Knjižnice in družbena omrežja

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO. Sara KLEMENČIČ. Knjižnice in družbena omrežja Facebook in Twitter v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica. Magistrsko delo. Mentorica: red. prof. dr. Maja Žumer. Študijski program: Informacijska znanost z bibliotekarstvom Ljubljana, 2014.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 2 Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Sara KLEMENČIČ Naslov magistrskega dela: KNJIŽNICE IN DRUŽBENA OMREŽJA: Facebook in Twitter v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, magistrski študij Informacijska znanost z bibliotekarstvom. Ljubljana, 2014 Število listov: 72. Število slik: 23. Število prilog: 4. Število strani prilog: 7. Število tabel: 18. Število bibliografskih opomb: 0 Mentorica: red. prof. dr. Maja Žumer UDK 027:316.472.4(043.2) Ključne besede: družbena omrežja, knjižnica, Facebook, Twitter, Slovenija Izvleček: Po pregledu smernic za objavljanje in pojavljanje knjižnic na družbenih omrežjih, je bila z eksperimentalno metodo izvedena raziskava. V obdobju štirih mesecev smo s pomočjo analize načrtovanih in nenačrtovanih objav preverili štiri raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da promocija družbenih omrežij pripomore k večjemu številu sledilcev, vnaprej pripravljen načrt za objavljanje na družbenih omrežjih prinaša boljši odziv sledilcev, večje število zaposlenih pri objavljanju na družbenih omrežjih ne izboljša in ne poslabša odziva sledilcev, slikovno gradivo v objavah pa je veliko bolj zanimivo in privlačno za sledilce..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 3 Prevod v angleščino University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Library and Information Science and Book Studies, Master's Study Programme: Information Science with Library Science Title: Libraries and Social Networks: Facebook and Twitter in Library Anton Tomaž Linhart Radovljica Keywords: social networks, library, Facebook, Twitter, Slovenija Abstract: After reviewing the guidelines for appearance of libraries in social networks, the experimental method conducted the survey. In four months we have through the analysis of planned and unplanned posts total checked four research questions. It turns out that the promotion of social networks contributes to a large number of followers, pre-prepared plan for publishing on social networks brings a better response of followers, the greater the number of employees in publishing on social networks does not improve and not worsen the response followers, pictures and visual post are more interesting and appealing to followers..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 4 Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................... 10 2 SPLET 2.0 IN KOMUNICIRANJE 2.0 ............................................................................. 11 2.1 KNJIŽNICA 2.0 .............................................................................................................. 12 2.2 KNJIŽNIČAR 2.0 ........................................................................................................... 14 3 SOCIALNA, DRUŽBENA ALI DRUŽABNA OMREŽJA? ........................................... 15 3.1 DRUŽBENA OMREŽJA ................................................................................................ 16 3.2 ZGODOVINA ................................................................................................................. 17 3.3 FACEBOOK ................................................................................................................... 17 3.4 TWITTER ....................................................................................................................... 18 3.5 RAZLIKE MED FACEBOOKOM IN TWITTERJEM .................................................. 18 4 KNJIŽNICE IN UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ .................................................. 20 4.1 SMERNICE O UPORABI DRUŽBENIH OMREŽIJ V KNJIŽNICI ............................. 21 5 EKSPERIMENTALNA RAZISKAVA VPLIVOV NAČRTNEGA OBJAVLJANJA NA DRUŽBENIH OMREŽJIH FACEBOOK IN TWITTER V KNJIŽNICI ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA............................................................ 24 5.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA...................................... 24 5.2 EKSPERIMENTALNA METODA ................................................................................ 24 6 REZULTATI........................................................................................................................ 26 6.1 FEBRUAR ...................................................................................................................... 26 6.1.1 Facebook .................................................................................................................. 26 6.1.2 Twitter ...................................................................................................................... 28 6.2 MAREC .......................................................................................................................... 28 6.2.1 Facebook .................................................................................................................. 29 6.2.2 Twitter ...................................................................................................................... 30 6.3 APRIL ............................................................................................................................. 31 6.3.1 Facebook .................................................................................................................. 32 6.3.2 Twitter ...................................................................................................................... 33 6.4 MAJ ................................................................................................................................. 34.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 5 6.4.1 Facebook .................................................................................................................. 34 6.4.2 Twitter ...................................................................................................................... 35 6.5 PRIMERJAVA REZULTATOV .................................................................................... 37 6.5.1 Sledilci ...................................................................................................................... 37 6.5.2 Objave ...................................................................................................................... 38 6.5.3 Odziv......................................................................................................................... 40 6.5.3.1 Ogledi .................................................................................................................... 40 6.5.3.2 Delitve objav ......................................................................................................... 41 6.5.3.3 Všečki .................................................................................................................... 43 6.5.3.4 Komentarji ............................................................................................................. 44 7 RAZPRAVA ......................................................................................................................... 54 8 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 58 9 POVZETEK ......................................................................................................................... 59 10 VIRI .................................................................................................................................... 62  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 6 Kazalo tabel TABELA 1: ŠTEVILO. VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU FEBRUARJU (VIR:. FACEBOOK. INSIGHTS) ...................................................................................................................... 27 TABELA 2: DNEVNO. ŠTEVILO NOVIH VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU FEBRUARJU. (VIR: FACEBOOK INSIGHTS) ........................................................................................... 27 TABELA 3: ŠTEVILO. VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU MARCU. (VIR: FACEBOOK. INSIGHTS) ...................................................................................................................... 30 TABELA 4: DNEVNO ŠTEVILO NOVIH VŠEČKOV IN NE-VŠEČKOV FACEBOOK STRANI V MESECU MARCU (VIR: FACEBOOK INSIGHTS) .............................................................................. 30. TABELA 5: ŠTEVILO. VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU APRILU. (VIR: FACEBOOK. INSIGHTS) ...................................................................................................................... 32 TABELA 6: DNEVNO. ŠTEVILO NOVIH VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU APRILU (VIR:. FACEBOOK INSIGHTS) ................................................................................................... 33 TABELA 7: DNEVNO. ŠTEVILO NOVIH VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU MAJU (VIR:. FACEBOOK INSIGHTS) ................................................................................................... 35 TABELA 8: ŠTEVILO. VŠEČKOV. FACEBOOK. STRANI V MESECU MAJU. (VIR: FACEBOOK. INSIGHTS) ...................................................................................................................... 35 TABELA 9: ŠTEVILO SLEDILCEV NA FACEBOOKU .................................................................. 37 TABELA 10: ŠTEVILO SLEDILCEV NA TWITTERJU .................................................................. 38 TABELA 11: ŠTEVILO OBJAV NA FACEBOOKU IN TWITTERJU ................................................ 38 TABELA 12: ŠTEVILO OBJAV NA FACEBOOKU ....................................................................... 39 TABELA 13: ŠTEVILO OBJAV NA TWITTERJU ......................................................................... 39 TABELA 14: ŠTEVILO OGLEDOV OBJAV NA FACEBOOKU ....................................................... 40 TABELA 15: ŠTEVILO DELITEV OBJAV NA FACEBOOKU ......................................................... 41 TABELA 16: ŠTEVILO DELITEV OBJAV NA TWITTERJU ........................................................... 42 TABELA 17: ŠTEVILO OBJAV IN VŠEČKOV NA FACEBOOKU ................................................... 43 TABELA 18: ŠTEVILO OBJAV IN VŠEČKOV NA TWITTERJU ..................................................... 44.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 7 Kazalo slik SLIKA 1: PODROČJA SPLETA 2.0 (ANTTIROIKO, SAVOLAINEN, 2011) .................................... 12 SLIKA 2: OBJAVA NA FACEBOOKU Z NAJVEČ OGLEDI V MESECU FEBRUARJU ........................ 26 SLIKA 3: OBJAVA NA TWITTERJU, KI JE PREJELA ENO DELITEV V MESECU FEBRUARJU ......... 28 SLIKA 4: OBJAVA NA FACEBOOKU Z NAJVEČ OGLEDI IN VŠEČKI V MESECU MARCU .............. 29 SLIKA 5: SLIKA Z NAJVEČ VŠEČKI IN DELITVAMI NA TWITTERJU V MESECU MARCU ............. 31 SLIKA 6: OBJAVA NA FACEBOOKU Z NAJVEČ OGLEDI IN VŠEČKI V MESECU APRILU. ............. 32 SLIKA 7: OBJAVA NA TWITTERJU Z NAJVEČ VŠEČKI IN DELITVAMI V MESECU APRILU .......... 33 SLIKA 9: OBJAVA NA FACEBOOKU Z NAJVEČ OGLEDI V MESECU MAJU ................................. 34 SLIKA 8: ENA OD TREH OBJAV NA FACEBOOKU Z NAJVEČ VŠEČKI V MESECU MAJU .............. 34 SLIKA 10: OBJAVA NA TWITTERJU Z NAJVEČ VŠEČKI IN DELITVAMI V MESECU APRILU ........ 36 SLIKA 11: OBJAVA NA FACEBOOKU, KI JE PREJELA PRVA DVA KOMENTARJA ....................... 46 SLIKA 12: OBJAVA NA FACEBOOKU, KI JE PREJELA DVA KOMENTARJA ................................. 47 SLIKA 13: KOMENTAR OBJAVE NA TWITTERJU ..................................................................... 47 SLIKA 14: ODGOVOR SLEDILCA NA ZASTAVLJENO VPRAŠANJE NA TWITTERJU ..................... 48 SLIKA 15: ODZIV SLEDILCA NA TWITTERJU NA OBJAVO SLIKE .............................................. 49 SLIKA 16: KOMENTAR S POHVALO DELA KNJIŽNIČARJEV...................................................... 49 SLIKA 17: KOMENTAR SLEDILKE NA SKUPINSKO SLIKO Z NOČI Z ANDERSENOM .................. 50 SLIKA 18: KOMENTAR DVEH SLEDILK NA OBJAVO NA FACEBOOKU ...................................... 51 SLIKA 19: KOMENTARJA NA FACEBOOKU ............................................................................. 51 SLIKA 20: KOMENTAR NA FACEBOOKU ................................................................................ 51 SLIKA 21: KOMENTAR SLEDILKE O CITATU O BRANJU........................................................... 52 SLIKA 22: VPRAŠANJE SLEDILKE NA FACEBOOKU ................................................................ 52 SLIKA 23: POZITIVEN ODZIV SLEDILKE NA FACEBOOKU ....................................................... 53.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 8 Kazalo prilog PRILOGA 1: STRATEGIJA. DRUŽBENIH OMREŽIJ V. KNJIŽNICI ANTONA TOMAŽA LINHARTA. RADOVLJICA ...................................................................................................................... 64 PRILOGA 2: PROMOCIJSKI. LETAK ZA DRUŽBENA OMREŽJA V. KNJIŽNICI ANTONA TOMAŽA. LINHARTA RADOVLJICA ..................................................................................................... 67 PRILOGA 3: NAČRT OBJAVLJANJA, MAREC 2014 ........................................................................ 68 PRILOGA 4: NAČRT OBJAVLJANJA, APRIL 2014 .......................................................................... 70.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 9 Zahvala Za pomoč in vzpodbudo bi se zahvalila mentorici, red. prof. dr. Maji Žumer, domačim ter zaposlenim v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 10 1 UVOD Ob hitrem razvoju tehnologije so tudi knjižnice prisiljene razmisliti o svoji vlogi pri posredovanju znanja. Velika konkurenca knjižnicam so dobesedno čez noč postali enostavni spletni iskalniki, zato je bila knjižnica, za ohranjanje stika z uporabniki, primorana začeti aktivno sodelovati v spletu 2.0. Splet 2.0 nudi veliko možnosti za komunikacijo z uporabniki, kar pa je pri knjižnicah osnova delovanja. Eden izmed kanalov komuniciranja na spletu 2.0 so tudi družbena omrežja, ki so praktično na vsakem koraku del našega vsakdana. V magistrskem delu bomo predstavili značilnosti spleta 2.0, komuniciranja 2.0, knjižnice 2.0, knjižničarja 2.0, pregledali zgodovino družbenih omrežij, predstavili Facebook in Twitter, podobnosti in razlike med njima ter uporabo družbenih omrežij v knjižnici. Predstavili bomo nekaj tujih primerov uporabe smernic in pravilnikov za uporabo družbenih omrežij v knjižnici. V delu nas bo zanimalo, ali promocija družbenih omrežij s plakati in letaki po knjižnicah pripomore k večjemu številu sledilcev na družbenih omrežjih, ali načrtovane in redne objave prinašajo večji odziv sledilcev, ali se pokaže razlika pri odzivu sledilcev, če objavlja le eden od zaposlenih ali več, in na kaj se sledilci na družbenih omrežjih najbolj odzivajo. Raziskava oziroma eksperiment je potekal štiri mesece, od februarja 2014 do maja 2014, na družbenih omrežjih, Facebook in Twitter, Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Na podlagi teoretičnega okvira smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja: Ali promocija družbenih omrežij knjižnice pripomore k večjemu številu sledilcev? Ali vnaprej pripravljen načrt objavljanja na družbenih omrežjih prinaša večji odziv pri sledilcih? Ali sodelovanje večjega števila zaposlenih pri objavljanju na družbenih omrežjih prinaša bolj izdelan načrt in boljši odziv pri sledilcih? Ali objave, na katere se sledilci najbolj odzivajo, vsebujejo slikovno gradivo?.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 11 2 SPLET 2.0 IN KOMUNICIRANJE 2.0 V informatiki se nove različice programske opreme poimenujejo s številko; če je ta pred piko, pomeni večje spremembe in nove funkcionalnosti, če se spremeni številka za piko, pa manjše spremembe. Alternativa poimenovanju splet 1.0 in 2.0 je statični in živi splet. V statičnem spletu so bili uporabniki pasivni, spletna mesta so ustvarjali drugi. V živem spletu pa vloge niso jasno razmejene, uporabniki so lahko hkrati tudi ustvarjalci. S terminom splet 2.0 zajamemo širok spekter spletnih dejavnosti in spletnih orodij nove generacije, ki omogočajo sodelovanje uporabnikov. Tehnologije spleta 2.0 omogočajo, da internet postaja vse bolj odprta in prilagodljiva platforma za izražanje ter sodelovanje uporabnikov. Pojavili so se družbeni mediji, kjer se množice uporabnikov zbirajo in ustvarjajo vsebine, jih delijo med seboj in sodelujejo ter si pomagajo z informacijami. Komuniciranje 2.0 je kratko poimenovanje vseh možnosti uporabe družbenih medijev za komuniciranje. Razumevanje in uporaba družbenih medijev sta nujna za odlično komuniciranje, saj ti omogočajo odrto in dvosmerno komuniciranje ter gradnjo odnosov; to pa so lastnosti dobrega komuniciranja (Suhadolc, 2007). Trenutno najbolj popularne spletne strani, ki omogočajo uporabo več lastnosti spleta 2.0 hkrati, so Facebook, YouTube in Wikipedia. Splet 2.0 lahko razdelimo na različna področja (Anttiroiko, Savolainen, 2011). •. Družbena omrežja: omogočajo uporabnikom, da si ustvarijo svojo lastno mrežo prijateljev in kontaktov glede na različne širše interese (Facebook, MySpace …).. •. Družbena omrežja za posebne interese: združujejo ljudi s podobnimi hobiji, poklici, političnimi pogledi itd. (Dogster, LinkedIn, Care2 …).. •. Družbena omrežja za izmenjavo vsebin: omogočajo shranjevanje in deljenje videoposnetkov, slik, glasbe ali dokumentov (YouTube, Flickr, EarthCam …).. •. Blogi: Deljenje izkušenj in mnenj v obliki dnevniških zapisov (LiveJournal, Blogger, Wordpress …).. •. Kratka sporočila: pošiljanje kratkih sporočil ali obvestil (RSS, Twitter …).. •. Mnenja, kritike, novice: deljenje osebnih mnenj, ocen, kritik, pohval (Epinions, PublicOpinion, eBay, Amazon …)..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 12 •. Referenčni viri: zbiranje in deljenje znanja ter relevantnih virov (Wikipedia).. •. Komunikacija: klepetalnice, sporočila (MSN, Yahoo, IM …).. Slika 1: Področja spleta 2.0 (Anttiroiko, Savolainen, 2011). 2.1 KNJIŽNICA 2.0 Ob hitrem razvoju tehnologije so tudi knjižnice prisiljene razmisliti o svoji vlogi pri posredovanju znanja. Izraz knjižnica 2.0 je bil prvič uporabljen leta 2005, vendar je knjižnica 2.0 še vedno v zgodnjem razvojem obdobju. Knjižnica 2.0 pomeni stalno posodabljanje, sodelovanje uporabnikov, uporabo spleta 2.0 in njegovih možnosti za nove in uporabne storitve, predvsem v komunikaciji med knjižnico in uporabniki. Splet 2.0 ponuja veliko možnosti za lažjo in hitrejšo komunikacijo med uporabnikom in referenčnim knjižničarjem (klepetalnice, kratka sporočila, družbena omrežja). Uporaba omenjenih storitev je pomembna za knjižnico, saj se s tem knjižnica nahaja tudi tam, kjer so njeni uporabniki zunaj knjižničnih zidov (Anttiroiko, Savolainen, 2011). Primer finske knjižnice govori o dobri praksi uporabe možnosti spleta 2.0 na spletni strani knjižnice. Knjižnica ima svoj blog, pripravlja virtualne razstave, priporočilne sezname za.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 13 branje ter objavlja intervjuje, videoposnetke ter »wikije« v zvezi z lokalno kulturo in zgodovino (Jurvanen, 2008). Prav tako iz Skandinavije prihaja dober primer uporabe storitev spleta 2.0 na primeru knjižnice. Uporabniki na spletni strani knjižnice lahko ocenjujejo knjige, jim določijo vsebinske oznake oziroma ključne besede, komentirajo, jih priporočajo in na ta način pridejo tudi v kontakt z drugimi bralci določene knjige (Alsbjer, 2008). Bralcem pa se lahko s pomočjo aplikacij spleta 2.0, glede na gradivo, ki si ga izposodijo, avtomatsko naredi priporočilni seznam gradiva. To se je v primeru finske knjižnice izkazalo za zelo dobro prakso in je bilo v pomoč tako knjižničarjem kot tudi uporabnikom (Jurvanen, 2008). Glede na dobre rezultate uporabe različnih možnosti spleta 2.0 v nekaterih knjižnicah po svetu ima koncept knjižnice 2.0 dobro prihodnost. Trenutno največ splošnih knjižnic uporablja najbolj znane aplikacije, kot so Facebook, MySpace in blog. Vsekakor pa pomeni knjižnica 2.0 za knjižničarje še več dela, kajti naloga referenčnega knjižničarja je poiskati odgovore na vsa uporabnikova vprašanja v živo v knjižnici, ob tem pa tudi na spletu, prek že prej omenjenih aplikacij. Uporaba možnosti spleta 2.0 lahko hitro pripomore k učinkovitejšemu delu referenčnih knjižničarjev ter hkrati poskrbi tudi za dober marketing knjižnice (Anttiroiko, Savolainen, 2011). Zbirke knjižnice 2.0 danes vsebujejo tako tradicionalno gradivo (tiskane knjige, revije in avdio-video gradivo), kot elektronsko gradivo (e-knjige, e-časopisi, revije, diplomska, magistrska dela, vsebine v avdio in video obliki). Uporabniki pri iskanju tiskanega ali elektronskega gradiva po katalogu želijo (Peltier-Davis, 2009): •. direktne povezave na vsebino, dosegljivo na spletu,. •. izvlečke, povzetke, kazala, ki jim pomagajo pri določanju relevantnosti gradiva,. •. relevantne rezultate iskanja,. •. podatke o dostopnosti oziroma dosegljivosti gradiva,. •. lahko in pregledno iskanje..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 14 2.2 KNJIŽNIČAR 2.0 Veliko knjižničarjev vidi tehnologijo spleta 2.0 kot priložnost, da uporabnikom ponudijo nove storitve z dodano vrednostjo. Vendar je za vse potrebno določeno znanje, čas in seveda potrpežljivost tako na strani knjižničarjev kot tudi na strani uporabnikov. Knjižničar, ki želi delati s tehnologijo spleta 2.0 in uporabnikom ponuditi nove storitve, mora (Peltier-Davis, 2009): •. biti pripravljen se hitro in vseživljenjsko učiti,. •. spremljati novosti na področju informacijske tehnologije,. •. znati uporabljati tehnologije spleta 2.0,. •. se dobro znajti v stresnih situacijah, kjer mora hitro reagirati in zadovoljiti uporabnika,. •. promovirati vse novosti in storitve, ki jih knjižnica ponuja.. Kljub temu, da oseba z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi obstaja, kako začeti z vpeljevanjem novih storitev spleta 2.0 v knjižnico in med uporabnike? Potrebno je aktivirati račune na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter) in uporabnikom tudi tam ponuditi vse informacije, ki jih potrebujejo, od naslova, kontaktnih podatkov, delovnega časa knjižnice, dogodkov in razstav, ki potekajo v knjižnici, do povezave na katalog in baze podatkov, ki jih ima knjižnica na voljo. Družbena omrežja morajo biti vsakodnevno osvežena, z uporabniki je potrebno komunicirati preko sporočil, klepetalnic, elektronske pošte. Zaradi velike raznolikosti uporabnikov se jim je treba približati na vseh medijih, kjer je le možno. Za knjižnico je priporočljivo tudi, da ima svoj blog in na njem tudi redno objavlja prispevke, slike, videe, vse, kar bi pritegnilo uporabnike k ogledu (Peltier-Davis, 2009)..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 15 3 SOCIALNA, DRUŽBENA ALI DRUŽABNA OMREŽJA? Po pregledu, v večini angleške, literature ni bilo dvoma, da gre pri spletnih straneh, kot sta Facebook in Twitter, za socialna omrežja. Vendar, ali je besedna zveza socialno omrežje sploh prava, slovenska? Na spletu se pojavlja ogromno polemik glede poimenovanja, vendar nekega enotnega, pravilnega poimenovanja ni. Pridevnik socialen ima v slovenskem jeziku po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) štiri pomene, od katerih je zgolj prvi tisti, ki izraža nanašanje na družbo in je zamenljiv s pridevnikom družben. Terminološko je pridevnik socialen zaradi svoje večpomenskosti problematičen, »rešitev« pa omogoča že slovarska sugestija možne zamenjave v pomenu nanašanja na družbo, tj. s pridevnikom družben. Pridevnik družben je veliko bolj »enoumen« in kaže na navezavo na samostalnik družba, kar lahko glede na različne slovarske pomene razumemo kot skupnost ljudi, ki jih družijo skupni interesi. Slovarski pomeni samostalnika družba in iz njega izpeljani pridevnik družben tako prekriva različne »namene« povezovanja v spletna omrežja. Še najmanj nedvoumna je zveza družabna omrežja, ki je najpogosteje povezana z navezovanjem družabnih stikov in jo lahko razumemo kot podvrsto socialnih oziroma družbenih omrežij, ki služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb (Gliha Komac, 2013). Po mnenju dr. Gliha Komac je najbolje uporabljati besedno zvezo družbeno omrežje, saj je najbolj nedvoumna in pokriva tako družabna kot socialna omrežja. Z uporabo besedne zveze družbeno omrežje se izognemo večpomenskosti, hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angleški izraz social network prevaja kot družbeno omrežje. Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo različne družbene rabe in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 16 3.1 DRUŽBENA OMREŽJA V preteklosti je bila v svetu samo verska ali nacionalna pripadnost tista, ki je lahko v enotno množico združila milijardo ljudi – Kitajcev, Indijcev, katolikov ali muslimanov. Danes to zmorejo družbena omrežja, kot sta tudi Facebook in Twitter. Družbena omrežja so sodobnejša in učinkovitejša različica srednjeveških razglasov pod vaško lipo ali kurjenja kresov pred turškimi vpadi, ni pa še jasno, ali lahko postanejo tudi nadomestek za volilne lističe in celo glasovalne gumbe na poslanskih mizah. Vendar Twitterja in Facebooka ne gre precenjevati, če spletna povezava ni dostopna, ju hitro nadomestijo drugi, starejši kanali za komunikacijo. Twitter in Facebook, kot najbolj uporabljeni družbeni omrežji, nista neka vzporedna realnost, temveč le druga plast kovanca, nov kanal, po katerem se izraža realnost (Tomažič, 2013). Vse od njihove uvedbe naprej spletna družbena omrežja (ang. SNS – Social Network Sites) privlačijo milijone uporabnikov po vsem svetu. Mnogi izmed njih vključujejo obisk teh strani med svoje vsakodnevne prakse. Različna družbena omrežja pokrivajo velik spekter uporabniških interesov. Lahko združujejo stare znance, prijatelje, sorodnike, ljudi s podobnimi interesi, skupnim jezikom, vero, političnimi pogledi itn. Družbena omrežja se razlikujejo glede na možnosti objavljanja in komuniciranja (Boyd, Ellison, 2007). Družbeno omrežje je definirano kot spletna storitev, ki omogoča posameznikom, da si ustvarijo svoj, javen ali zaseben, profil, poiščejo druge uporabnike ter z njimi komunicirajo. Ob registraciji na družbenih omrežjih je potrebno izpolniti obrazce, po navadi od nas zahtevajo osebne podatke, kot so ime, priimek, starost, država, v kateri živimo, naši interesi, hobiji, itn. Veliko omrežij zahteva, da naložimo tudi sliko, ki nas predstavlja, omogočajo pa nam tudi nalaganje drugih večpredstavnostnih datotek. Vidnost profila posameznika se razlikuje od enega družbenega omrežja do drugega. Pri večini družbenih omrežij lahko uporabniki sami nastavijo mero zasebnosti lastnega profila oziroma vidnosti drugim. Komunikacija prek družbenih omrežij poteka preko javnih sporočil in komentarjev, ki jih lahko pustimo na uporabnikovem profilu, preko zasebnih sporočil, neke vrste elektronske pošte družbenega omrežja ali preko spletnih klepetalnic, ki jih vključujejo določena omrežja (Boyd, Ellison, 2007)..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 17 3.2 ZGODOVINA Prvo družbeno omrežje, ki je delovalo na način kot današnja omrežja, je bilo SixDegress.com. Ustanovljeno in na svetovnem spletu dosegljivo je bilo od leta 1997 do leta 2001. Ustanovitelji so spletno stran opisali kot orodje, ki pomaga med seboj povezati ljudi in omogoča pošiljanje sporočil. Med leti 1997 in 2001 se je pojavilo kar nekaj spletnih strani (AsianAvenue, BlackPlanet, Cyworld, LiveJournal, LunarStorm, MiGente), ki so uporabnikom omogočale, da si ustvarijo osebne profile, poslovne profile ali pa profile za iskanje partnerjev oziroma zmenkov. Naslednji val družbenih omrežij se je začel leta 2001 z ustanovitvijo strani Ryze.com, ki naj bi ljudem omogočala boljše poslovne povezave. Kmalu so se pojavila še omrežja Tribe.net, LinkedIn in Friendster in skupaj z Ryze.com so želeli ustvariti mrežo družbenih omrežij, ki bi se med seboj dopolnjevala in ne bi bila konkurenčna. Izkazalo se je, da Ryze.com nikoli ni dosegel visoke priljubljenosti, Tribe.net je privabil le ozko nišo strastnih uporabnikov, LinkedIn je postalo močno omrežje na poslovnem področju ter pri zaposlovanju, Friendster pa je postal znan in se vpisal v zgodovino kot »eno izmed največjih razočaranj v zgodovini interneta« (Boyd, Ellison, 2007). Od leta 2003 naprej so se začela pojavljati družbena omrežja, ki so združevala ljudi s podobnimi interesi. Pojavili so se Dogster, za ljubitelje psov; Care2, za zdravo življenje; Couchsurfing, za popotnike; itn. Z rastjo števila družbenih omrežij je raslo tudi število spletnih strani za objavo različnih medijskih datotek (glasba, slike). Te strani so vključevale možnost deljenja datotek na družbena omrežja in sčasoma so tudi sama postala družbena omrežja. Primeri za to bi bili Flickr (stran za izmenjavo fotografij), Last.fm (glasba) in YouTube (video). Omeniti je potrebno tudi MySpace, ki je bil ustanovljen leta 2003 s prvotnim namenom biti konkurenca stranem, kot je Friendster. Kmalu pa je omrežje postalo znano predvsem po tem, da imajo na njem svoje profile znane glasbene osebnosti in skupine, ki preko strani komunicirajo z oboževalci. 3.3 FACEBOOK Facebook je bil ustanovljen leta 2004 z namenom dati ljudem moč in priložnost narediti svet bolj odprt in povezan. Ljudje uporabljajo Facebook, da so lahko v stiku z družino in prijatelji, ter da s svetom delijo, kar se njim zdi pomembno..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 18 Družbeno omrežje je 4. februarja 2004 ustanovil Mark Zuckerberg, takrat še študent na harvardski univerzi. Najprej je bila stran namenjena le študentom univerze Harvard, kasneje tudi študentom drugih ameriških univerz in dijakom srednjih šol. Kmalu sta se Zuckerbergu pridružila še študentska kolega Dustin Moskovitz in Chris Hughes. Proti koncu leta 2005 je Facebook vključeval uporabnike z več kot 2000 univerz in 25000 srednjih šol iz Združenih držav Amerike, Kanade in Velike Britanije. Drug pomemben datum v zgodovini Facebook - a je tudi 26. september 2006, ko je stran postala dostopna vsem, starejšim od 13 let in z veljavnim elektronskim naslovom. Do takrat je imela že več kot 5 milijonov uporabnikov. Od septembra 2006 dalje pa je število uporabnikov le še raslo. Po zadnjih dostopnih statističnih podatkih je bilo konec junija 2014 že 1,32 milijarde aktivnih uporabnikov, od tega naj bi bilo dnevno aktivnih 829 milijonov (Newsroom Facebook, 2014). 3.4 TWITTER Prvi »tvit« pošlje Jack Dorsey 21. marca 2006. Zadnji podatki (avgust 2014) so, da je mesečno aktivnih 271 milijonov uporabnikov, ki vsak dan objavijo okrog 500 milijonov »tvitov«, kar naj bi bilo povprečno 5700 »tvitov« na sekundo (Twitter Milestones, 2014). Objave na Twitterju, t. i. »tviti«, so ena izmed oblik javnega komuniciranja. Marsikateri »tvit« ne bi dosegel toliko bralcev, če ga ne bi povzel kateri od tradicionalnih medijev. Velike medijske hiše imajo posebna uredništva za spremljanje dogajanja v tvito- ali prej blogo-sferi. Pretežno povzemajo »tvite« pripadnikov ekonomske in družbene elite. Redki so primeri posameznikov, ki se k slavi dvignejo iz čiste anonimnosti. V obveščanju javnosti objava na družbenih omrežjih prihrani precej časa, v 140 znakih (na Twitterju) marsikatera organizacija lahko posreduje sporočilo, za katerega bi morala prej sklicevati tiskovno konferenco. V Združenih državah Amerike imajo posamezni »tviteraši« več sledilcev kot tradicionalni mediji naročnikov (Tomažič, 2013).. 3.5 RAZLIKE MED FACEBOOKOM IN TWITTERJEM Največja razlika med Facebookom in Twitterjem je v načinih komuniciranja. Facebook je malce bolj pasiven, komunikacija ni toliko v ospredju poleg drugih stvari, ki jih omrežje.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 19 omogoča. Twitter pa je bolj aktiven pri komunikaciji, saj ne omogoča toliko stvari kot Facebook. Precejšnja razlika se pokaže tudi pri zasebnosti, Facebook se nagiba bolj k zasebni rabi v krogu ljudi, ki jih sprejmemo za svoje prijatelje, Twitter pa nam že takoj ponudi možnost sledenja, kar pomeni, da si ne izbiramo prijateljev, vendar izbiramo le, komu bomo sledili, sami pa pridobivamo sledilce..    .    .  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 20 4 KNJIŽNICE IN UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ Literatura na temo družbenih omrežij in knjižnic je bila najprej usmerjena v to, kako naj knjižnice vključijo sodelovanje na družbenih omrežjih med svoje storitve. Miller in Jensen (2007) sta, v članku Povezovanje in komuniciranje s študenti na Facebook - u, med prvimi omenjala možnost povezovanja s študenti oziroma uporabniki knjižnice, v našem primeru, preko družbenih omrežij. Glazer (2009) spregovori, kako so knjižnice univerze Rutgers uporabljale Facebook in kako se je to kazalo pri njihovi uspešnosti oziroma efektivnosti. Jacobsonova (2011) je v raziskavi primerjala dejansko uporabo in objavljanje na Facebook- u v knjižnicah s cilji objavljanja, zbranimi z anketami. Zaznala ni večjih razlik med dejansko uporabo in navedenimi cilji, razen kar se tiče kvalitete objav. Uporaba družbenih omrežij je nizko proračunska dejavnost, ki bi jo lahko opravljala vsaka knjižnica. Vsa omrežja lahko upravljajo zaposleni v matični ustanovi, sploh če se med zaposlenimi najdejo tudi kreativni ljudje, polni novih idej. Če bi vse knjižnice uporabljale družbena omrežja, bi bilo lahko res neverjetno in to bi postavilo knjižnice v položaj, v katerem bi lahko rekle, da imajo dostop do vsega (Dankowski, 2013). Veliko knjižnic uporablja različna družbena omrežja z enim samim namenom, privabiti uporabnike, da bi jih redno spremljali in bi bili ažurno seznanjeni z dogodki v knjižnici. Potrebno je ločiti med profesionalnimi in zasebnimi stiki z uporabniki. Zagovorniki tudi zasebnih stikov prek družbenih omrežij z uporabniki trdijo, da se na ta način približamo uporabnikom, zgradimo neko navidezno skupnost, kjer se uporabniki počutijo bolj sproščeno. Vsekakor pa je zelo pomembno dobro razmisliti o ravnotežju med profesionalno, službeno in pa zasebno uporabo družbenih omrežij. Pri sklepanju prijateljstev na družbenih omrežjih se je potrebno odločiti, kako dostopni bomo, kdaj, za koga in s kakšnim namenom (Ahmed, Edwards-Johnson, 2013). Obstaja kar nekaj dobrih razlogov za prijateljevanje z uporabniki knjižnice na družbenih omrežjih. Stiki na družbenih omrežjih pomagajo »počlovečiti« odnose med uporabniki in knjižnico. Uporabniki lahko spoznajo knjižničarje kot prave osebe, preko osebnih profilov in objav na omrežjih se lahko z njimi povežejo in vidijo, če imajo kakšne skupne interese, hobije. Družbena omrežja so lahko odlična iztočnica za izgradnjo novih odnosov. Pri odločanju, ali prijateljevati z uporabniki knjižnice ali ne, moramo razmisliti o kulturi.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 21 oziroma tipu institucije, v kateri delamo, vsebini ter razmerjem med delom in zasebnim življenjem. Kolegica Jenko (2013) je v magistrski nalogi z naslovom Prisotnost slovenskih splošnih knjižnic v družbenem omrežju Facebook ugotovila, da je bilo leta 2013 na Facebooku prisotnih 83,3 % slovenskih splošnih knjižnic. Z raziskavo je ugotovila, da imajo knjižničarji, ki skrbijo za Facebook stran knjižnice, tudi svoj zasebni profil in da knjižnice uporabljajo Facebook predvsem za promocijo svojih storitev, prek omrežja pa pogosteje obveščajo o dogodkih v sklopu knjižnice kot izven nje. V raziskavi je bilo prav tako ugotovljeno, da nobena od slovenskih splošnih knjižnic nima oblikovanega dokumenta o uporabi družbenih omrežij. 4.1 SMERNICE O UPORABI DRUŽBENIH OMREŽIJ V KNJIŽNICI Avtorica Kroski (2009) opozarja na nekaj stvari, na katere je treba biti pozoren pri objavljanju na družbenih omrežjih oziroma pri sestavljanju pravilnika o prisotnosti knjižnice na družbenih omrežjih. Vedno je potrebno navesti, da mnenja, izjave in komentarji niso nujno mnenja organizacije, ampak le posameznika, priporočljivo je objavljati le točne, javne in neobčutljive informacije pod pravim in ne anonimnim imenom. Upoštevati je potrebno avtorske pravice, pri citiranju in deljenju vsebin drugih, osebnih fotografij, videoposnetkov in drugih dokumentov, ki se tičejo tudi sodelavcev, ne smemo objavljati brez njihove vednosti. Primer knjižnice Young Library Kentucky Christian University (Enders, Wineland, 2012) govori o pripravi pravilnika oziroma plana o uporabi Facebooka oziroma drugih družbenih omrežij. Pred določitvijo smernic in pravil so raziskali, katera druga družbena omrežja se še uporablja v sklopu knjižnice ali univerze, kako družbena omrežja uporabljajo druge, podobne knjižnice, in katerih smernic, pravil ter omejitev se držijo drugi. Prvi korak pri pisanju politike prisotnosti knjižnice na družbenih omrežjih je izjava o namenu, sledijo definicija družbenih omrežij, povezanost s cilji knjižnice, stik med knjižničarji in uporabniki ter pravila glede objavljanja in komentiranja. •. Izjava o namenu: kaj bi knjižnica dosegla z družbenim omrežjem, za kaj bi bila prisotnost knjižnice na družbenih omrežjih uporabna?.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 22 •. Definicija družbenih omrežij: določena mora biti dovolj široka definicija, da je dokument veljaven, tudi če se knjižnica kasneje pridruži novim družbenim omrežjem.. •. Stik med knjižničarji in uporabniki: določiti je potrebno administratorja družbenega omrežja, njegove naloge, način, kako pridobiti uporabnike na družbenih omrežjih, ter kdo se lahko pridruži.. •. Pravila glede objavljanja in komentiranja: kdo lahko objavlja, kako pogosto se spremlja strani, kje bodo pravila in smernice napisane oziroma objavljene, pravila glede objav slik, videoposnetkov in novic.. Glede na zgornje točke so na Young Library Kentucky Christian University oblikovali dokument oziroma standarde za vse zaposlene, ki so v stiku s sodelavci, študenti in obiskovalci. Avtorja Kooy in Steiner (2010) govorita o pomembnosti pravilnika za uporabnike in internih smernic o prisotnosti na družbenih omrežjih. Dokumenti, pravilniki in smernice v prvi vrsti vodijo in ščitijo uporabnike ali zaposlene in jim ne omejujejo oziroma prepovedujejo svobodnega izražanja na družbenih omrežjih. Druga pomembna lastnost dokumenta o družbenih omrežjih pa je, da razreši težave ob neprimerni objavi, izbrisu objave ali dovoljenju za objavo. Pri opisu točk o pravilniku za uporabnike navajata avtorja podobna pravila kot že prej omenjena pri Young Library Kentucky Christian University. V dokumentu naj bi bilo omenjeno, čemu dokument sam služi, definicija družbenih omrežij, povezanost s cilji knjižnice, stik med knjižničarji in uporabniki, pravila glede objavljanja in komentiranja, kjer je pomembno prej preveriti in vsebino uskladiti z veljavnimi državnimi zakoni. Omenjen je tudi primer iz knjižnice Georgia State University, kjer so v pravilniku določili, da so povratne informacije, komentarji in objave uporabnikov zaželene, vendar jih naprošajo, naj bodo vljudne, politično korektne in v povezavi s knjižnico. Pomembno je navesti, da knjižnica ni odgovorna za komentarje drugih. V nadaljevanju omenjata tudi pomembnost internih smernic za zaposlene. Dokument naj bi pomagal knjižničarjem pri odločitvi o primernosti objav na družbenih omrežjih knjižnice. Dokument o uporabi družbenih omrežij, tako interni kot javni, ščiti knjižnico pred.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 23 kakršnimi koli pravnimi zapleti, vodi uporabnike v primernost objavljanja in pri zaposlenih povečuje samozavest pri objavljanju na družbenih omrežjih..                      .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 24 5 EKSPERIMENTALNA RAZISKAVA VPLIVOV NAČRTNEGA OBJAVLJANJA NA DRUŽBENIH OMREŽJIH FACEBOOK IN TWITTER V KNJIŽNICI ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA 5.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Namen raziskave je ugotoviti, na kaj se sledilci Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica na družbenih omrežjih Facebook in Twitter najbolj odzivajo ter ali načrtovane in redne objave prinašajo večji odziv sledilcev. Raziskava je bila izvedena z eksperimentalno metodo. Na podlagi teoretičnega okvira in pomembnosti smernic oziroma pravilnika o uporabi družbenih omrežij v knjižnici smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja: Ali promocija družbenih omrežij knjižnice pripomore k večjemu številu sledilcev? Ali vnaprej pripravljen načrt objavljanja na družbenih omrežjih prinaša večji odziv pri sledilcih? Ali sodelovanje večjega števila zaposlenih pri objavljanju na družbenih omrežjih prinaša bolj izdelan načrt in boljši odziv pri sledilcih? Ali objave, na katere se sledilci najbolj odzivajo, vsebujejo slikovno gradivo? 5.2 EKSPERIMENTALNA METODA Eksperiment je metoda, ki omogoča preverjanje vzorčno-posledičnih odnosov oziroma vplivov neodvisne spremenljivke na odvisno (Davis, 1995 v Zabukovec, 2005). Pri eksperimentu raziskovalci natančno določijo oz. kontrolirajo pogoje, v katerih raziskovanje poteka. Raziskovalci spremljajo učinek uvedene spremenljivke na delovanje eksperimentalnih skupin. Spremenljivke so temelj eksperimenta in se spreminjajo v odnosu do človeka ali situacije. Ločimo odvisne in neodvisne spremenljivke. Neodvisna spremenljivka je kontrolirana, raziskovalec jo uvede v eksperimentalno situacijo in njene učinke spremlja. Neodvisna spremenljivka vpliva na odvisno spremenljivko. Spremembe odvisne spremenljivke spremljamo in beležimo (Zabukovec, 2005). Pri zasnovi raziskave smo najprej raziskali teoretično ozadje uporabe družbenih omrežij v knjižnici. Ugotovili smo, da je, predvsem v tujini, zelo dobra praksa oblikovanja dokumenta, pravilnika ali smernic o uporabi družbenih omrežij. Ker Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica omenjenega dokumenta ni imela, smo na podlagi Strategije.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 25 razvoja slovenskih splošnih knjižnic oblikovali dokument Strategija družbenih omrežij v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica (Priloga 1). V dokumentu smo opredelili vlogo knjižnice v digitalnem prostoru, pregledali stanje družbenih omrežij knjižnice na dan 11. 2. 2014 ter število zaposlenih v knjižnici, ki so prisotni na družbenih omrežjih. V nadaljevanju smo zbrali cilje, ki jih želimo doseči z aktivnim objavljanjem na družbenih omrežjih ter dolgoročni plan glede družbenih omrežij knjižnice. Glede na dokument Strategija družbenih omrežij v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica smo oblikovali promocijski letak za družbena omrežja knjižnice (Priloga 2). Na letaku smo predstavili vse, kar je uporabnikom dosegljivo prek družbenih omrežij knjižnice. Omenili smo dosegljivost vedno in povsod, možnost podaljšanja, naročila in rezervacije gradiva, referenčne službe ter ažurno obveščanje o prireditvah v knjižnici. Določili smo odvisne in neodvisne spremenljivke v eksperimentu. Neodvisno spremenljivko so predstavljale vnaprej oblikovane in izbrane objave na družbenih omrežjih v mesecu marcu in aprilu 2014. Odvisno spremenljivko pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih knjižnice v mesecu februarju in maju 2014, ki pa niso bile vnaprej načrtovane. Neodvisne spremenljivke smo marca in aprila 2014 kontrolirali, ter s tem preverjali vzročno-posledične odnose med vnaprej načrtovanimi in nenačrtovanimi objavami. Naša kontrolna skupina so bile objave v mesecu februarju in maju 2014, ki niso bile vnaprej določene, eksperimentalna skupina pa so bile objave v mesecu marcu in aprilu 2014, ki smo jih vnaprej določili. Postavili smo štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo predvideli odnos med spremenljivkami. Eksperiment je potekal v naravni situaciji, v knjižnici oziroma na družbenih omrežjih knjižnice. V mesecu februarju smo na družbenih omrežjih Facebook in Twitter objavljali nenačrtovano in ne redno. Tekom meseca smo pripravili načrt objavljanja za marec (Priloga 3) glede na prireditve in razstave, ki so bile na programu za marec, glede na praznike in vnaprej predvidljive dogodke. Enako smo storili tekom meseca marca, ko smo pripravili načrt objavljanja za april (Priloga 4). Meseca maja ponovno nismo objavljali načrtovano in redno. Zanimale so nas razlike v številu sledilcev in odzivov pred, med in po eksperimentu. Raziskali smo, ali redno in vnaprej načrtovano objavljanje na družbenih.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 26 omrežjih prinaša več sledilcev in boljši odziv, ali je razlika, če objavlja le eden od zaposlenih ali več ter na kakšne vsebine objav se sledilci najbolj odzivajo.. 6 REZULTATI Analizirali smo objave in odzive za vse štiri mesece (februar, marec, april in maj 2014). Za družbeno omrežje Facebook smo si pomagali s funkcijo Insights, objave na Twitterju pa smo analizirali ročno. 6.1 FEBRUAR Februarja nismo imeli izdelanega načrta objavljanja, objavljali smo glede na takratne dogodke in navdihe. Objavljali smo 6 dni, skupno število objav na obeh omrežjih je bilo 26, od tega 22 na Facebooku in 4 na Twitterju. 6.1.1 Facebook V šestih dneh smo objavljali 22-krat, od tega je bilo 16 objav prihajajočih dogodkov v enotah naše knjižnice, 3 slike, en album slik, ena povezava in ena besedilna objava. Največ (193) ogledov je dobila objava s sliko (Slika 2), objavljena v četrtek, 13. 2., ki je napovedovala prireditev Portugalske impresije v knjižnici Radovljica.. Slika 2: Objava na Facebooku z največ ogledi v mesecu februarju.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 27 Pri objavah smo meseca februarja skupno dobili 14 všečkov in dve delitvi. Število všečkov strani na dan 1. 2. 2014 je bilo 687, na dan 28. 2. 2014 pa 702, kar pomeni, da smo v mesecu februarju pridobili 15 novih sledilcev.. Tabela 1: Število všečkov Facebook strani v mesecu februarju (vir: Facebook Insights). Tabela 2: Dnevno število novih všečkov Facebook strani v mesecu februarju (vir: Facebook Insights).

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 28 6.1.2 Twitter Februarja smo na Twitterju objavljali štirikrat. Trikrat od tega besedilo in sliko, enkrat pa le besedilo. Dobili smo le eno delitev objave. Število sledilcev na dan 1. 2. 2014 je bilo 192, 28. 2. 2014 pa 196. V mesecu februarju smo pridobili 4 nove sledilce..   Slika 3: Objava na Twitterju, ki je prejela eno delitev v mesecu februarju. 6.2 MAREC Februarja smo pripravili načrt objavljanja na družbenih omrežjih za mesec marec (Priloga 3). Zadali smo si cilj vsakodnevnega objavljanja, objavljanja dogodkov z mesečnega programa prireditev in razstav, v načrtu smo omenili 21. marec, svetovni dan poezije, pustni torek, zaključek akcije Vesolje zakladov ter bližajočo se Noč z Andersenom. Na družbenih omrežjih Facebook in Twitter smo v mesecu marcu objavljali 26 dni, skupno število objav na obeh omrežjih je bilo 119. Objavljali smo ob različnih urah, med tednom in med vikendom. Objavljali smo vabila na dogodke, slike, obvestila, delili smo zanimive objave drugih strani. V času prvega meseca vnaprej pripravljenega in rednega objavljanja se je znatno povečalo število sledilcev na obeh omrežjih..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 29 6.2.1 Facebook V 26 dneh smo objavljali 58-krat, največ objav (9) v enem dnevu je bilo 21. 3., na svetovni dan poezije. Skupno smo prejeli 2 delitvi objav, 216 všečkov in 10 komentarjev. Največ (558) ogledov je dobila objava s sliko na dan 21. 3. (Slika 3), prav tako je ista objava dobila največ všečkov v mesecu marcu, 52.. Slika 4: Objava na Facebooku z največ ogledi in všečki v mesecu marcu. Število všečkov strani na dan 1. 3. 2014 je bilo 702, na dan 31. 3. 2014 pa 720. Pridobili smo 18 novih sledilcev, izgubili pa 4. Po podatkih Facebook Insights, smo med 3. in 5. marcem izgubili 4 sledilce. Razlog za to bi bile lahko slike, ki smo jih objavili 4. marca, ko je bil pust. Obenem pa so ravno te slike dobile tudi veliko število všečkov..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 30. Tabela 3: Število všečkov Facebook strani v mesecu marcu (vir: Facebook Insights). Tabela 4: Dnevno število novih všečkov in ne-všečkov Facebook strani v mesecu marcu (vir: Facebook Insights). 6.2.2 Twitter Na Twitterju smo meseca marca objavljali 61-krat. Največ objav (8) v enem dnevu je bilo 21. 3., na svetovni dan poezije. Prejeli smo 10 delitev objav, 14 všečkov in 3 komentarje. Največ všečkov (4) smo dobili za objavo slike, v sredo, 12. 3. Število sledilcev na dan 1. 3..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 31 2014 je bilo 196, na dan 31. 3. 2014 pa 213. V prvem mesecu načrtovanega objavljanja smo pridobili 17 sledilcev. Že po številu sledilcev na omrežjih je mogoče razbrati, da je Twitter med uporabniki in člani knjižnice Radovljica manj priljubljen. Kljub temu smo dosegli nekaj, kar na Facebooku nismo, in to sta dve rezervaciji za knjige, s strani uporabnika, ki je tudi naš sledilec na Twitterju.. Slika 5: Slika z največ všečki in delitvami na Twitterju v mesecu marcu 6.3 APRIL Tekom meseca marca smo pripravili načrt objavljanja za mesec april (Priloga 4). Tako kot za marec smo si zadali cilj vsakodnevnega objavljanja, omenili smo vse prireditve, ki so bile na aprilskem programu, tradicionalno sodelovanje v projektu Noč z Andersenom,.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 32 omenili smo 2. 4., mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan knjige, veliko noč, novosti v knjižnici in pa promocijo. Na družbenih omrežjih Facebook in Twitter smo v mesecu aprilu objavljali 26 dni, skupno število objav na obeh omrežjih je bilo 95. 6.3.1 Facebook Na Facebooku smo aprila objavljali 48-krat. Največ objav (7) v enem dnevu je bilo v petek, 4. 4. 2014, ko je v knjižnici potekala Noč z Andersenom. V celem mesecu smo prejeli 10 delitev objav, 136 všečkov in 15 komentarjev. Največ ogledov (653) in všečkov (31) je prejela objava s sliko z Noči z Andersenom.. Slika 6: Objava na Facebooku z največ ogledi in všečki v mesecu aprilu. Na dan 1. 4. 2014 smo imeli 720 všečkov Facebook strani, na dan 30. 4. 2014 pa 747. V drugem mesecu aktivnega objavljanja smo pridobili 27 sledilcev.. Tabela 5: Število všečkov Facebook strani v mesecu aprilu (vir: Facebook Insights).

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 33. Tabela 6: Dnevno število novih všečkov Facebook strani v mesecu aprilu (vir: Facebook Insights). 6.3.2 Twitter Aprila smo na Twitterju objavljali 47-krat. Prejeli smo 9 delitev objav in 6 všečkov. Objava, ki je prejela največ všečkov (2) in delitev (3), je bila slika in obenem vabilo na dogodek. Na dan 1. 4. 2014 smo imeli na Twitterju 213 sledilcev, 30. 4. 2014 pa 225. V enem mesecu smo pridobili 12 sledilcev..      . Slika 7: Objava na Twitterju z največ všečki in delitvami v mesecu aprilu.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 34 6.4 MAJ Meseca maja smo se ponovno vrnili na star način objavljanja na družbenih omrežjih brez vnaprej pripravljenega načrta. Skupno smo v 18 dneh objavili 62-krat. 6.4.1 Facebook V 18 dneh smo na Facebooku objavili 34-krat. Največ objav (5) v enem dnevu je bilo v četrtek, 15. 5. Skupno smo za objave prejeli 33 všečkov, 7 delitev in 1 komentar. Objava z največ ogledi (183) je bila na soboto, 3. 5. 2014, objave z največ všečki (3) pa so bile kar 3.. Slika 8: Objava na Facebooku z največ ogledi v mesecu maju. Slika 9: Ena od treh objav na Facebooku z največ všečki v mesecu maju.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 35 Na dan 1. 5. 2014 smo imeli 748 všečkov strani knjižnice, na dan 31. 5. 2014 pa 756. V mesecu dni smo pridobili 8 novih sledilcev.. Tabela 8: Število všečkov Facebook strani v mesecu maju (vir: Facebook Insights). Tabela 7: Dnevno število novih všečkov Facebook strani v mesecu maju (vir: Facebook Insights). 6.4.2 Twitter V 18 dneh v mesecu maju smo na Twitterju objavljali 28-krat. Prejeli smo 4 delitve in 5 všečkov objav. Objava z največ všečki (1) in delitvami (2) je bila slika oziroma vabilo na.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 36 potopisno predavanje. Na dan 1. 5. 2014 smo imeli 225 sledilcev, na dan 31. 5. 2014 pa 231. V zadnjem mesecu eksperimenta smo pridobili 6 sledilcev.. Slika 10: Objava na Twitterju z največ všečki in delitvami v mesecu aprilu.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 37 6.5 PRIMERJAVA REZULTATOV Po opravljenem eksperimentu smo primerjali rezultate odvisne in neodvisne spremenljivke. Rezultate znotraj kontrolne in eksperimentalne skupine smo razdelili v več skupin. Primerjali smo število sledilcev, objav, ogledov, delitev, všečkov in komentarjev. 6.5.1 Sledilci. Število  sledilcev  na  Facebooku   Število  sledilcev  začetek  meseca  . Število  sledilcev  konec  meseca  . 747   720   702  . 748  . 756  . 720  . 702  . 687  . februar  . marec  . april  . maj  . Tabela 9: Število sledilcev na Facebooku Iz Tabele 9 je razvidno, da se je število sledilcev povečevalo vsak mesec. Februarja smo zabeležili 15 (2 %) novih všečkov oziroma sledilcev, marca 18 (3 %), aprila 27 (4 %) in maja 8 (1 %). Največ novih všečkov smo pridobili drugi mesec aktivnega objavljanja. Tabela 10 prikazuje rast števila sledilcev na Twitterju. Prav tako kot na Facebooku se je število vse štiri mesece večalo. Februarja smo pridobili 4 (2 %) nove sledilce, marca 17 (8 %), aprila 12 (6 %) in maja 6 (3 %)..  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 38. Število  sledilcev  na  Twi4erju   Število  sledilcev  začetek  meseca  . 192  . 196  . 196  . februar  . 213  . Število  sledilcev  konec  meseca   213  . marec  . 225  . 225  . april  . 231  . maj  . Tabela 10: Število sledilcev na Twitterju   6.5.2 Objave. Število  objav  na  Facebooku  in  Twi4erju  . 62  . 26  . Februar   Marec   119  . April   Maj  . 95  . Tabela 11: Število objav na Facebooku in Twitterju. Iz Tabele 11 je razvidno, da se je število objav na obeh družbenih omrežjih znatno povečalo v marcu in aprilu, ko smo objavljali po vnaprej izdelanem načrtu..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 39 V vseh štirih mesecih smo skupaj na Facebooku in Twitterju objavili 302-krat, februarja 26-krat, marca 119-krat, aprila 95-krat in maja 62-krat.. Število  objav  na  Facebooku   februar  . marec  . april  . maj  . 13%  . 21%  . 36%  . 30%  . Tabela 12: Število objav na Facebooku   Tabela 12 prikazuje število objav na Facebooku. Vseh objav v štirih mesecih skupaj je bilo 162, od tega 22 (13 %) februarja, 58 (36 %) marca, 48 (30 %) aprila in 34 (21 %) maja.. Število  objav  na  Twi4erju   februar  . marec  . april  . maj  . 3%   20%  . 43%  . 34%  . Tabela 13: Število objav na Twitterju.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 40 Iz Tabele 13 je razvidno število objav na Twitterju. Vseh skupaj je bilo v štirih mesecih 140, od tega 4 (3 %) februarja, 61 (43 %) marca, 47 (34 %) aprila in 28 (20 %) maja. 6.5.3 Odziv Odziv sledilcev oziroma uporabnikov družbenih omrežij smo merili v številu ogledov (Facebook), delitev objav, všečkov in komentarjev. Odziv smo merili mesečno in sorazmerno glede na število objav. 6.5.3.1 Ogledi Število ogledov smo merili le za objave na Facebooku, kjer nam je funkcija Insight nudila natančne podatke o število ogledov objav.. Število  ogledov  objav  na  Facebooku   Število  ogledov  objav   7174  . 7570  . 2955   1092  . februar  . marec  . april  . maj  . Tabela 14: Število ogledov objav na Facebooku  . V Tabeli 14 vidimo razmerje med številom ogledov objav na Facebooku v vseh štirih mesecih. Februarja smo na Facebooku objavili 22-krat in prejeli 1092 ogledov, kar pomeni povprečno 49,6 ogleda na objavo. Marca smo imeli 58 objav in 7174 ogledov, kar je povprečno 123,7 ogledov na objavo. Aprila smo objavili 48-krat in prejeli 7570 ogledov,.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 41 kar pomeni povprečno 157,7 ogledov na objavo. Maja smo imeli 34 objav in za njih prejeli 2955 ogledov, kar pomeni povprečno 86,9 ogledov na objavo. 6.5.3.2 Delitve objav Delitve objav smo analizirali za vsako družbeno omrežje posebej.. Število  delitev  objav  na  Facebooku   Število  delitev  objav  na  Facebooku   15  . 10   7  . 2  . februar  . marec  . april  . maj  . Tabela 15: Število delitev objav na Facebooku. Iz Tabele 15 je razvidno, da smo v mesecu februarju na Facebooku za 22 objav prejeli 2 delitvi (9 %), kar pomeni povprečno 0,1 delitve na objavo. V mesecu marcu smo za 58 objav prejeli 15 delitev (26 %), kar pomeni povprečno 0,3 delitve na objavo. Aprila smo imeli 48 objav in 10 delitev (21 %), kar pomeni 0,2 delitve na objavo. Maja smo imeli 34 objav in zanje prejeli 7 delitev (21 %), kar prinese povprečno 0,2 delitve na objavo..  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 42 Tabela 16 prikazuje število delitev objav na Twitterju. Februarja smo imeli na Twitterju 4 objave in zanje smo prejeli 2 delitvi (50 %), kar pomeni povprečno 0,5 delitve na objavo. Marca je bilo 61 objav, zanje pa smo dobili 12 delitev (20 %), kar pomeni 0,2 delitve na objavo. Aprila smo objavili 47-krat in prejeli 8 delitev (17 %), kar prinese povprečno 0,2 delitve na objavo. Maja smo imeli 28 objav, zanje pa prejeli 4 delitve (14 %) , kar pomeni povprečno 0,1 delitve na objavo.. Število  delitev  objav  na  Twi4erju   Število  delitev  objav  na  TwiIerju   12  . 8  . 4   1   februar  . marec  . april  . Tabela 16: Število delitev objav na Twitterju. maj  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 43 6.5.3.3 Všečki. Število  objav  in  všečkov  na  Facebooku   Število  všečkov  objav    . Število  objav  . 216  . 135  . 58   14  . 48  . 22  . februar  . marec  . april  . 34  . 33  . maj  . Tabela 17: Število objav in všečkov na Facebooku Tabela 17 prikazuje razmerje med številom objav in všečkov na Facebooku v vseh štirih mesecih. Februarja smo za 22 objav prejeli 14 všečkov (63 %) oziroma povprečno 0,6 všečkov na objavo. Marca smo za 58 objav prejeli 216 všečkov (372 %), kar pomeni povprečno 3,7 všečkov na objavo. Aprila je bilo 48 objav in 135 všečkov (281 %), kar je povprečno 2,8 všečkov na objavo. Zadnji mesec smo imeli 34 objav in 33 všečkov (97 %), kar je povprečno 0,9 všečkov na objavo..  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 44. Število  objav  in  všečkov  na  Twi4erju   Število  všečkov  objav  . Število  objav  . 61   47  . 28   14   0  . 6  . 4  . februar  . marec  . 5   april  . maj  . Tabela 18: Število objav in všečkov na Twitterju Iz Tabele 18 je razvidno število objav in všečkov objav na Twitterju. Februarja za 4 objave nismo dobili nobenega všečka. Marca smo imeli 61 objav in zanje dobili 14 všečkov (23 %), kar je v povprečju 0,3 všečkov na objavo. Aprila smo za 47 objav dobili 6 všečkov (13 %), kar v povprečju pomeni 0,1 všečkov na objavo. Maja smo imeli 28 objav in dobili 5 všečkov (18 %), kar pomeni povprečno 0,2 všečkov na objavo. 6.5.3.4 Komentarji V Tabeli 19 je vidno število objav na Facebooku ter komentarjev na objave. Februarja na 22 objav nismo prejeli nobenega komentarja. Marca smo imeli 58 objav ter za njih prejeli 10 komentarjev (17 %). Aprila smo objavili 48-krat in prejeli 15 komentarjev (31 %). V maju smo imeli 34 objav in prejeli 1 komentar (3 %). Tabela 20 prikazuje število komentarjev in objav na Twitterju. V vseh štirih mesecih smo prejeli le 3 komentarje (5 %), v mesecu marcu, ko smo imeli 61 objav..  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 45. Število  objav  in  komentarjev  na  Facebooku   Število  komentarjev  . Število  objav  . 58   48   34   22   15  . 10  . 1  . 0   februar  . marec  . april  . maj  .  . Tabela 19: Število objav in komentarjev na Facebooku. Število  objav  in  komentarjev  na  Twi4erju   Število  komentarjev  . Število  objav  . 61   47  . 28  . 0  . 4  . februar  . 3   marec  . 0  . 0   april  . Tabela 20: Število objav in komentarjev na Twitterju. maj  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 46 Analizirali smo tudi vsebino komentarjev ter jih glede na vrsto objave primerjali med seboj. V času raziskave smo prva dva komentarja dobili za objavo na pustni torek, 4. 3. 2014 (Slika 11). Oba komentarja sta zapisali ženski, nanašata pa se na sliko.. Slika 11: Objava na Facebooku, ki je prejela prva dva komentarja. Na isti dan, pustni torek, smo objavili še eno sliko, ki je na Facebooku prav tako prejela dva komentarja (Slika 12). Tudi ta dva komentarja sta objavili ženski, nanašata pa se na sliko..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 47                            . Slika 12: Objava na Facebooku, ki je prejela dva komentarja. Na Twitterju na zgornji dve objavi ni bilo komentarjev, smo pa prejeli komentar na objavo oziroma vprašanje, ki smo ga zastavili. Tudi v tem primeru je komentar objavila ženska, je bil pa odgovor na zastavljeno vprašanje (Slika 13)..        . Slika 13: Komentar objave na Twitterju.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 48 Naslednji komentar smo dobili v četrtek, 20. 3. 2014, na Twitterju, za objavo slike nove spletne strani. Sledilce smo spraševali, kaj bi si še želeli na novi spletni strani knjižnice. Dobili smo en odgovor moškega sledilca (Slika 14)..  .                  . Slika 14: Odgovor sledilca na zastavljeno vprašanje na Twitterju.    . Po podatkih Facebook Insights smo za objavo slike oziroma pesmi Toneta Pavčka na svetovni dan poezije, 21. 3. 2014, prejeli 4 komentarje, vendar so vsi komentarji na objavah, ki so jih sledilci delili s svojimi prijatelji in jih zaradi tega ne moremo videti. Naslednji komentar je bil zopet na Twitterju kot odziv na sliko oziroma pesem, objavljeno na svetovni dan poezije (Slika 15). Komentar je napisal moški sledilec.  .

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 49. Slika 15: Odziv sledilca na Twitterju na objavo slike. Naslednji komentar smo prejeli v ponedeljek, 31. 3. 2014, na Facebooku (Slika 16). Pod objavo, da se bliža tradicionalna Noč z Andersenom, smo prejeli pohvalo našega dela s strani ženske sledilke na Facebooku..              . Slika 16: Komentar s pohvalo dela knjižničarjev.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 50 V tednu, ko se je približevala Noč z Andersenom, smo prejeli največ komentarjev na objave. V sredo, 2. 4. 2014, smo prejeli komentar ženske sledilke na objavo slike za Noč z Andersenom. Taista objava je dobila še en komentar, ko je bila deljena med prijatelji enega izmed naših sledilcev, vendar tega komentarja žal ne vidimo. Na Noč z Andersenom, 4. 4. 2014, smo objavili sliko, na kateri so vsi sodelujoči in zanjo prejeli dva komentarja (Slika 17), vendar prav tako vidimo le enega, kajti objava je bila deljena s prijatelji nekoga od naših sledilcev. Ena izmed naših sledilk na Facebooku pa nas je v komentarju pohvalila..                        . Slika 17: Komentar sledilke na skupinsko sliko z Noči z Andersenom. Naslednja dva komentarja (Slika 18) sta bila na povezavo na blog z Noči z Andersenom. Oba komentarja sta napisali ženski, sta pa pozitivna in pohvalna..

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 51                        . Slika 18: Komentar dveh sledilk na objavo na Facebooku. Na naslednji dve objavi (Slika 19, Slika 20) z Noči z Andersenom smo na Facebooku prejeli še tri komentarje, vse od ženskih sledilk na družbenem omrežju.  .  . Slika 20: Komentar na Facebooku. Slika 19: Komentarja na Facebooku.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 52 Naslednji komentar smo prejeli v nedeljo, 6. 4. 2014, na Facebooku, za objavo slike s citatom v angleškem jeziku o branju (Slika 21). Komentar je napisala ženska in se strinjala s citatom..  . Slika 21: Komentar sledilke o citatu o branju.  . Za objavo v torek, 8. 4. 2014, ki je napovedovala literarni večer, smo dobili en komentar oziroma vprašanje sledilke, če so za udeležbo na literarnem večeru potrebne prijave (Slika 22)..              . Slika 22: Vprašanje sledilke na Facebooku.

KLEMENČIČ, S. Knjižnice in družbena omrežja. Mag. delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 53 Zadnji komentar, ki smo ga prejeli v času raziskave, je bil v ponedeljek, 26. 5. 2014, kot pozitiven odziv na preteklo prireditev (Slika 23). Komentar na Facebooku je zapisala ženska sledilka..    . Slika 23: Pozitiven odziv sledilke na Facebooku.    . Iz analize komentarjev objav na Facebooku in Twitterju smo ugotovili, da smo vse komentarje prejeli na objave, ki so vsebovale sliko. Vsi komentarji so bili pozitivni, zanimivo je pa razmerje med ženskami in moškimi, ki so pisali komentarje. Le dva komentarja sta napisala moška sledilca na Twitterju, vse ostale komentarje pa so napisale ženske sledilke.      .