. EMPIRIČNO PROUČEVANJE Predstavitev organizacij in njihovega poslovnega vidika. Opredelitev problematike na njihovem področju. Slika 1: Zgradba naloge in pristop (Vir: Branislava Vukajlovič 2006). Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 10 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. TEORETIČNI DEL 2 POJEM IN OPREDELITEV ORGANIZACIJE 2.1 POJEM ORGANIZACIJE IN TURIZMA. »Temeljno poslanstvo vsake organizacije je, da zagotavlja dobrine in storitve, ustvarja delovna mesta ter krepi gospodarstvo; zato je poglavitna naloga njenega vodstva, da zagotavlja dolgoročno uspešnosti organizacije, to pa zahteva jasno vizijo in do podrobnosti domišljene strategije.«. (Janez Bohorič, predsednik uprave,SAVA d.d.) Management je umetnost osredinjanja in zdruţevanja na videz dveh nasprotujočih si dejavnikov. Tako se od vodstva zahteva trdnost pri delu in odločanju, po drugi strani pa gibljivost in prilagodljivost oziroma sočasno akcijo in reakcijo, lokalno razumevanje in globalno perspektivo ter osredotočanje na današnje in jutrišnje probleme organizacije. Management se pojavlja v vsaki organizaciji. Organizacija ima svoje značilnosti, ki vplivajo na manegerje in na vse zaposlene. Organizacija ima svoje posebnosti, ki se nanašajo na prednosti in slabosti, probleme in moţne rešitve, zato mora maneger spoznati in razumeti svojo organizacijo ter jo ustrezno razvijati. Turizem je interdisciplirana dejavnost, ki zajema gostinstvo (restavracije), hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične dejavnosti (igralništvo, prireditve, rekreacija). Multiplikativni učinki turistične dejavnosti so očitni tudi v drugih gospodarstvih (promet, trgovina, kmetijstvo, ţivilska industrija) in negospodarskih (kultura, šport, znanost, izobraţevanj itd.) dejavnostih. Pri tem ne smemo pozabiti, da turizem trţi tudi okolje v širšem smislu besede (naravno in kulturno dediščino, kulturno krajino, kvaliteto ţivljenja prebivalstva,organiziranosti drţave in druţbe in njen odnos do gostov oziroma turistov itd.). Dejstvo je, da sodobna turistična ponudba ne vsebuje več le storitev, ki so vezane na oddih in rekreacijo, ampak tudi na delo, izobraţevanje, raziskovanje in trgovanje.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 11 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ali se je slovenska turistična organiziranost sposobna prilagoditi družbenim spremembam in novim zahtevam trga in tako povečati konkurenčno sposobnost našega turističnega gospodarstva?. Organiziranost slovenskega turizma je odraz podedovanega stanja in tranzicije iz samoupravne v demokratično organiziranost druţbe kot celote (lastninjenje še ni končano; stare oblike povezovanja, dogovarjanja in odločanja smo opustili, nismo pa še razvili novih hitro se pojavljajo novi subjekti na področju turizma itd.), ki ne zagotavlja povezovanja aktivnosti in zadovoljevanja interesov javnega sektorja, turističnega gospodarstva in organizacij civilne druţbe.1. 2.1.1 Lokalna turistična organizacija. Ena ali več občin skupaj z zainteresiranimi pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki in zasebnimi ustanovami. Lokalna turistična organizacija skrbi za potrebe oblikovanja celovite turistične ponudbe območja in za njeno promocijo, za informiranje obiskovalcev v okviru turističnega informacijskega centra, za vključevanje organizacij civilne druţbe (društva) v aktivnosti lokalne turistične organizacije ter za sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije.2. 2.1.1.1 Turistično območje. Občine, ki ustanavljajo lokalno turistično organizacijo in izpolnjujejo najmanj enega od naslednjih meril: ˝5000 leţišč v gostinskih obratih pridobitne narave 40.000 prenočitev turistov v predhodnem koledarskem letu 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu.˝3. 1. Management v turizmu, poglavje 1; Org. turistične dejavnosti; mag. Marjan Tkalčič, leto 1997 Management v turizmu, poglavje 1; Org. turistične dejavnosti; mag. Marjan Tkalčič, leto 1997 3 Predlog zakona o pospeševanju turizma. Prvo branje, delovna verzija, 17.4.1996 2. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 12 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Lahko pridobijo status turističnega območja in s tem tudi pravico do: »so ustanovitve nacionalne turistične organizacije«, sodelovanje pri oblikovanju programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije, sofinanciranje organizacije«.. pospeševanje. turizma. iz. sredstev. nacionalne. turistične. 4. Predlagatelj »Predloga zakona« ţeli s formulacijo (sofinanciranje pospeševanja turizma iz sredstev nacionalne turistične organizacije) v bistvu prisiliti lokalne turistične subjekte k povezovanju (samo tako – preko lokalne turistične organizacije – bodo udeleţeni pri sredstvih nacionalne turistične organizacije za pospeševanje turizma), kar bo imelo dolgoročno pozitivne učinke.. (Management v turizmu, poglavje 1; Org. turistične dejavnosti; mag. Marjan. Tkalčič, leto 1997).. 2.1.1.2 Regionalna in področna turistična organizacija Predlog zakona5 predvideva moţnost usklajevanja turističnih ponudb turističnih območij preko povezovanja lokalnih turističnih organizacij v regionalno turistično organizacijo. Subjekti, ki oblikujejo istovrstno turistično ponudbo, pa lahko ustanovijo področno turistično organizacijo (zdravilišča, turistične agencije). Oba subjekta imata pravico do sooblikovanja programa aktivnosti nacionalne t.o. in do sofinanciranja njihovih promocijskih aktivnosti. 2.1.1.3 Nacionalna turistična organizacija Na podlagi pospeševanja turizma Vlada Republike Slovenije in najmanj štiri lokalne turistične agencije, ustanovijo nacionalno turistično organizacijo, katera ima določene naloge, kot so: »usklajevanje in pospeševanje lokalnih turističnih ponudb, oblikovanje celovite turistične ponudbe Slovenije, promocija turistične ponudbe Slovenije, medsebojna komunikacija s tujimi trgi, vzpostavitev mreţ turističnih predstavništev v tujini, delovanje informacijskega sistema za potrebe pospeševanja turizma.«6. 4 5 6. Predlog zakona o pospeševanju turizma. Prvo branje, delovna verzija, 17.4.1996. Predlog zakona o pospeševanju turizma. Prvo branje, delovna verzija, 17.4.1996. Predlog zakona o pospeševanju turizma. Prvo branje, delovna verzija, 17.4.1996.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 13 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.2 OPREDELITEV ORGANIZACIJE. Opredelitev organizacij glede na pomembnost in število organizacij, v katere se posamezniki včlanjujejo imajo mnogo kriterijev po katerih se med seboj razlikujejo, le-te pa razporejamo v skupine. Struktura organiziranosti je sredstvo za uresničevanje ciljev. Ker se ti cilji s časom spreminjajo, moramo strukture organiziranosti prilagajati spremenjenim ciljem. Zato poznamo več vrst organizacij in te so:. 1. Organizacije glede na cilje članov so sledeče:. podjetja, politične organizacije, druţbene organizacije in društva.. 2. Organizacije glede na notranjo strukturo odnosov:. centralizirane in decentralizirane organizacije, demokratične in avtokratične organizacije, prisilne in prostovoljne organizacije, visoke in nizke organizacije, organizacije glede na število članov.. 3. Organizacije glede na aktivnost članov. 4. Organizacije glede na druţbeno priznanost oziroma dovoljenost dejavnosti.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 14 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5. Organiziranje glede na formalnost: formalna organizacija, neformalna organizacija.. 6. Organizacije glede na vzorec nastajanja.. 2.3 STRUKTURA TURISTIČNE ORGANIZACIJE NA ŠTAJERSKEM. 2.3.1 Struktura turistične organizacije v občini Ptuj in njeni okolici Turizem ima prav tako strukturo organiziranosti, katere namen je uresničiti zastavljene cilje. Boljša ali slabša organiziranost turizma na lokalni ravni ni odvisna zgolj od razvitosti turistične infrastrukture in ponudbe kraja ter od sredstev, ki jih lokalna skupnost pridobi iz naslova turistične takse, ampak od celotnega bivalnega okolja oziroma od kvalitete ţivljenja krajev na Štajerskem. Na primer Ptuj, v katerem stanujem in prav tako njegova okolica imajo ob dobro organiziranih turističnih društvih, organizirano tudi funkcionalno lokalno turistično gospodarsko interesno zdruţenje, ki povezuje gospodarske subjekte. Kaj to pomeni, da so do zdaj turistična zdruţenja so do sedaj premalo investirala v okolico Ptuja, saj se v okolici skriva ogromno trţnih niš, katere bi nam lahko pomagale povečati prihodke v gospodarski turistični blagajni. Tako bi se interesi turističnega gospodarstva, občinske uprave in drugi zainteresiranih subjektov (turistična društva, športna društva, itd…) zdruţili v enotno lokalno turistično organizacijo, z jasno opredeljenimi nalogami in pristojnimi na promocijskem in informacijskem področju ter področju oblikovanja celovite turistične ponudbe kraja in nadzora kakovosti turističnih storitev.. Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov je torej v prvi vrsti usmerjen v povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v smislu doseganja Lizbonskih ciljev, v spodbujanje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja. Financirane bodo tako dejavnosti, ki bodo določene na osnovi odličnosti (nacionalna industrijska politika), kakor tudi od spodaj navzgor, torej na osnovi regionalne iniciative in s ciljem zmanjševanja regionalnih razlik. Enega ključnih ciljev operativnega programa bo predstavljalo ustvarjanje delovnih mest še posebej s povečevanjem inovativnosti in s tem uspešnosti podjetij, z izkoriščanjem naravnih in kulturnih potencialov ter z razvojem turizma, ki lahko delovna mesta ustvarja tudi v bolj odročnih območij Slovenije.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 15 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V nadaljevanju so predstavljene tri razvojne prioritete, v okviru katerih se bodo poleg tehnične pomoči financirale predvidene dejavnosti, preglednica pa prikazuje tudi indikativno delitev sredstev med njimi.. Operativni program Evropskega sklada za regionalni razvoj; Raven razvojnih prioritet. Sredstva ESRR; €. %. 1.709.749.522. 100. 1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost. 402.133.645. 23,5. 2. Gospodarsko-razvojna infrastruktura. 396.934.393. 23,2. 3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov. 263.235.116. 15,4. 4. Razvoj regij 5. Tehnična pomoč. 619.442.634. 36,2. 28.003.734. 1,6. SKUPAJ. Slika 2: Struktura razvojnih prioritet OP za krepitev regionalnih gospodarskih in turističnih razvojnih potencialov, RZS Bistra Ptuj 2007.. 2.3.2 Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Podravske regije Slovenija velja za naravno in kulturno zelo raznoliko drţavo, kar predstavlja prednost pred drugimi, ne samo v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu. Kakovostno povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, ob skrbi za njihovo ohranjanje, predvsem pa za gospodarsko rabo, je pomembno vsaj iz dveh vidikov: kakovostno ţivljenjsko okolje je pogoj za kakovostno bivanje in konkurenčno gospodarjenje, smotrno povezovanje dejavnikov v okolju omogoča razvoj novih poslovnih priloţnosti v turizmu, kulturi, športu in drugih povezanih dejavnostih. Razvojna prioriteta je zato usmerjena v izkoriščanje primerjalnih prednosti podravske regije na področju turizma, narave, kulture in športa, z namenom povečevanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva in doseganja zastavljenih razvojnih ciljev, še posebej ustvarjanje novih delovnih mest.. V tem smislu pomeni enega izmed temeljev razvoja drţave, saj razvojno dinamiko ponuja tudi tistim območjem, kjer hiter tehnološki razvoj zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja človeških virov in premajhne dostopnosti do trgov ne zadošča potrebam.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 16 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Z izvajanjem vrste aktivnosti, s katerimi bi povezovali zavarovana območja narave, kulturno dediščino in drugo javno infrastrukturo, kulturne in športne vsebine, bi lahko ponudili novo razvojno paradigmo tako podeţelju kot mestom. Prav povezan pristop k razvoju tako urbanih kot podeţelskih območij v okviru destinacij zagotavlja usklajenost na ravni organizacije, investicij in drugih razvojnih aktivnosti akterjev danega območja, brez katerega v slovenskem kontekstu ni moč doseči kritične mase. Vse aktivnosti bi bilo smiselno izvajati v sozvočju z zasebnim sektorjem in ob večjem povezovanju javnega in nevladnega sektorja z zasebnim, kar je še posebej pomembno na področju turizma in z njim povezanimi perspektivnimi storitvami (npr. kreativne industrije).. Dopolnjevanje javnega z zasebnim namreč ustvarja večjo dodano vrednost na osnovi doseganja sinergij. V okviru razvojne prioritete je predvideno sofinanciranje projektov tako za zasebni kot javni sektor in sicer v infrastrukturo s področja turizma (npr. izkoriščanje termalnih in zdravilnih vod za razvoj turizma, ţičniške naprave in umetno zasneţevanje, kongresne dvorane itd.), infrastrukturo, ki podpira ohranjeno naravo ter naravno in kulturno dediščino (primer parkov z infocentri, tematske poti oz. gradovi), športno-turistično in drugo javno infrastrukturo, pomembno za razvoj turizma in turizmu komplementarnih dejavnosti (npr. umetniški rezidenčni centri, kulturna oţivitev mest, mladinski centri itd.).. Glede na primanjkljaj nočitvenih kapacitet bo Slovenija del sredstev še naprej namenjala tudi za sofinanciranje nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer bo poseben poudarek na sofinanciranju projektov malih in srednjih podjetij. Zaradi še vedno prisotnega problema neprepoznavnosti Slovenije, bo potrebno še naprej krepiti razvoj upravljalskih struktur v posamezni regiji in destinaciji ter okrepiti aktivnosti na področju promocije in trţenja ter blagovno znamko Slovenije in njenih destinacij.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 17 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.3.3 Zemljevid turistično proučevane podravske regije. Ptuj in okolica. Slika 3: Zemljevid turističnega proučevanja podravske regije (z markerjem je označeno območje), ki sem ga raziskovala), RZS Bistra Ptuj 2007.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 18 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3 POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU 3.1 VLOGA MANAGEMENTA V PODRAVSKI REGIJI. Medtem, ko se ostale razvojne prioritete usmerjajo v razvojna središča in projekte nacionalnega. pomena,. prioriteta. razvoj. regij. zagotavlja. komplementarne. infrastrukturne pogoje, ki temeljijo na iniciativi od spodaj navzgor ter zagotavljajo razvoj in delovanje regij kot učinkovitih, funkcionalnih celot. Projekti drţavnega pomena so po svoji naravi določeni od zgoraj navzdol in vsebujejo ključne, nosilne razvojne projekte. Le-ti so določeni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela v oktobru 2006 tako, da je osnovni okvir za odločanje o izboru projektov v okviru 3. razvojne prioritete jasen.. Za zagotovitev strateško premišljenega izbora projektov je ključnega pomena, da regije pripravijo regionalne razvojne programe, ki temeljijo na analizi razvojnih potencialov in priloţnosti v posameznih regijah, tako da bo z določitvijo regionalno specifičnih prioritet in aktivnosti zagotovljen konsistenten in celovit razvojni pristop na regionalni ravni. Z izvedbo ključnih regionalnih razvojnih projektov bo teritorialno zaokroţena razvojna mreţa Slovenije ter povezani njeni naravni in druţbeni potenciali. Gre za razvojno prioriteto, ki bo s koncentracijo aktivnosti na ključnih regionalnih projektih, vendar decentraliziranih v prostoru, prispevala k doseganju notranjega razvojnega konsenza v razvojnih regijah in posledično v drţavi kot celoti.. Ta razvojna prioriteta se bo izvajala skozi mehanizme, določene v zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po sprejemu regionalnih razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu RRP) bodo regionalni razvojni sveti, ki so partnerska telesa občin, gospodarstva in nevladnega sektorja, pripravili izvedbene načrte, ki bodo vsebovali prioritetne regionalne projekte. Glede na to, da bodo občine praviloma same zagotavljale sredstva domačega javnega sofinanciranja, bodo izvedbene načrte RRP potrjevali sveti razvojnih regij (kot politična predstavniška telesa razvojnih regij). Izvedbeni načrti RRP bodo predloţeni v potrditev pristojni instituciji za regionalni razvoj na nacionalni ravni. Leta bo preverila skladnost predlaganih projektov s strateškimi cilji operativnega programa in formalno ustreznost predlogov ter izdala sklep o sofinanciranju usklajenih projektov. Pomemben element izvedbe torej predstavlja načelo partnerstva.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 19 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.2 VLOGA TURIZMA V PODRAVSKI REGIJI. Pomemben dejavnik turizma v podravski regiji je KAKOVOST. V skladu z dinamiko razvoja turizma na Štajerskem pa tudi njihov tehnoloških in poslovnih komponent so potrebe in ţelje naprej predvsem zadovoljevanje individualnih ciljev, ki se odraţajo ob pričetku esistence človeka danes le v njenih osnovnih funkcijah. Zanimivo se je ozreti nazaj v obdobje, ko smo uvajali »statistične tehnike« v poslovne ter proizvodne procese in v procese kontrole kakovosti. Pomemben razlog za to je bil, da ti napori niso zdruţevali vseh udeleţencev v proizvodnji in potrošnji.. V veliki meri se potrošniki turističnih storitev glede kakovosti vse prevečkrat zaradi pomanjkljivega znanja, prevelikih potreb, pomanjkanja časa itd, prehitro zadovoljujejo in iz skoraj enakih vzrokov včasih nasprotno preveč zahtevajo od kakovosti turizma. Pomemben dejavnik kakovosti je prav tako vsebina odnosov med ljudmi. Višja vrednost kakovosti turizma je tudi v sodobno trţno naravnanih pogojih, kar pomeni humanost odnosov proizvodnje in potrošnje.. Podeţelje nam lahko prinese ogromno kakovostnih potencialov le, a smo včasih preveč zahtevni in mislimo, da se turizem razvija samo v najbolj reklamiranih območjih sveta, hkrati pa pozabljamo, da zgodovina in kultura ţivljenja prihajata iz podeţelja in da se tam prav tako lahko zadovoljijo potrebe potrošnikov turističnih storitev.7. 7. Management v turizmu, poglavje 6; Org. turistične dejavnosti; dr. Radovan Andrejčič, mag. Marjan Rekar,. leto 1997. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 20 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zato smo kakovost v turizmu opredelili v naslednje komponente:. INDIVIDUALNI. MNOŢIČNA. MNOŢIČNA. CILJI. PROIZVODNJA. POTROŠNJA. funkcija. cena. prijaznost. trajnost. termin. zdravost. estetika. preciznost definicije. varnost. izenačenost. neškodljivost. zamenljivost. zadovoljstvo. stalnost. racionalnost. stabilnost. zanesljivost. standardiziranost. učinkovitost. tipiziranost. ekonomičnost uporabnost itd…. Slika 4: Preglednica opredelitev pojma »kakovosti v turizmu« in njenih komponent. (Management v turizmu, poglavje 6; Org. turistične dejavnosti; dr. Radovan Andrejčič, mag. Marjan Rekar, leto 1997).. Omejitev obsega tega gradiva zahteva, da le površno razmislimo o nekaterih najosnovnejših »elementih sistema kakovosti«, po SIST ISO 9004-2. Potrebno je poudariti, da je pri kakovosti dela mnogo pomembnejši tako imenovani »človeški aspekt kakovosti«, kot drugod. Tudi v tem aspektu je potrebno poudariti kakovost v turizmu, odgovornost vodstva, ki naj definira politiko kakovosti in načrtuje ter opredeli cilje kakovosti. Standard navaja, da je v turizmu pomemben dejavnik znanje in motiviranost osebja, ki nudi turistične storitve ali komunicira s potrošnikom turistične storitve.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 21 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.2.1 Definicija problematike kakovosti v turizmu. Da bi definirali problem optimiranja dobička v turizmu z vidika kakovosti, jo moramo formulirati kot skupek aktivnosti, s katerim bomo ustvarili skupaj z ostalimi komponentami organizacije podjetja kot sistema, optimalno razmerje dobička v odnosu na ostale ekonomske in druge elemente. Za realizacijo takšnih ţelja je potrebno postaviti program za realizacijo. Pojavi se vprašanje po konstituiranju kazalcev kakovosti, ki bodo sluţili kot komponente usmerjanja delitve. Podatek sluţi za oblikovanje informacije kakovosti, katero proučujemo.. Pri zadovoljitvi teh zahtev oblikujemo naslednje karakteristike: pomembnost dogodka za kakovost, popolnost informacije o kakovosti, reprezentativnost podatka, preciznost formulacije, razumljivost registriranja, pravočasnost informacije o kakovosti, moč informacije in podobno.. V konkretni praksi bomo morali na prvem nivoju analiz izhajati iz vsaj dveh variant: kakovost izdelka, kakovost dela.. Kakovost izdelka zajema v turizmu le oţji del kakovosti, saj o izdelku ali polizdelku kot enoti govorimo šele, ko je dokončno izdelana vsaj do faze, ko je proces zaključen, pa še tokrat govorimo le o ustrezni oz. neustrezni kakovosti te enote. V prvi varianti govorimo o deleţu ali odstotku neustreznih enot, ki tolmači gostoto neustrezne kakovosti in nam nakazuje »moţnost regulacije« - ukrepanja za izboljšanje kakovosti oziroma deleţu odstotka vrednosti neustreznih enot, ki tolmači teţo neustrezne kakovosti, in nam nakazuje »učinkovitost regulacije« ukrepanja za boljšo kakovost, kot nam to sumarno za modela prikazuje slika.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 22 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Deleţ neustreznih metod izračunamo tako da: SLABO = DEFEKT + POPRAVILO + IZMEČEK. Kakovost dela je druga varianta. Ta je v turizmu mnogo širše uporabna tudi na nivoju kakovosti izdelka. Obravnava odstopanja od zahtev oz. definicije »kakovosti dela«. To definicijo postavimo pogosto v smislu negacije kakovosti dela. To klasificiramo z naslednjimi točkami: KRITIČNE NAPAKE- 100 točk; to so napake katere sploh ne smemo dopuščati niti v najmanjši meri, ker vplivajo na zdravje, varnost itd. Med te napake uvrščamo izredno teţke ekonomsko-eksistenčne napake, kot je npr. izguba trţišča. TEŢKE NAPAKE- 50 točk; so napake katere potrošnik takoj opazi, ker onemogočaj uporabo. SREDNJE NAPAKE – 20 točk; so napake, ki niso takoj opazne, zaznajo jih le strokovnjaki, npr. trajnost, učinkovitost itd. LAHKE NAPAKE- 10 točk; so napake, ki vplivajo manj pomembno na kakovost, opazijo se v procesu. EVIDENČNE NAPAKE- 1 točka; so odstopanja za katera ne vemo, če sploh vplivajo na kakovost, a jih evidentiramo, da bi raziskali vpliv.. Iz primerjave drugega in tretjega kazalca vidimo strukturo napak ali prevladujejo laţje ali teţje napake. Ti kazalci so najbolj uporabni pri sestavljenih končnih izdelkih. Moţnost za regulacijo oziroma učinkovitost ali uspešnost izvajanja korektivnih ukrepov nam nakazuje:8 - Deleţ neustreznih enot (p) = sk. št. nekakovostnih enot / sk. št. kontrolnih enot - Deleţ napak N / O = skupno število ugotovljenih napak / število opazovanj.. Učinkovitost regulacije oziroma koristnost izvajanja korektivnih ukrepov pa nakazuje: - Deleţ vrednosti neustr. kak. (p) = sk. vred. neust. kakovosti / sk. pregl. vred., - Deleţ negativnih točk ( T/O) = sk. število negativnih točk / število opazovanj., - Koeficient kakovosti (KK) = sk. št. negativnih točk / sk. št. ugotovljenih napak.. 8. Management v turizmu, poglavje 6; Management kakovosti v turizmu; dr. Radovan Andrejčič in mag. Marjan Rekar, leto 1997. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 23 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. % neustreznih enot ali N / O napak na. > gostota (verjetnost). opazovanje. neustreznega. > moţnost regulacije (izboljšanje). % neustrezne vrednosti T/O točk na. > teţa neustreznega. > učinkovitost. opazovanje KK. regulacije (izboljšanja). koeficient kakovosti. kakovosti. Slika 5: Vloga temeljnih kazalcev pri regulaciji kakovosti, (Management v turizmu, poglavje 6; Management kakovosti v turizmu; dr. Radovan Andrejčič in mag. Marjan Rekar, leto 1997).. 3.3 PROMOCIJA TURIZMA 3.3.1 Definiranje pojma turističnega povpraševanja in ponudbe 9. Turizem je gospodarska, terciarna dejavnost, ki zajema vse posle in odnose v zvezi s potovanji in začasnim bivanjem ljudi izven njihovega prebivališča zaradi dopusta, zdravljenja, zabave in občudovanja naravnih lepot ter kulturne dediščine. Poznamo številne vrste turizma. Pogoj za njihov razvoj je zaščita narave in čisto okolje. Turistični objekti se kategorizirajo glede na kvaliteto zadovoljevanja sodobnih turističnih potreb v skladu z oceno turističnih izvedencev, stopnjo tehničnih in higienskih pogojev, kar je izhodišče turističnega razvoja.. 9. Besedilo je povzeto iz knjige »Management v turizmu«, str. 185, poglavje Promocija turizma; pod poglavje«»Dinamika strateškega razvoja turističnega povpraševanja in ponudbe«. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 24 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Razvoj turizma je odvisen od razvoja celotnega gospodarstva v drţavi. Po drugi strani pa razvoj turizma pospešeno vpliva na izboljšanje vseh dejavnosti, vezanih na funkcioniranje turizma, na primer prometa, industrije, kmetijstva, trgovine, obrti, komunalnih dejavnosti, domače obrti, kulturnih institucij in športnih objektov. Iz tega izhaja tudi vsa raznovrstnost napredka turizma.. Turizem ima pomembno vlogo pri izvozu blaga; mislimo na oskrbovanje turistov in nakupe tujih turistov. Zato ima turizem pomembno vlogo pri prilivu deviz v drţavno blagajno.. Primarne naloge turizma so številne in večpomenske (s tem je tudi promocija večpomenska itd.), npr: Zadovoljevanje potreb po počitku, klimatskem zdravljenju, okrevanju, rekreaciji, zabavi, spoznavanje naravnih lepot in posebnosti, dviganje kulturne ravni prebivalstva, spoznavanje drugih narodov in deţel ter zbliţevanje z njimi, priliv deviznih sredstev s prihodom kapitala iz razvitih v nerazvite deţele.. Iz analize pojma turist izhajata dve bistveni značilnosti turizma: začasno menjanje kraja prebivališča, razlog za to je zadovoljevanje sodobnih potreb. Te potrebe pogojujejo in obsegajo potovanja turistov (začasnih obiskovalcev) in začasno bivanje v drugem kraju, iz česar izhaja vrsta različnih odnosov in pojavov, katerih središče je človek.. V tem procesu gospodarske dejavnosti, ki se torej imenuje turizem, se vključuje osveščeni človek predvsem zaradi obnavljanja in krepitve fizičnih in psihičnih sposobnosti, oslabljenih ali ogroţenih zaradi neugodnih ţivljenjskih in delovnih razmer. Pri tem je namen bivanja sodobnih nomadov ohranjevanje kondicijske sposobnosti, kar je rekreacijski smisel in motiv ne glede na to, ali gre za zdravje, počitek, šport, izlete, zabavo, razvedrilo ali kulturne potrebe. Turizem ima vedno spodbujevalni smisel, kar mora biti vodilni motiv promocijske dejavnosti.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 25 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Turistična potreba, glede na prioriteto v hiearhiji potreb, postaja vedno bolj nujnost in vse manj prestiţ. Zato štejemo turistično potrebo za nujno potrebo sodobnega človeka. Dejavniki, ki nam realizirajo promocijo turizma so:10 Turistično povpraševanje, elastičnost, turistična ponudba, turistične dobrine, turistične storitve, turistična propaganda, turistična promocija, turistično trţišče.. Vsi ti dejavniki so obrazloţeni pod v 5. poglavju (Gospodarsko organizacijske rešitve).. 3.3.2 Propagandno-promocijska dejavnost turistične organizacije11. 3.3.2.1 Inovativni pristop k propagandi in promociji. Inovacije v turizmu so jedro ekonomske učinkovitosti te pomembne gospodarske dejavnosti. To je pomembna komponenta današnjega načina gospodarjenja, ki omogoča višjo donosnost. Inovacije pa imajo tudi drugo stran ¨medalje¨ – druţbeno učinkovitost, zadovoljitev potreb turistov na nov način »s čimer se izpolnjuje neizrečena, skrita, a pričakovana ţelja«. Gre za psihološki vidik zadovoljevanja turističnih potreb-ustvarjanje dobrega počutja gostov v domačem vzdušju.. 10. Besedilo je povzeto iz knjige »Management v turizmu«, str. 186, poglavje Promocija turizma; pod poglavje »Dinamika strateškega razvoja turističnega povpraševanja in ponudbe«. 11 Besedilo je povzeto »Management v turizmu«, str. 204, poglavje Promocija turizma; podpoglavje »Propagandno-promocijska dejavnost turistične organizacije«. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 26 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Inovacije v turizmu niso le novosti jedilnika in načina postreţbe, temveč predvsem odnos gostiteljev do turistov. Da bi bil le-ta dober, je potrebno inovirati:. tehnologijo gospodarjenja in serviranja, organizacijo, management, zabavo, športne aktivnosti ter obnašanja turističnih kadrov in domačih prebivalcev.. Pri inovaciji je pomembno spreminjati način mišljenja in nekaterih elementov ţivljenja. Vse turistične strukture morajo ţiveti in usklajeno delovati za zadovoljevanje potreb turistov oziroma modernih nomadov.. V zadnjih letih sta se zelo spremenili struktura potreb in turistično povpraševanje na svetovnem trţišču. Povpraševanje se usmerja na krajše oddihe, bolj na izlete, ki se večkrat letno ponavljajo v isti ali drug kraj, to pa zahteva ogromno aktivnih vsebin. Modernim turistom, zlasti tistimi z »globljimi ţepi«, so potrebna nova, oplemenitena kulturna in zemljepisna okolja, ki se razlikujejo po videzu in vsebini od tistih, v katerih »začasni obiskovalci« stalno ţivijo.. Pomemben dejavnik promocij je, da organizatorji promocije vedo, s čim turistična organizacija razpolaga. Še pomembneje je da vedo, koliko vedo o tem drugi oziroma kako bodo to spoznali. Potencialnim turistom moramo smiselno in prepričljivo povedati, kaj imamo, kako jih bomo sprejeli in kulturno pogostili. Iz tega izhaja, da je za učinkovito promocijo potrebno znanje, spretnost, ustvarjalnost, inovativen pristop, dobri organizatorji in smiselni promocijski instrumenti, kot so propaganda, reklama in promocijska sredstva.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 27 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.3.2.2 Propaganda Latinski izraz za propagando izhaja iz propagare - širiti je ustvarjalno osmišljen instrument, ki na kulturno civilizacijski način komunicira s kupci storitev in po določenih pravilih predstavlja turistično ponudbo potencialnim turistom. Promocija je hkrati tudi strateška taktika za pridobivanje novih turistov v neizprosnem konkurenčnem boju na turističnem trţišču, s čimer uresničuje zastavljene cilje in agresivno razvojno politiko. Pri tem se ravna po načelih kolektivno motivirane psihologije ter kombinira racionalne in iracionalne faktorje/dejavnike. Vedno več ljudi se odpoveduje klasičnemu počitku, predvsem zaradi spreminjanja ţivljenjskih razmer. Ker ţelijo optimalno izkoristiti prosti čas, izbirajo ustrezne hotele ali druge bivalne prostore, tako da bi lahko zadovoljili svoje prefinjene potrebe. Turisti torej izbirajo turistična naselja, ki imajo na voljo naravne lepote, športne terene, prodajalne, kulturne spomenike in prireditve, skratka, pestro razvedrilo in zabavo. V najnovejšem času so vedno bolj mnoţičen pojav na turističnem trţišču poslovni ljudje, ki potujejo zaradi poslovnih obveznosti kot so: poslovno dogovarjanje, komercialne predstavitve, sejmi, kongresi, posvetovanja, seminarji in poslovna zborovanja.. Za turistično trţišče je to novi »zlati rudnik«, saj so poslovni ljudje večji potrošniki in hkrati boljši plačniki. To dejstvo učvrsti turistično verigo, ker se širijo različne oblike potrošnje in se s tem povečujeta povpraševanje in potreba po širjenju ponudbe.. Tako se pojavijo tri nove oblike turizma: poslovni turizem, pedagoški turizem, kongresni turizem.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 28 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pri poslovneţih ločimo tri moţne vire denarja za potrošnjo (lasten dohodek, dnevnice za sluţbena potovanja in reprezentanca). V času skupnega dela se naročila povečajo in s tem tudi potrošnja. Delo povzroči utrujenost in potrebo po rekreaciji in razvedrilu. To so nove oblike potrošnje in dodatni prihodki turistični organizaciji. Zborovanja poslovneţev se končajo s slavnostnimi večerjami in kosili. Med odmori je potrebno predstaviti vse moţnosti ponudbe za zadovoljevanje prefinjenih zahtev poslovneţev.. Čas klasičnega turizma se torej končuje. To aţurne turistične organizacije spodbuja, da prestrukturirajo turistično poslovanje in si ustvarijo novo podobo. Potrebno je inovirati in širiti ponudbo, kar pa zahteva ustrezno propagando in promocijo.. 3.4 VLAGANJA V TURISTIČNE DEJAVNOSTI. Naloţbe v turistične dejavnosti so dandanes lahko dokaj sporne v strokovnih razmišljanjih,. če. ne. razlikujemo. dovolj. natančno. med. potrebami. turističnega. gospodarstva na eni strani in splošnimi druţbenimi potrebami drţavljanov in matičnih prebivalcev nekega območja na drugi strani. Investicije, ki bi jih naj namenjali v turizem, se lahko zelo prepletajo s tistimi v sferi splošnega druţbenega pomena. Zato je potrebno misliti na tisto, kar sodi v ekonomski turizem v oţjem besednem pomenu in na tisto, kar je v posredno in neposredno korist matičnemu prebivalstvu ali domačinom in turistom v nekem prostoru in času. Zato smemo razlikovati med posrednimi in neposrednimi turističnimi naloţbami.. 3.4.1 Posredne turistične naloţbe12. O posrednih turističnih naloţbah govorimo, kadar ne mislimo na povsem določeno turistično ponudbo na trţišču, tudi ne na kako turistično zvrst, temveč na tako imenovano turistično infrastrukturo, brez katere ni turizma v trţnem pogledu. Turistična infrastruktura je namreč v sluţbi splošnega gospodarskega in kulturnega ţivljenja nekega naroda kot tudi povpraševalcev po turističnih storitvah, torej neposrednih turistov.. 12. Besedilo je povzeto po knijigi »Management v turizmu«, poglavje »Vlaganja v turistične dejavnosti«, str. 259, avtor »dr. Fran Pauko«. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 29 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Posredne turistične naloţbe zato razumemo kot vlaganja v:. infrastrukturo fizičnega komuniciranja med ljudmi, zagotavljanje energetskih in surovinskih virov, zagotavljanje kakovostne delovne sile in zagotavljanje tehnoloških moţnosti.. V najtesnejši vidni povezanosti s turistično ponudbo je vlaganje v infrastrukturo fizičnega komuniciranja. V mislih je izgradnja prevozniških pogojev tako po cestah, po tirih, v vertikalnih prevozih ţičnic in gorskih ţeleznic kot tudi po zračnih in vodnih poteh.. V vsakem primeru je pomembno vprašanje gradnje in vzdrţevanje tiste infrastrukture, ki je namenjena izrecno turistom. V to kategorijo sodijo zlasti športno-rekreacijski tereni in objekti ter turistična pristanišča ali marine, ki so na tem mestu nekoliko podrobneje predstavljeni:13. Športno rekreacijski tereni; zlasti v smislu zimskih rekreacijskih izţivljanj. V ospredju je znan in vedno aktualen primer naloţb v smučarske terene, bodisi za klasično ali posebno smučanje, sankanje, drsanje ter teke po v naprej urejenih tirnih poteh. Pojavi se vprašanje: Kdo je dolţan načrtovati in vzdrţevati omenjeno zimsko-športno ponudbo? Ali so to neposredni uporabniki takih terenov ali pa kar vsa druţbena skupnost v nekem prostoru.. Do. nedavnega. smo. vlaganje. v. take. terene. prenašali. na. breme. davkoplačevalcev in uporabljali proračunska sredstva. Ker pa to ni bilo pravično, so to ponudbo začeli plačevati sami uporabniki ob vsakokratnem izţivljanju. Pojavi se dosledno razumevanje koristi potreb trţnega segmenta, ki naj plača ţelene storitve oz. posebno ponudbo.. Marine; so tipični športno-rekreacijski objekti in naprave, za katere se ve, kdo jih uporablja. Po načelu direktnih stroškov se mora uravnavati tudi dotok naloţbenih sredstev. V obeh naloţbenih zvrsteh je končni uporabnik povsem (turist) znan naslov, zato se od njega pričakuje sofinanciranje.. 13. Besedilo je povzeto po knijigi »Management v turizmu«, poglavje »Vlaganja v turistične dejavnosti«, str. 260, avtor »dr. Fran Pauko«. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 30 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Nekatere ceste, tirnice, vodne poti, ustrezno parkiranje in garažiranje, moramo v veliki meri ali celo izključno namenjati turistom. Take infrastrukture objekte bodo posebej plačevali samo turisti! Takšna stališča morajo slej ko prej obveljati povsod, ne da bi o tem globokoumno razglabljali. Kadar bodo turisti ugotovili, da je to njim v korist, bodo seveda začeli sami plačevati to ponudbo.. Naložbe v kulturne ustanove (kinematografe, gledališča, galerije, muzeje in podobno) kaţejo podobno finančno problematiko kot obravnavani športni objekti. Tudi v teh ustanovah se pojavljajo turisti, ki z vstopninami plačujejo določene kulturne naloţbe. Četudi so kulturne ustanove neposredne ponudnice turističnemu povpraševanju, se vendarle preteţno financirajo iz proračunskih sredstev, ki pa jih prepoznavamo kot nujne pridobitne ustanove turističnega gospodarstva, po deleţ investicij ne malo od njihove ponudbe turistom.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 31 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4 PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA V PODRAVJU. Štajerska v sedanjem obsegu zajema četrtino ozemlja Slovenije, med katerimi rodovitna zemlja, vino rodne gorice in naselitvena gostota presegajo slovensko območje. Posebnosti, ki jih Štajerska lahko izkoristi in predstavljajo pomembno priloţnost za razvoj turizma, najdemo predvsem v soţitju narave in kulturne dediščine, kar predstavlja vir za razvoj novih turističnih proizvodov, ki izhajajo iz različnih prednosti prostora in naravnih danosti, kulturne dediščine, splošne gospodarske razvitosti ter drugih posebnosti, ki pomenijo dragocene surovine za pripravo turistične ponudbe. Ta nas bo privedla do raznih investicijskih idej na podlagi katerih bomo lahko začeli delati na raznih projektih.. Na podlagi geografskih danosti lahko na Štajerskem razvijamo naslednje vrste turizma:. zdraviliški turizem – zdravljenje raznih bolezni, wellness, sproščanja na podeţelskih točkah, kar pomeni sproščanje na bazi psiholoških dejavnikov, termalna kopališča (terme Ptuj), turizem na podeţelju – rekreacija, sproščanje, domača prehrana, izobraţevanje, mestni turizem – ogled znamenitosti mest, kongresni turizem – seminarji, kongresi, srečanja, simpoziji, rekreacijski turizem – športni turizem, pohodništvo, kolesarstvo, pri nas znano Pohorje, gorski turizem – razvoj turizma na Pohorju; ta je povezan z rekreacijskim turizmom. Izraba priloţnosti, ki jih nudijo geografski potenciali oziroma danosti za pripravo kakovostnih in kompetitivnih turističnih proizvodov, bi lahko posredno in neposredno vplivali na večje povpraševanje in s tem večji prihodek od turizma na turističnih kmetijah. Proučevanja sem se lotila tako, da sem na podeţelju poiskala turistično privlačne kraje, katere bi pomagale razvoju turizma in pridobiti dodatne investicije za posodobitev in obnovitev podeţelja na Štajerskem območju.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 32 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.1 TURISTIČNA OBMOČJA NA ŠTAJERSKEM PODEŢELJU. V raziskavi se posvečam predvsem turističnim območjem Štajerske, ki so se razvila na območju podeţelja in nudijo ugodne pogoje za razvoj in trţenje turizma na podeţelju. Tukaj je vključena celotna ponudba turističnih kmetij, ki ponujajo široko paleto športnih aktivnosti, bogato kulinariko, ki predstavlja razvojni potencial in velja za doslej popolnoma neizkoriščeno priloţnost, z razvojem turizma pa moţnost vključevanja doslej še neizkoriščene wellness ponudbe na turističnih kmetijah, ob hkratni sprostitvi in aktivnem preţivljanju prostega časa na podeţelju. Pri tem ne smemo pozabiti, da morajo turistična območja oblikovati svojo ponudbo na osnovi neokrnjenega okolja in pokrajine, ki ga lahko z nekontroliranim in hitrim razvojem turizma na podeţelju s pomočjo organizacijskega planiranja tudi uresničimo.. Za Štajersko sta značilna dva tipa pokrajine, ki se tukaj stikata; to sta predalpski in panonski svet. V predalpskem svetu se nahajajo pomembna turistična območja, kot sta npr. Kozjak in Pohorje, v panonskem pa manj razvite Haloze, katere bi se morale začeti bolj razvijati, Dravska raven in Slovenske gorice.. 4.1.1 Pohorsko turistično območje. Pohorje z osrednjo lego v Sloveniji predstavlja nekakšen simbol štajerskega planinstva, saj se začne slovenska planinska transverzala. Pohorje predstavlja zeleno oazo na vzhodnem delu Alp, vpeto med Dravo na severu, Slovenjgraško kotlino, Vitanjskim podoljem, Dravinjskimi goricami na jugu ter Dravsko - Ptujskim poljem na vzhodu. Pohorje je poraslo z gozdovi, zato je predlagano za območje regijskega parka. Pohorje lahko s svojimi 458 km2 površine s kisikom oskrbi celotno Slovenijo. Ne glede na številne planinske poti, koče, smučišča, hotele je Pohorje ohranilo svojo lepoto in pristnost ter predstavlja zgled soţitja človeka in narave (Pivka 2001,12).. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 33 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.1.1.1 Gospodarsko organizacijski vidiki turizma na Pohorju. Turizem na podeţelju se na Pohorju vedno bolj uveljavlja in predstavlja, skupaj z ostalo turistično ponudbo, ki jo Pohorje nudi, bogato celoto turistične ponudbe, v katero spadata tako zimski kot poletni turizem. Tukaj najdemo več kmetij odprtih vrat s tradicionalno domačo kulinariko in doma pridelanimi vini, katera bi tujce pritegnila. Nekaj je kmetij z bogato vinarsko ponudbo, vinotoči in predelavi vin. Organizacijski razvoj turizma na Pohorju narašča saj so glavni prinašalec dobička v planinah razna prenočišča in seveda organizacija raznih zabav, na katerih pogosto poteka. predstavitev domačih vin in. domače prehrane. Pomembna kakovost človekovih virov pri razvoju turizma na podeţelju na Štajerskem je ta, da lahko ponudbo svojih kmetij dopolnjujejo z bogato športno ponudbo na samem Pohorju, ki pa je najbolj razvita po zimi. V poletnih mesecih nam Pohorje ponuja razne pešpoti, ki nam omogočajo raziskovanje.. Teţave, ki zaznamujejo področje človeških virov, so predvsem pomanjkanje znanja tujih jezikov, katerih znanje je današnjem času nujno potrebno, pomanjkanje izobraţevanja za kadre na kmetiji, saj lahko le s pomočjo njihovih znanj izboljšamo ponudbo turističnih kmetij in pripomoremo k hitrejšemu razvoju turizma na podeţelju.. 4.1.2 Haloško turistično območje. Haloze so mlado terciarno gričevje panonske Slovenije, ki se vlečejo v smeri jugozahod severovzhod. Gre za razgiban svet s hribčki in dolinami, potoki, ki počez presekajo gričevje, saj se izlivajo na sever v Dravinjo in Dravo. Reki namreč obrobljata pokrajino na severu, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Središče Haloz so Cirkulane, ki leţijo v dolini. Ţivljenje se največkrat odvija v razloţenih slemenskih naseljih ob skrbno urejenih vinogradih ter niţje leţečih travnikih, njivah in sadovnjakih. Slemenska razloţena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov, je značilna predvsem za vzhodni del Haloz, ki mu pravimo tudi Vinorodne Haloze, saj tu vinogradi pokrivajo skoraj desetino izredno cenjenih vinorodnih površin (Pivka 2001, 122).. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 34 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.1.2.1 Gospodarsko organizacijski vidiki Haloz. V Haloz je nekaj turistični kmetij, vendar premalo, da bi se lahko bolj razvijale in se predstavile kot zelo razvito turistično območje. Te turistične kmetije ponujajo prav tako bogato gostinsko turistično ponudbo. Nosilci turističnih kmetij bi morali pri nadaljnjem razvoju sredstva vlagati predvsem v izgradnjo infrastrukture, investirati v dodatne moţnosti turistične ponudbe, kot so športno rekreacijske aktivnosti, zimski športi itd… Haloze so nek drugi svet, oddaljen od urbanega sveta, zaznamujejo pa jih razni vinogradi, sadovnjaki, kolesarske poti, vinsko turistične ceste, haloško-planinske poti, jahalne poti in vinotoči.. Teţave se pojavijo v samem razvoju kadrov, ker je le-ta premalo razvit. Z ustreznim vlaganjem v znanje kadrov na turističnih kmetijah bi lahko dosegli velik razvoj turizma, saj gre za pokrajino, ki izpolnjuje vse pogoje za razvoj. Problem je izobraţevanje kadrov, ki bi se znali pravilno odločiti o vlaganju kapitalskih sredstev v razvoj turizma na podeţelju, predvsem pa tudi o načinu same promocije in uspešnega trţenja ponudbe turističnih kmetij.. 4.1.3 Dravsko turistično območje. Mesto Maribor je eno najbolj znanih urbanih mest ob Dravi, zatem se pojavi mestece Ptuj, katerega lega je prav tako ob Dravi. Pri Mariboru se ozka dolina Drave razširi v Dravsko – Ptujsko poljskega, katerega je z rečnim prodom nasula prav naša najbolj vodnata reka Drava. Raven omejujejo Slovenske gorice na severu, Dravinjske gorice in Haloze na jugu ter Pohorje na zahodu, kamor so pohorski potoki nanesli ilovico in glino. Osrednji prodnati del ravnine je rodoviten in primeren za poljedelstvo. Več kot 50 km dolga ravnica od Maribora do Ormoţa sodi med najbolj poseljena in kmetijsko obdelana območja Slovenije. Delimo jo na tri dele: Dravsko polje, ki se širi od Maribora do Ptuja ter Savinjskega in Haloz na desni strani reke Drave, Ptujsko polje med Ptujem in Ormoţem na levi strani Drave in središko polje vzhodno od Ormoţa. (Pak 1997,36). Pred naselitvijo je bila Dravska regija naseljena s bogatimi gozdovi, poplavnimi gozdovi in močvirji. Ko se je v času neolitika naselil človek in ob reku ustvaril prve naselbine, se je postopoma začelo krčenje gozdov za nova bivališča. Zato so danes zaščitena območja v niţinskem svetu redkost in so bolj dragocena ter predstavljajo pomembno priloţnost za razvoj gospodarstva in turizma. Prvotna oblika Ptuja se je ohranila v sami okolici; otočki Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 35 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. imenovani Šturmovec, Drava in Poţeg. Parki so urejeni s potkami, ki nam omogočajo sprehode, izlete, raziskovanja itd. Dravska raven ponuja dokaj ugodne pogoje za razvoj turizma, ki še v celoti niso izkoriščeni. Gre predvsem za ravninski svet, turizem pa se razvija v urbanih naseljih v obliki kopališč, muzejev, galerij in naravnih vrednot ter ostalih kulturnih znamenitosti. 4.1.3.1 Gospodarsko organizacijski vidiki dravskega območja. Za hitrejši razvoj turizma so pomembni človeški viri in kapital. Na podlagi človeškega znanja in kapitala bi se lahko turistična ponudba obširno razvila in dopolnila samo ponudbo turistični kmetij. Turistične kmetije v tej okolici premalo delajo na tem, da bi turista zadovoljile. Ljudje v urbanih območjih so namreč pod vedno večjim stresom in potrebujejo sprostitev, kar pomeni, da bi se morale turistične kmetije ob svojem standardnem pogledu nekoliko modernizirati. V današnjem svetu so aktualni načini sproščanja sprehajanje po gozdovih, oziroma šport v naravi in seveda kopališki turizem, ki prinesejo denar. Dravska raven ponuja številne zanimivosti in znamenitosti, ki pa niso povezane, zato bi jih morali predstaviti javnosti kot integralno turistično storitev, ki bi ponudbo turističnih kmetij dopolnjevala vključno z moderniziranim pogledom.. 4.1.4 Slovenske gorice kot turistično območje Slovenske gorice so domovina trte. Sončna pobočja Goric, ki spadajo v podravski vinorodni rajon, nudijo odlično lego širšim okolišem severovzhodne Slovenije: mariborskemu, Radgonsko-Kapelskemu, Ljutomersko-Ormoškem in srednjim Slovenskim goricam. Poleg trte, ki tej prijazni pokrajini daje poseben pečat, pa na območju reke Ščavnice slatinski vrelci dodatno pripomorejo k prepoznavnosti tega območja. Najbolj znani so vrelci mineralne vode v Radencih. Slovenske gorice se sicer ne morejo pohvaliti z naravnimi jezeri, zato pa so z zajezitvenim potokom zaradi laţjega obvladovanja poplav nastala številna umetna jezera, ki so ekološko izjemno zanimiva, saj tu naletimo na izredno redke ptice in rastline, ki so jih jezera izbrala za prezimovanje. (Pivka 2001,138).. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 36 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.1.4.1 Gospodarsko organizacijski vidiki Slovenskih goric. Slovenske gorice dajejo pomemben pečat turizmu na podeţelju, saj se tukaj nahaja največ turističnih kmetij na Štajerskem. Slovijo po z bogati turistični ponudbi, vključno jahalnimi, učnimi, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. Pomemben dejavnik v Slovenskih goricah je pridelovanje vina; vinotoči so povezani z vinsko turističnimi cestami.. 4.1.5 Splošno o turističnih kmetijah. V Sloveniji je bilo junija 2005 registriranih »480 turističnih kmetij« (Dobro jutro, 2005). »Ob koncu osemdesetih let dvajsetega stoletja se je (predvsem zaradi neugodnih kreditov) s turistično dejavnostjo ukvarjalo le pribliţno 170 kmetij« (Potočnik, 2003, povz. po Kovačič, 1994, str. 5).. Slika 6: Karta nam prikazuje štajersko območje, katerega turistične kmetije oblegajo.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 37 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Turistične kmetije so14: kmetija z nastanitvijo (stacionarna kmetija), kmetija odprtih vrat (izletniška kmetija) in vinotoči ter osmice.. V začetku načeloma vse kmetije uporabljajo marketinške storitve turističnih agencij. Prednost le–teh je, da imajo ţe vpeljane prodajne poti in se tako kmetiji laţje odpre trg povpraševanja. »Zadruţna zveza Slovenije je ustanovila posebno turistično agencijo, ki je specializirana za prodajo turizma na kmetijah in sicer Turistično agencijo VAS v Ljubljani, ki vsako leto izda katalog turističnih kmetij z opisi njihove ponudbe, kmetijam priporoča cene storitev ter daje strokovne nasvete. Za svoje marketinške storitve zaračuna nekaj odstotkov od prihodkov, a tako kmetje s svojo ponudbo laţje prodrejo tako na domač kot tuj turistični trg« (Lah Gradišnik, Leskovar, 1993, str. 11). Še posebej stacionarni in izletniški turizem na kmetijah zahtevata izredno visoke investicijske stroške, zato številne kmetije dolgo časa ne uspejo urediti svojih objektov v skladu z vsemi predpisi, zato se registriranje dejavnosti nemalokrat zavleče.. 4.1.6 Splošno o vinsko turističnih cestah Razvoj vinsko turističnih cest je zasnovan kot samostojni projekt, sicer pa je sestavni del slovenske turistične ponudbe in pomembno območje delovanja turističnih in drugih društev.. Na pobudo Poslovne skupnosti »Pot v gorice« je Turistična zveza Slovenije začela spodbujati aktivnosti na področju vinskega turizma oziroma razvoj vinsko turističnih cest. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil zasnovan projekt. Oblikovan je Projektni svet, pripravljen program in organiziran posvet z vsemi zainteresiranimi. V sklopu CRPOV so ţe in še nastajajo projekti za vinsko turistične ceste. Rezultat cest, stanje razvitosti ter cest pa je zelo različno. Uresničevanje projektov po mnenju mnogih turističnih. 14. delavcev. (v. odnosu. na. potrebe. in. moţnosti). teče. prepočasi.. Povzeto po (http://www.arhiforum.si/zakoni/AR-4-2-1-ul-88-00.htm). Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 38 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pri opredeljevanju predlogov za vsako od območij vinskih turističnih cest so bila upoštevana merila, ki kot posebno ponudbo v prostoru pripravljajo vinsko turistično cesto.. Ta merila so: krajinska kakovost območja; razmestitev gostinske ponudbe; prireditve v naseljih povezane s kulturo vina; razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov; obstoječe omreţje cest; prometna dostopnost in prehodnost;. Območja, po katerih potekajo vinsko turistične ceste so povezana z obstoječim omreţjem cest. Vinsko turistične ceste so postavljene v pokrajino z vinsko tradicijo, z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.. Ideja za snovanje vinsko turističnih cest se je porodila, »ker delitev na vinorodne rajone in ponudba vina po vinorodnih okoliših, za turistično ponudbo in promocijo Slovenije kot vinske deţele in slovenskega podeţelja, ne zadostuje« (Kavčič, 2001). Načrt zanje je bil izdelan 1993. leta, a je stanje razvitosti cest marsikje še danes nezadovoljivo in ni v skladu s pričakovanji, ki so bila postavljena ob osnutku tega projekta, saj po mnenju mnogih turističnih delavcev uresničevanje omenjenega projekta v odnosu na potrebe in moţnosti teče mnogo prepočasi.. Poleg tega, mora vinska cesta: biti speljana mimo vinogradov, zidanic in vinskih kleti, kjer je stopnja doţivljanja največja, omogočati ogled pridelave in shranjevanja vina, nuditi osebni kontakt pri spoznavanju, izbiranju, ogledovanju, ponudbo vin obogatiti s tipično regionalno gastronomijo, vzdrţevati primerno stopnjo kakovosti in različne cenovne razrede vin, ponudbo ohranjati tekom celega leta, na razdalji 25 kilometrov v gostinskih objektih ponujati na razpolago najmanj 100 postelj,. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 39 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. imeti urejeno informacijsko središče, kjer je mogoče dobiti informacije o prenočitvenih moţnostih, gostinskih objektih in dodatni ponudbi, v ponudbi imeti vključene kulturne, rekreacijske, izobraţevalne dejavnosti, strokovne izlete ipd. (Kavčič, 2001, povz. po Suban, Kline, Aţbe, 1998b, str.5, 6).. Slika 7: Vinske ceste Slovenije (Vir: Slovenska turistična organizacija, 2001). Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 40 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.2 PROUČEVANJE SLABOSTI GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKIH VIDIKOV TURIZMA NA ŠTAJERSKEM. 4.2.1 Slabosti gospodarsko organizacijskih vidikov. Teţave se pojavijo pri pomanjkanju znanja tujega jezika in znanja za oblikovanje dodatne turistične ponudbe na kmetijah, saj izobraţenost povpraševalcev po turističnih storitvah pogosto presega raven znanja turističnih ponudnikov.. Teţave se pojavijo tudi pri vinsko turističnih cestah saj so nekatere ceste zelo slabo urejene in jih ne moremo najti. Vsi radi popijemo dobro vino, zato bi bilo dobro za turizem da tudi te poti oziroma ponudbo na njih izboljšajo.. Problem turističnih kmetij se kaţe predvsem v tem, da so gostje, ki prihajajo na kmetijo, običajno znatno bolj izobraţeni od ponudnikov storitev.. Problem se pojavi, ker turistični ponudniki turističnih kmetij ne znajo njihovih potencialov izkoriščati. K dobremu počutju sodi integriranje gostov v domača opravila na kmetiji, zato bilo primerno organizirati takšne vrste izobraţevanja in usposabljanj za goste. Teţava je torej v tem, da lastniki turističnih kmetij nimajo zadovoljivih organizacijskih sposobnosti.. Problem je tudi čas. Organizacija tečajev bi morala biti kratka, ker ljudje teţko prepustijo delu na kmetiji. Primeren čas bi bil pozimi, v letnem času, ko je na kmetiji manj dela kot v preostalih mesecih.. Glavni dejavnik problema predstavljajo finance oz. financiranje, kadar gre za tečaje. Kaj to pomeni? Da bi za stroški izobraţevanja presegali sposobnosti financiranja lastnikov turističnih kmetij.. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 41 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.2.2 Problematika predstavljena v obliki radialnega diagrama. Problem turističnih kmetij se kaţe v tem, da so gostje, ki prihajajo, znatno bolj izobraţeni od ponudnikov storitev.. Problem se pojavi,. Pomanjkanje znanja tujega jezika in znanja za oblikovanje dodatne turistične ponudbe.. ker turistični ponudniki turističnih kmetij ne znajo njihovih potencialov. Slabosti gospodarsko organizacijskih vidikov v turizmu na Štajerskem. izkoriščati.. Problem je čas,. Slabo urejene vinsko turistične. organizacija. ceste saj so. tečajev bi morala. nekatere ceste. biti kratka, ker se. zelo slabe in jih ne. ljudje teţko. moremo najti.. odtegujejo delu na Glavni dejavnik. kmetiji.. problema predstavljajo finance oz. financiranje, kadar gre za tečajev.. Slika 8 : Diagram za laţjo definiranje samih teţav oz. problemov, ki se pojavijo v turizmu na podeţelju. Vir: Branislava Vukajlovič, 2007). Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 42 od 62.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5 GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKA REŠITEV. 5.1. SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA ŠTAJERSKEM. Če ţeli turistična organizacija ponuditi na trg storitve, ki bodo omogočale doseganje koristi organizaciji, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje zunanje in notranje okolje. V zunanjem okolju mora iskati priloţnosti in nevarnosti, v notranjem okolju pa definirati svoje prednosti in pomanjkljivosti (Brezovec, 2000, str. 67).. 5.1.1 Prednosti in pomanjkljivosti turistične ponudbe štajerskega turizma. 5.1.2 Prednosti. Mesta na Štajerskem imajo razvit kulturni, mestni in prireditveni turizem; imajo zelo dobro razvit zdraviliški turizem (Termalni park Ptuj, Fontana Maribor itd); moţnosti za šport in rekreacijo (golf igrišče, kolesarske poti, štadioni); povezave s starimi mestnimi jedri preko mostov, ki so namenjeni tako pešcem kot kolesarjem; bliţina Haloz in Slovenskih goric bogatih z vinsko trto, turističnimi kmetijami itd; bliţina letališča Maribor in mini letališča v Moškanjcih (poleti z baloni, skakanje s padalom, panoramski ogledi); bliţina drţavnih meja (Avstrija in Hrvaška).. Branislava Vukajlović: Management v turizmu na Štajerskem. stran 43 od 62.