Turistični pomen in perspektive Ptujskega jezera : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. TURISTIČNI POMEN IN PERSPEKTIVE PTUJSKEGA JEZERA. Študentka: Katja Maučec Naslov: Ciril metodov drevored 14, Ptuj Številka indeksa: 81513062 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Turizem Mentor: dr., Franc Pauko. Maribor, december, 2006.

2. PREDGOVOR Ptuj kot najstarejše slovensko mesto in v zadnjih letih tudi najlepše urejeno mesto, razpolaga s številnimi naravnimi in družbenimi danostmi, zaradi katerih vsako leto obišče Ptuj veliko število domačih in tujih turistov. Pomembnejše turistične destinacije na Ptuju in v okolici so: Ptujski grad z muzejem, Minoritski in Dominikanski samostan, proštijska cerkev Sv. Jurija, Terme Ptuj, golf igrišče Ptuj, vinska klet, grad Borl, Ptujska Gora, vinorodne Haloze in Slovenske gorice, idr. Vse to popestrijo številna gostišča z domačo kulinarično ponudbo in tradicionalne prireditve, kot so Kurentovanje in karneval, Dobrote slovenskih kmetij, Festival narodno zabavne glasbe, idr. Ptuj razpolaga tudi na Dravi zgrajenim največjim akumulacijskim jezerom v Sloveniji. Osnovna funkcija jezera je sicer energetska in vodnogospodarska. Gledano širše pa večplastna. Tako velika vodna površina nudi mnogotere možnosti sožitja narave, človeka, mesta in vode. Tako je tudi pomembnost jezera velika za ptujski turizem in širše. Do sedaj je bil ta vodni potencial v tej smeri slabo izkoriščen. V diplomski nalogi smo skušali analizirati naravne danosti jezera, dosedanje turistično načrtovanje in izrabo jezera v te namene, predvsem pa lasten pogled in predloge, kaj in kako naprej. Pri tem smo si zastavili nekatera ključna raziskovalna vprašanja in sicer: •. Katere aktivnosti se izvajajo na jezeru?. •. Kakšna je razvitost turistične in druge infrastrukture?. •. Kateri tržni segmenti so in bodo zanimivi?. •. V katero infrastrukturo se splača vlagati v prihodnosti?. •. Kdo so oziroma kdo bi bil nosilec novega turističnega programa in produkta?. Pri načrtovanju aktivnosti povezanih z razvojem Ptujskega jezera (izgradnja turistične infrastrukture, propagandno-informacijske dejavnosti, idr), bi bilo potrebno upoštevati sodobne evropske trende na področju turizma ter stvari reševati kompleksno, kar pomeni uporabljati sodobne statistične in druge analize z namenom optimalnega odločanja predvsem pri gradnji turističnih objektov, saj le ti predstavljajo ogromen finančni zalogaj, ki se praviloma povrne v daljšem času. Vseskozi smo imeli v ospredju vidik, da turistični razvoj Ptujskega jezera ne sme povečati nasprotja med posameznimi vidiki prostorskega razvoja (okoljevarstveni, pravni, ekonomski)..

3.

4 KAZALO PREDGOVOR ..................................................................................................................... 2 KAZALO.............................................................................................................................. 4 1 UVOD ................................................................................................................................ 6 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ............................................................ 6 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE........................................................................... 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..................................................................................... 7 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ....................................................................... 8 2 TURISTIČNI POMEN PTUJSKEGA JEZERA........................................................... 9 2.1 TURISTIČNE HIDROGRAFSKE PRIVLAČNOSTI PTUJSKEGA JEZERA.......................... 10 2.2 VELIKOST IN ČASOVNO AKTIVIRANJE JEZERA ......................................................... 13 2.3 DOSTOPNOST ............................................................................................................. 14 2.4 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA ................................................................................ 15 3 ANALIZA DOSEDANJIH TURISTIČNIH AKTIVNOSTI ...................................... 17 3.1 VODNI ŠPORTI ............................................................................................................ 17 3.2 RIBIŠTVO ................................................................................................................... 18 3.3 DRUGO ....................................................................................................................... 21 4 ŽIVALSKI IN RASTLINSKI SVET PTUJSKEGA JEZERA .................................. 23 4.1 RASTLINSKI SVET ...................................................................................................... 23 4.2 ŽIVALSKI SVET .......................................................................................................... 23 4.3 PLOVNI REŽIM IN EKOLOGIJA ................................................................................... 24 4.4 VAROVANA OBMOČJA NARAVE ................................................................................. 27 4.4.1 Kvalifikacijske vrste na varovanem območju .................................................... 27 5 PERSPEKTIVE PTUJSKEGA JEZERA .................................................................... 28 5.1 PERSPEKTIVNI OBISKOVALCI.................................................................................... 29 5.1.1 Športniki in prireditve......................................................................................... 29 5.1.2 Počitnikarji ......................................................................................................... 31 5.1.3 Ribiči in ribarjenje .............................................................................................. 35 5.2 TURISTIČNO NAČRTOVANJE PTUJSKEGA JEZERA .................................................... 35 5.2.1 Pristanišče in vstopno izstopna mesta ................................................................ 36 5.2.2 Športni objekti .................................................................................................... 37 5.2.3 Cilj ureditve Ptujskega jezera ............................................................................. 37 7 SKLEP ............................................................................................................................. 39 6 POVZETEK .................................................................................................................... 41 SEZNAM LITERATURE................................................................................................. 43 PRILOGE............................................................................................................................. 1.

5.

6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V zadnjem času se pojavlja vse večje povpraševanje po turističnih aktivnostih na jezerih. Takšno povečano povpraševanje zahteva tudi večjo ponudbo turističnih aktivnosti na jezerih skozi vse leto. Nadaljevanje takšnih trendov bi v prihodnje še bolj povečalo potrebo po izgradnji nove in posodobitvi že obstoječe infrastrukture na jezerih. Takšna izgradnja bi imela poleg pozitivnih vplivov lahko tudi vrsto negativnih vplivov na okolje. Zaradi slabe turistične izrabe smo se odločili raziskati problem Ptujskega jezera in njegove bližnje okolice. Problem raziskovanja bo predstavljal poskus analiziranja dosedanjih turističnih aktivnosti, predvsem pa perspektive Ptujskega jezera in dela Drave do Term Ptuj. V raziskavi se bomo najprej posvetili turističnemu pomenu jezera. V tem sklopu bomo prikazali glavne hidrografske privlačnosti, velikost in časovno aktiviranje jezera. Prav tako pa bomo obravnavali dosedanjo turistično infrastrukturo ter prometno povezanost in dostopnost do mesta in jezera. Osrednji del bomo namenili osnovnemu problemu. Analizirali bomo dosedanje turistične aktivnosti na jezeru in v njegovi neposredni bližini. Opisali bomo kako so razviti posamezni vodni športi in njihovo dosedanje aktiviranje, kakšno vlogo imajo ribiči in lovci na jezeru ter kateri so drugi obiskovalci jezera. Raziskali pa bomo tudi živalski in rastlinski svet jezera in okolice, prikazali kakšen bi moral biti plovni režim na delu reke Drave in Ptujskem jezeru, da ne bi ogrožal živalskih habitatov. V okviru plovnega režima pa bomo poskušali obravnavati tudi s tem povezano ekologijo ter opredeliti varovana območja. Največ pozornosti pa bomo namenili perspektivam jezera. Glede na to, da je infrastruktura jezera slabo razvita, bomo prikazali kakšna vlaganja bi bila potrebna v obstoječo infrastrukturo ali pa izgradnjo nove za večje turistično aktiviranje Ptujskega jezera. Prikazali bomo tudi možne načine športnih in počitniških aktivnosti na jezeru ter katerim turističnim segmentom bi bile posamezne aktivnosti namenjene. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Zaradi slabe turistične razvitosti Ptujskega jezera, smo se odločili raziskati, katere so potencialne prednosti, ki bi jih bilo potrebno izrabiti za turistično aktiviranje jezera..

7 Namen V diplomski nalogi bomo skušali ugotoviti kakšno je dosedanje aktiviranje Ptujskega jezera, predvsem s turističnega vidika. Posvetili se bomo tistim perspektivam, ki bi naredile jezero turistično bolj privlačno in obiskano. Za takšno raziskavo smo se odločili, ker je bila zadnja analiza opravljena že pred več leti, Ptujsko jezero pa se s turističnega vidika ni nič spremenilo. Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti kakšen je turistični pomen jezera, njegove aktivnosti ter perspektive. Cilj je predvsem prikazati: • • • •. Katere so dosedanje aktivnosti, ki se izvajajo na jezeru? Kako je razvita infrastruktura jezera in njegove okolice? Kateri bi bili možni prihodnji tržni segmenti? Katera infrastruktura bi bila potrebna za boljše izvajanje nekaterih športnih in rekreacijskih dejavnosti na vodi in v bližnji okolici? • Katere druge turistične aktivnosti se še lahko izvajajo na in ob jezeru? • Kaj bi bilo potrebno storiti za večjo prepoznavnost in obiskanost Ptujskega jezera? Trditve V diplomski nalogi bomo skušali dokazati naslednje teze: • • • •. • •. Ptujsko jezero je turistično slabo razvito. Pomanjkljiva infrastruktura onemogoča izvajanje nekaterih športnih, rekreacijskih in drugih dejavnosti. Z izgradnjo nekaterih objektov bi bilo Ptujsko jezero bolj obiskovano in prepoznavno. Ptuj kot najstarejše slovensko mesto z bogato naravno in kulturno dediščino bi z novo urejeno vodno in obvodno površino pridobil kvalitetnejšo turistično ponudbo na jezeru in tako možnosti širše uporabe tako lokalnega kot regionalnega, nacionalnega in mednarodnega okolja. Zaradi zaščitenosti nekaterih rastlinskih in živalskih habitatov bo potrebno določiti plovbni režim ter plovbno območje, ki bo razdeljeno na posamezne cone. Za izvajanje nekaterih športnih dejavnosti na Ptujskem jezeru bo potrebna sanacija jezera.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavili smo, da turistična razvitost Ptujskega jezera ni optimalna in da bi bilo možno z določenimi posegi in aktivnostmi na določenih področjih marsikaj izboljšati. Pri sami raziskavi smo bili omejeni s podatki, ki so nam bili na voljo ter z dejstvom, da je Ptujsko jezero kot največje umetno jezero sorazmerno »mlado« (ustvarjeno je bilo leta 1977), kar je imelo za posledico tudi kratek čas za razvoj..

8 Neke vrste omejitev je tudi prostorski okvir obravnave Ptujskega jezera. Diplomska naloga obravnava Ptujsko jezero kot dokaj ozek sistem (jezero z bližnjo okolico). Zato bi bilo smiselno obravnavati oziroma vsaj navesti širši okvir, to pomeni vpliv Ptujskega jezera na celotno turistično ponudbo v Sloveniji in ne le ostati na občinski ravni. Sodobna turistična dejavnost namreč poudarja načelo integracije manjših turističnih sistemov v zaključeno celoto. Tako je potrebno razumeti razvoj Ptujskega jezera v smislu povezovanja z razvojem ostale turistične ponudbe. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Ker gre pri diplomskem delu za opisovanje nekaterih dejstev in pojavov ter za povzemanje opazovanj in rezultatov drugih avtorjev, se bomo v okviru deskriptivnega pristopa omejili na metodo deskripcije in metodo kompilacije. V prvem delu diplomske naloge bomo podatke zbirali s pomočjo sekundarne raziskave in s pomočjo interneta. Podali bomo mnenja različnih avtorjev o obravnavani temi. V drugem delu pa bomo podatke zbirali na osnovi lastne raziskave in analize, uporabili pa bomo tudi literaturo drugih avtorjev..

9 2 TURISTIČNI POMEN PTUJSKEGA JEZERA Leta 1977 je z izgradnjo derivacijske hidroelektrarne Formin nastalo 420 ha veliko Ptujsko jezero z 22 milijoni kubičnih metrov vode, kar predstavlja največje zajezeno vodno površino v Sloveniji. Ptujsko jezero ima velik gospodarski pomen v regiji in se razprostira na območju Mestne občine Ptuj in na območju občine Markovci. Osnovna namembnost vodnega območja od sotočja stare struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje ter celotnega jezera je energetska in vodnogospodarska. Predstavlja vodno akumulacijo za potrebe hidroelektrarne Formin, jezero pa služi tudi kot zadrževalni bazen za zagotavljanje ustrezne proti poplavne varnosti. Hkrati predstavlja vodna masa tudi pomemben vodni vir za bogatenje podtalnice Ptujskega polja in za namakanje kmetijskih površin. Skratka, jezero je pomemben energetski objekt za hidroelektrarno Formin, omogoča razvoj navtičnega turizma, oboje pa je potrebno uskladiti z varstvom okolja, saj je jezero uvrščeno v območje »Natura 2000« s poudarkom varovanja ptic, še zlasti v zimskem času. Danes se jezero z okolico spreminja v športno-rekreacijski objekt, ki vnaša v jezero nove potrebe glede obratovanja, vzdrževanja in infrastrukture na in ob jezeru. Pod nasipom Ptujskega jezera leži v trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo 125 hektarjev velik ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot Krajinski park Šturmovci. Čeprav je bila z zajezitvijo reke Drave naravna rečna dinamika močno okrnjena, območje še vedno odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in ne košenih poplavnih gozdov ter travnikov. Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali temu, da na tako majhnem prostoru najdemo pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst, so tod našle zadnje prebivališče. Šturmovci predstavljajo skupaj z Dravo neprecenljivo naravno vrednoto, ki ni pomembna le v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem merilu. Območje izpolnjuje kriterije za uvrstitev na prestižni seznam mednarodno pomembnih mokrišč po Ramsarski konvenciji ter kriterije za uvrstitev med zavarovana območja evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000 (Štumberger 1993, 4-5)..

10 2.1 Turistične hidrografske privlačnosti Ptujskega jezera Hidrografska pogojenost je lahko pogoj za turistično privlačnost nekega vodnega kompleksa. Pri tem pa so pomembne zlasti naslednje fizične lastnosti (Pauko 1999, 51): TABELA 1: HIDROGRAFSKE LASTNOSTI PTUJSKEGA JEZERA. PARAMETER Temperatura vode pH Vodotopni kisik Nasičenost s kisikom Amoniak-prosti Amoniak-vezani Nitrati Nitriti Dušik-Kjeldahl Dušikove spojine Ortofosfat. ENOTA °C mg O2/I % mg NH3-N/I mg NH4-N/l mg NO3-N/I mg NO2-N/I mg N/I mg N/I mg PO4-P/I. 24. -25. 02. 93 Sred. Max. Min. 2.2 2.5 1. 9 8.4 8.7 8.3 11.6 15.2 10.8 81 93 80 <0.01 <0.01 <0.01 0.02 0.08 <0.01 1.04 1.7 0.8 0.01 0.021 0.008 1.7 5.3 0.6 2.73 6.31 1.71 <0.05 <0.05 <0.05. Sred. 19. 8 8.4 8.8 95 0.14 0.24 0.62 0.043 1.22 2.26 <0.05. 19. 07. 93 Max. Min. 22. 1 18. 8 8.9 8.0 15.2 6.5 176 72 0.36 <0.01 0.96 0.00 1.00 0.30 0.096 0.008 2.5 0.7 4.17 1.41 <0.05 <0.05. Vir: Krajnc in drugi (1993, 110). •. Temperatura vode: Voda ima visoko specifično vrednost, kar pomeni, da se počasi ogreva oziroma ohlaja. Na okolico ta lastnost vpliva tako, da se voda poleti hladi, pozimi pa greje. Temperatura naravnih vod je odvisna od hitrosti, vodnega toka in globine in je v zvezi s klimo okolice. Voda je pozimi v zgornjih plasteh bolj hladna kot v spodnjih, zato se takrat ribe umaknejo v globine. Poleti se ta pojav ne pojavlja. Takrat je voda zgoraj topla, spodaj pa mrzla (Svetina 1982, 36). Temperatura vode Ptujskega jezera je bila v februarju med 1. 9 ºC in 2. 5 ºC, v poletnem obdobju pa je bila povprečna temperatura 19. 8 °C.. •. pH: uporabljamo za določanje reakcije vode. Vrednosti označujemo od 1-14, pri čemer je pri številki 7 nevtralna. Proti ničli je reakcija kisla, navzgor pa alkalna. Za življenje rib in živali, s katerimi se prehranjujejo, pride v poštev območje med pH 5. 5 in 8. 5, višje ali nižje vrednosti so lahko celo smrtno nevarne, zlasti v kislem območju (Svetina 1982, 48). V Ptujskem jezeru se kislost vode z letnim obdobjem ne spreminja in se giblje med 8 in 8. 9.. •. Kisik: brez kisika ne bi bilo življenja ne na kopnem ne v vodi. Za vodne organizme je koristen le kisik, ki je v vodi raztopljen, ker samo takega vodne rastline in organizmi potrebujejo pri fizioloških procesih. Kisik prihaja v vodo iz ozračja ali pa ga med.

11 asimilacijo izločajo vodne rastline. Količina raztopljenega kisika pa je odvisna od njene temperature. Kolikor nižja je temperatura vode, toliko več je raztopljenega kisika (Treer 1995, 27-28). Koncentracije kisika so bile v poletnem času v povprečju za 3. 2 O2/l nižje kot v zimskem obdobju. V juliju 1993 je bila kljub visokim temperaturam v jezeru še vedno povprečno 95 odstotna nasičenost s kisikom. K tej nasičenosti veliko prispevajo prisotne alge in podvodne rastline. •. Barva vode: ki jo zazna naše oko, je odvisna od odbojev posameznih barv sončnega spektra. Čista voda, ki vsebuje majhno količino lebdečih snovi, je modre barve. Pri razpadanju rastlinskih in živalskih ostankov nastajajo organske spojine. Te pa povzročajo niz barvnih odtenkov v smeri zelene in tja do rjave barve. Dejavniki sami v vodi torej povzročajo barvo vode. Voda bi bila črna, če bi vsrkala vso vpadlo svetlobo, seveda ob navpičnem opazovanju in pri zadostni globini (Svetina 1982, 45). Pri bioloških analizah Ptujskega jezera so ugotovili, da so vrstno in številčno zelo bogati planktonski vzorci. Prevladovali so predvsem organizmi fitoplanktona, zaradi česar je bila barva vode zelenkasto rjava (Krajnc in drugi 1993, 113).. •. Hranilne snovi: V vodi so tudi hranilne snovi. To sta predvsem dušik in fosfor. Dušikove spojine ali nitrati in fosforjeve spojine ali fosfati so za organizme zelo pomembne tako na kopnem kot v vodi. Rastline potrebujejo pri asimilaciji predvsem nitrate, manj pa fosfate. Živalim, ki imajo koščeno ogrodje pa so potrebni fosfati. Rastline pa lahko uporabljajo dušik le iz nitratov. Pri tem pa jim pomagajo nekatere vrste bakterij in modrozelene alge, ki nitrate ustvarjajo iz dušika in njegovih spojin (amonijaka, nitritov). Fosfati se v vodi težko topijo, nitrati pa so v vodi lahko topni. Največ fosfatov pride v vodo iz zemeljske plasti, drugi vir pa so ostanki odmrlih vodnih organizmov (Svetina 1982, 47-51). Glavni porabniki nitratov in amonijevih soli so jezerske rastline. Nitriti se pojavljajo kot vmesni produkt pri bakterijski presnovi. Kopičenje le teh pa je nevarno za vodne organizme (Volfand 2000, 23).. S hidrografskimi pojavi pa je v tesni povezanosti tudi podnebna pogojenost (Pauko 1999, 50). V nadaljevanju bomo jo predstavili..

12 TABELA 2: PODNEBNE LASTNOSTI. Povprečna temperatura zraka (postaja Pragersko)* -1.2 Januar 0.1 Februar 5.2 Marec 10.1 April 15.1 Maj 17.7 Junij 20.2 Julij 19 Avgust September 15.8 10.5 Oktober November 3.7 December 1.1. Povprečno trajanje sončnega obsevanja (ure)** 75.5 123.1 135.2 171.8 233.6 228 274.7 249 177.5 119.2 63.6 60.3. Povprečna relativna vlaga ob 7. uri (%)** 84.7 83.9 82.1 76.9 75.5 74.9 74.7 79.4 87.6 90.4 90.3 89. Povprečna relativna vlaga ob 14. uri (%)** 65 49.7 49.8 48.1 47.6 51.1 48.8 48.3 54 60.3 69.8 72.6. Število oblačnih dni (oblačnost 8/10)** 13.5 6.0 10.4 8.3 6.5 6.2 5.1 5.3 7.9 11.2 15.4 15.6. Vir: * Mekinda-Majaron 1995, 97 **Cegnar in drugi 2003, 56. •. Oblačnost: v klimatologiji izražajo oblačnost v desetinah. Tako oblačnost 10/10 pomeni, da je nebo popolnoma prekrito z oblaki, oblačnost 0/10 pa popolnoma jasno nebo brez oblačka. V severovzhodni Sloveniji je največja oblačnost v hladni polovici leta, najnižja pa poleti (Macuh 2000, 45). Iz razpredelnice je razvidno, da je bilo največ oblačnih dni v zimskih mesecih, medtem ko je v poletnih mesecih relativno malo oblačnih dni. To je ena izmed pomembnih privlačnosti za Ptujsko jezero, saj jasni dnevi pritegnejo veliko več obiskovalcev in tudi ponudba aktivnosti na in ob jezeru je tako lahko bolj pestra.. •. Vlažnost: relativna vlažnost predstavlja razmerje med pritiskom vodne pare in maksimalnim pritiskom vodne pare pri isti temperaturi. Izražena je v odstotkih. To je razmerje med količino vodne pare, ki jo zrak resnično vsebuje v določenem trenutku, in maksimalno količino vodne pare, ki bi jo pri določeni temperaturi zraka lahko sprejel, da bo zasičen (Pučnik 1980, 235-237). Toplejši zrak lahko sprejme več vlage. Ohladitev zraka pa zmanjšuje sprejemljivost zraka za vodno paro. Topli zrak z visoko relativno vlago omogoča nastajanje oblakov in padavin. Če pa je zrak mrzel z nizko relativno vlago, je razvoj oblakov slabši in s tem toliko manjša možnost padavin (Günter 1992, 86).. •. Sončno obsevanje: z instrumenti za merjenje trajnega sončnega obsevanja je mogoče določiti koliko ur in minut je sonce obsevalo neko točko v letu določenega dne..

13 Trajanje sončnega obsevanja lahko izračunamo na dva načina: s številom sončnih ur na dan ali z razmerjem med resničnim in možnim sončnim obsevanjem na določeni točki (Pučnik 1980, 229). Največ sončnih ur na dan so izmerili v mesecu juliju in avgustu, najmanj pa v novembru in decembru. Sončno obsevanje je izrednega pomena za izvajanje posameznih dejavnosti na in ob jezeru. •. Temperatura zraka: merimo jo s stopinjami. Iz podatkov v tabeli ugotavljamo, da dosega povprečna letna temperatura zraka okrog 9, 8 ºC, v treh poletnih mesecih (junij, julij, avgust) pa celo 19 ºC. Najbolj vroč mesec je julij, ko doseže povprečje nad 20 °C, najhladnejši mesec pa je januar s povprečjem –1, 2 ºC. To je edini mesec z jasno izraženim povprečjem pod 0 °C.. •. Veter: tukaj najpogosteje pihajo zahodni vetrovi, ki ponavadi prinašajo oblačnost in padavine. Skupno obsegajo kar 40 odstotkov vseh vetrov. Med temi je najpogostejši jugozahodnik, sledi mu zahodnik, daleč za njima pa je severozahodnik. Za zahodne vetrove je značilna njihova stalnost, pihajo skozi vse leto z rahlo prevlado v poletnih mesecih (Bračič 1975, 29). Veter je bistvenega pomena pri nekaterih športnih dejavnostih, ki se izvajajo na jezeru.. 2.2 Velikost in časovno aktiviranje jezera Prostor, kjer je danes jezero, je pred zajezitvijo oblikovala struga reke Drave z rokavi, prodišči, mrtvicami in poplavnimi logi. Leta 1977 je z izgradnjo jezu v Markovcih in okrog 10 km nasipov, nastalo do 12 m globoko akumulacijsko jezero z 22 milijoni kubičnih metrov vode ter s 420 ha površine, kar predstavlja največje umetno zajezitveno površino v Sloveniji. Jezero je dolgo 4, 5 km, na najširšem delu pa meri 1, 2 km (Hojnik 2003, 12-13). Pred zajezitvijo je ta prostor predstavljal zelo zanimiv del Dravske doline. Drava se je skozi tisočletja selila po Dravskem polju ter ustvarjala bogat vodni in obvodni svet. S svojimi rokavi, mrtvicami in logi, je predstavljala pomemben del rečnega ekosistema, ki bi lahko danes prebivalcem Ptuja nudil številne možnosti tako gospodarske kot rekreacijske ter možnosti za zdravo življenje ob reki. Z gradnjo akumulacije se je rešil tudi eden velikih problemov – odpravile so se poplave mesta in širše okolice (Ignjatovič 1993, 105). Oblika dna nekdanje struge reke Drave se je v jezeru ohranila vse do danes. Posledica tega je tudi značilen tok v jezeru, saj v veliki meri, predvsem v zgornji polovici jezera, sledi nekdanji strugi. Ptujsko jezero oziroma HE Srednja Drava 2 je bilo zasnovano kot hidroenergetski objekt, kar je nedvomno tudi njegova osnovna funkcija. Stalna in maksimalna gladina v jezeru je na koti 220, 0 m n.m., nasipi pa na koti okrog 221, 5 m n.m. (Hojnik 2003, 13). Tako velika vodna površina predstavlja potencial tudi za druge dejavnosti in funkcije v prostoru. Z oblikovanjem plitvin v otoke, bi zagotovili pomembne nadomestne biotope. Ti bi nudili zatočišče redkim in ogroženim živalim, predvsem ptičjim vrstam, ki jim je urbanizacija in industrializacija odvzela habitat. To pa predstavlja novo možnost razvoja.

14 višje oblike turizma, ki bi privabil številne raziskovalce, katerim okolica Ptuja že zdaj nudi floristično in favnistično bogastvo. Jezero pa je zanimivo tudi za številne športnorekreacijske dejavnost ter ribolov. Časovno aktiviranje jezera je možno skoraj v vsakem letnem času. Seveda pa je najmočnejše v poletnih mesecih, ko so ugodne temperature zraka, vode in prav tako primerna osončenost. Najprivlačnejše so športne dejavnosti, ki se odvijajo na jezeru. To so na primer čolnarjenje, veslanje, potapljanje, itd. Te športne dejavnosti privabljajo razen počitnikarjev, številne športnike skozi vso poletno obdobje. Plovna sezona na Ptujskem jezeru je predvidena od 1. maja do 31. oktobra v dnevnem času, pri čemer pa lahko skrbnik plovnega območja prepove plovbo na plovnem območju, če so vremenske razmere ali druge danosti takšne, da ne dopuščajo varne in nemotene plovbe (Ferk in drugi 2003, 11). Razen vodnih športov pa so še druge dejavnosti, ki se odvijajo na jezeru in v neposredni bližini. To je kolesarjenje okrog jezera, ki je možno v pomladnem, poletnem in jesenskem času. Prav tako so sprehodi okrog jezera in v njeni bližini, kjer je tudi Krajinski park Šturmovci, zelo privlačni in privabljajo tako mlade in starejše obiskovalce. Na Ptujskem jezeru prebivajo nekatere vrste ptic, med njimi tudi zelo redke, ki so priljubljene za številne ljubitelje živali. Skozi zimo in jesen pa se na jezeru odvija tudi ribolov, ki privablja veliko število ribičev. V tem času pa je na jezeru možen tudi lov na pernate živali, v bližini jezera pa je tudi lovni revir. 2.3 Dostopnost Eden izmed glavnih pogojev za razvoj turizma je prometna povezanost med izhodišči turističnih potovanj, to je kraji stalnega bivanja turistov in turističnimi kraji. Večina izletniških potovanj v gospodarsko razvitih državah poteka z osebnimi motornimi vozili, zato je razdalja teh potovanj zelo odvisna od razvitosti cestnega omrežja. Promet torej omogoča prevoz turistov iz krajev njihovega stalnega bivanja do turističnih krajev in nazaj. Zato je pogoj za razvitost posameznega kraja dobra prometna povezanost s prometnimi objekti. Včasih se lahko zgodi, da ima kakšen kraj izredno visoko naravno in kulturno turistično privlačnost, vendar pa se turistična potovanja ne morejo usmeriti vanj, če do tega kraja niso zgrajeni železnica, cesta, luka ali letališče (Jeršič 1990, 67-68). Ptuj je dobro povezan z mesti iz Slovenije in tudi z drugimi mesti iz Evrope, saj ima dobro cestno in železniško povezavo. V prihodnje, ko se bo zgradil nov most čez Dravo, speljala obvoznica ter naredil priključek na avtocesto, bo dostopnost do Ptuja še lažja in boljša. Cestni promet je v sodobnem turizmu relativno najpomembnejša oblika prometa. Njegove prednosti nasproti drugim oblikam prometa so predvsem prevoz »od vrat do vrat«, to je od doma do načrtovanega turističnega kraja. Razen tega pa se lahko turisti, ki se prevažajo z osebnimi motornimi vozili, na poti k svojemu cilju ustavljajo tudi ob drugih turističnih.

15 znamenitostih, ki so ob cesti njihovega potovanja. Predvsem pa je olajšan tudi prevoz osebne prtljage (Jeršič 1990, 69-70). Dostopnost do mesta Ptuj je dobra, saj ima Ptuj železniško in avtobusno postajo, ki se nahaja v bližini samega centra mesta. Vsak dan je na razpolago več zvez iz cele Slovenije pa tudi iz tujine. Tudi cestna povezanost do Ptuja je razmeroma dobra, saj lahko z osebnimi avtomobili pridemo na Ptuj iz različnih smeri: • iz smeri Ljubljana (dve uri vožnje po avtocesti preko Pragerskega ali Frama); • iz smeri Maribor (pol ure vožnje po magistralni cesti); • iz smeri Murska Sobota (ena ura vožnje preko Ljutomera in Ormoža ali preko Radencev in Gomile); • iz smeri Rogaška Slatina (ena ura vožnje skozi Haloze (skozi Žetale in Podlehnik ali skozi Stoparce, Majšperka in preko Ptujske Gore). Letos so na Ptuju začeli graditi novi most čez Dravo. Puchov most bo le prva nova gradnja v zahtevanem in razmeroma zapletenem sistemu povezovanja Ptuja s hitro cesto, ki bo tranzitni promet v prihodnosti odpeljala iz mesta. Ta most bo prečkal Dravo tam, kjer se začenja Ptujsko jezero. Na obeh straneh mostu pa bodo zgradili povezovalno cesto. Z izgradnjo novega mostu se bo zmanjšala prometna gneča pa tudi dostopnost do Ptujskega jezera bo boljša. S tem pa se bo povečala ogroženost nekaterih živalskih vrst. 2.4 Turistična infrastruktura Turistična infrastruktura spada med turistične dobrine sekundarne ponudbe. Turistične dobrine sekundarne ponudbe vsebujejo vse tiste dobrine, ki so proizvod dela in omogočajo uporabo dobrin primarne ponudbe. Turistične dobrine primarne ponudbe pa so tiste, ki se ne morejo proizvajati (Jeršič 1990, 57). Sekundarna ali izvedena turistična ponudba je lahko izredno privlačna za turistično povpraševanje. Izvedena turistična ponudba obsega elemente, ki so v svojem nastanku direktno povezani s turizmom, torej storitve, ki so bile namensko pripravljene za turistično uporabo (Kaspar 1991, 63). K izvedeni turistični ponudbi lahko štejemo turistično infrastrukturo in turistično superstrukturo (Fischer 1985, 38). Torej sekundarna turistična ponudba obsega tiste dobrine, ki so proizvod dela in jih človek ob drugih nespremenjenih okoliščinah še vedno proizvaja v zahtevani količini ter kakovosti (Planina 1995, 155-157). Turistična infrastruktura obsega zlasti: • turistične transportne objekte, kot so žičnice, zobate železnice, turistična letališča, ceste namenjene izključno ali predvsem turistom, turistična pristanišča; • objekte in naprave turističnih krajev, ki so namenjeni za rekreacijo turistov, to so sprehajalne in planinske poti, bazeni, kopališča, parkirišča, smučarske proge, drsališča, teniška in golf igrišča, hipodromi, trim steze, zelene površine za poležavanje.

16. • • • •. in razne igre, otroška igrišča, strelišča, poti za jahanje, urejene obale za sončenje in kopanje idr; objekte za zdravstveno obravnavanje, ki omogočajo uporabo naravnih zdravilnih sredstev; objekte za zabavo in kulturne prireditve, kot so dvorane za ples, čitalnice, koncertne dvorane, idr. objekte za informiranje turistov in organizacije turistične dejavnosti, kot so na primer turistična društva; objekte dejavnosti, ki so namenjen oskrbi turistov, to so predvsem prodajalne, ki se ukvarjajo s prodajo predmetov, ki jih rabijo zlasti turisti (Jeršič 1990, 57-58).. V zadnjih letih postajajo v ob jezerskih turističnih krajih vedno pomembnejši objekti za navtični turizem. Pod tem pojmom lahko razumemo obliko, pri kateri je plovba z lastnim ali najetim plovilom temeljna turistična rekreacijska aktivnost turistov. Sprva je bil navtični turizem izredno gibljiva oblika rekreacije, saj so turisti s plovilom pretežno le križarili. Kasneje pa so turisti začeli plovbo kombinirati s krajšim ali daljšim zadrževanjem plovila v turističnih pristaniščih ob uporabi njegovih objektov in storitev. Enostavna pristanišča, privezi za plovila in storitve za oskrbo plovil in potnikov so osnovna oblika turistične infrastrukture za to obliko. Manjše luke, kjer so privezi prirejeni za prezimovanje, na voljo pa so tudi servisi za plovila, so zahtevnejše oblike (Jeršič 1990, 78-79). Dosedanje pristanišče Ranca leži na levem bregu Ptujskega jezera v naselju Budina, v neposredni bližini prečrpališča komunalnih odpadnih vod. Dostop do pristanišča je urejen čez most preko drenažnega jarka. V sedanjem stanju se na levem bregu jarka nahaja: • skladiščni prostor za čolne in manjše jadrnice; • parkirišče. Na desnem bregu jarka, oziroma na razširjenem delu nasipa akumulacije, pa se nahaja: • prostor za obračanje vozil; • prostor za dovoz ter parkiranje plovil; • klančina1 za spust plovil v vodo; • pomol z možnostjo priveza čolnov; • pisarna Brodarskega društva Ranca; • okrepčevalnica; • sanitarije. Pristanišče je dokaj majhno, saj obsega le par privezov, kar zadostuje le za osnovne potrebe. Za večjo turistično ponudbo bi bilo potrebno dodati še nekaj privezov, izgraditi hangerje za izposojo in skladiščenje razne športne opreme. Kakšna turistična infrastruktura bi bila potrebna bomo poizkušali prikazati v šesti točki. 1. Umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo (Slovenska akademija znanosti in umetnosti1995, 397)..

17 3 ANALIZA DOSEDANJIH TURISTIČNIH AKTIVNOSTI 3.1 Vodni športi Vodni športi so velika perspektiva vsakemu jezeru, ker privabljajo veliko število obiskovalcev. Za izvajanje teh dejavnosti pa je potrebna ustrezna infrastruktura, urejene brežine in urejen dostop do jezera. Na Ptujskem jezeru predstavlja poseben problem zamuljenost jezera, ki se povečuje in znižuje gladino vode. Po podatkih Dravskih elektrarn d. d. je danes zamuljenost že 22%. Zamuljenost jezera predstavlja poseben problem v zvezi z razvojem plovbe na Ptujskem jezeru. Vendar pa Dravske elektrarne že pripravljajo sanacijski projekt črpanja mulja in izgradnje umetnih otočkov ter ozelenitve asfaltne obloge (Ferk in drugi 2003, 1). Za vodne športe je izredno pomembna tudi kakovost vode. Uredba o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije iz leta 1978, ki je pri nas še vedno v uporabi, predpisuje štiri kakovostne razrede. Vode v II. kakovostnem razredu so namenjene rekreaciji, vodnim športom in gojitvi ciprinidnih vrst rib, po kondicioniranju pa tudi za pitje in za uporabo v živilski industriji. Če pa se voda uporablja za kopanje, pa velja strožji normativ glede bakteriološkega onesnaževanja (Krajnc in drugi 1993, 113) TABELA 3: PRIMERJAVA KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V LETIH 1996-2002. MERILNO VODOTOK MESTO 1996 (2)-3 DRAVA Ptuj. 1997 2-(3). SKUPNA OCENA 1998 1999 2000 2-(3) 2-(3) 2-3. 2001 2-(3). 2002 2-3. Vir: Agencija republike Slovenije za okolje 2006. Fizikalno – kemijske in biološke (saprobni indeksi) analize kažejo, da je Ptujsko jezero tako po kakovosti vode kot tudi po sedimentu v II. kakovostnem razredu. Nekoliko odstopata le povečana vsebnost svinca v sedimentu, ki pa je še zmeraj v povprečju III. kakovostnega razreda in povečana vsebnost predvsem koliformnih bakterij v vodi v določenih obdobjih, ki je na spodnji meji III. kakovostnega razreda (Hojnik 2003,15). Reka Drava še za enkrat ni primerna za kopanje, namenjena pa je drugim športnim aktivnostim, kot tudi ribarjenju. Brodarskom društvo Ranca Ptuj (BDR Ptuj) je leta 2004 podpisalo z Dravskimi elektrarnami (DE) petletno pogodbo o financiranju razvoja vodnih športov na Ptujskem jezeru. To pa omogoča društvu redno športno dejavnost, ki jo organizirajo v vseh selekcijah jadralnega športa in v veslanju v kajakih in kanujih na stoječih vodah (Podbrežnik 2004)..

18 Veslanje je tista športna panoga, ki se je začela na Ptujskem jezeru vse bolj uveljavljati. Brodarsko društvo Ranca Ptuj v tem tekmovalnem športu že pridobiva uspehe. Predvsem kadeti in mlajši mladinci so v veslanju dosegli vidne rezultate na državnih prvenstvih. Na Ptujskem jezeru se tudi odvija že prej omenjeno državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirni vodi. S prirejanjem državnih prvenstev, kasneje lahko tudi mednarodnih, bi bilo Ptujsko jezero bolj prepoznavno in tudi bolj obiskano. Tudi jadranje je zelo zanimiv in pa tudi predvsem obsežen šport. Zraven zasnove in izdelave bark in jader obsega tudi proučevanje vremena in morskih tokov. Ta šport je res raznovrsten in zajema veliko disciplin. Tako poznamo jadrnice, ki v dolžino ne merijo več kot 3 metre, pa tudi jadrnice z dolžino do dvesto metrov, surfe in tudi jadrnice na kolesih. Brodarsko društvo Ranca Ptuj je začelo razvijati možnosti treninga in tekem za mladinska razreda Laser radial in Europa, v prihodnje pa naj bi trenirali tudi v članskih razredih. Ta šport ima vse več navdušencev, tako da bi lahko tudi ta panoga postala perspektiva Ptujskega jezera (Športni zavod Ptuj 2006). Vse bolj pa se je začelo uveljavljati tudi splavarjenje. Kakor navaja D. L. Ž. v članku Ptujsko praznovanje ob in na Dravi v Večeru, 3. 5. 2005, so Ptujčani postali bogatejši še za eno turistično privlačnost. Na prvomajsko praznovanje so Dravski splavarji iz Javnika pri Ožboltu Ptujčanom predali prvi ptujski splav ali »flos«. Dravski splavarji so ob šaljivem programu splav tudi tradicionalno krstili ter s svojo godbo popeljali prve obiskovalce na vožnjo do sredine Ptujskega jezera in nazaj do Rance. Ta ptujski splav bi naj bil namenjen za turistične vožnje po Ptujskem jezeru pa tudi do Term Ptuj. 3.2 Ribištvo Ribištvo je skupnost ozaveščenih ljudi, ki so se prostovoljno povezali na podlagi usklajenega programa, katerega jedro je športni ribolov. Pravzaprav je ribištvo vodni šport, ki pa je obenem varovanje voda in ribogojstvo. Ribiči so organizirani v ribiških družinah, ki imajo vrsto nalog. Vsaka družina je kot društvo istočasno strokovna in družbena skupnost, kjer morajo vsi prijeti za delo, vsi se učiti in vsi delati strokovno. Pri tem pa je treba gospodariti, da bi združili prijetne ure ob vodi. Tiste, ki mislijo samo na lov in ulov ne uvrščamo med prave ribiče, temveč med turiste. Ribiči ob vodah spoznavajo vse oblike ribiškega življenja. Pri tem se morajo učiti, spoznavati vodni živelj in njegove življenjske značilnosti, učiti se morajo tudi biologije in ekologije, predvsem pa si morajo prizadevati, da preprečujejo ali odpravljajo škodljive pojave. Pri ribolovu ni vse tako preprosto, saj ima ribolov svoj čas in dinamiko. Čas določajo ribe, ki jih ne smemo motiti in loviti tedaj, ko se drstijo. Ribe pa potrebujejo mir tudi za rast. Zato smemo ribe loviti šele, ko so dovolj velike, ko odrastejo in plodijo zarod. Vendar pa loviti ne smemo neomejeno. V vsaki družini vedo, da smejo loviti manj, kot je ribji prirast, saj bi drugače vode kaj hitro postale prazne. Pravilo je predvsem toliko dni, toliko in.

19 takšnih rib. Zato pa ni ribolov samo prijazno dogajanje ob vodi, temveč so potrebne tudi družine. V Sloveniji je okrog 62 ribiških družin s 16 tisoč člani in 4 tisoč naraščaja. Ribiška zveza Slovenije je skupna organizacija slovenskih ribičev. Ti ribiči so prostovoljno včlanjeni v 62-ih ribiških družinah. Pri tem pa sta za sprejem potrebna dva temeljna pogoja: upoštevanje pravil oziroma statutarnih določil in predpisanega ribiškega reda, ter potrebno znanje, ki ga ribič lahko dopolni tudi v družini in se dokaže pri posebnem preizkusu. Na Ptuju deluje Ribiška družina Ptuj, ki šteje 952 članov (Ribiška zveza Slovenije 1998, 83). Ribiška družina Ptuj je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi ribolova, varstva in gojitve rib, ter zaradi upravljanja voda, ter športno-rekreativne dejavnosti. Dejavnost družine je zasnovana na ustavnih in zakonskih načelih, predvsem na načelih Zakona o sladkovodnem ribarstvu in Zakona o društvih. Ribiška družina Ptuj sodeluje z ribiškimi družinami in zvezami ribiških družin v Republiki Sloveniji ter z Ribiško zvezo Slovenije kot najvišjo obliko povezovanja ribiških družin v Republiki Sloveniji. Ribiška družina Ptuj ponuja različne možnosti lovljenja rib: • MUHARJENJE ali ribolov z umetno muho je vrhunska oblika športnega ribolova. To je lov z umetno muho na vrvici, ki jo ribič s spretnim metanjem meče daleč stran, kjer so ribe na lovu za hrano. Pri tem uporablja posebno palico »muharico« in vrvico posebne oblike. Ribič mora biti zelo spreten, da ne plaši rib pri tem pa mora uporabljati primerne oblike muh. Pri lovljenju večinoma stoji v vodi, imeti mora podmetalko in pribor, s katerim najlažje osvobodi ribo s trnka (Ribiška zveza Slovenije 1998, 73). Muharjenje ali ribolov z umetno muho je do ribe najbolj obziren način športnega ulova. Pri tem je najmanj možnosti, da zapeto ribo poškodujemo. • VIJAČENJE ali lov z blestivko, umetno ali mrtvo ribo oziroma piškurji, je posebna oblika ribolova pri katerem vodimo vabo pod vodo in s tem ponazarjamo gibanje bleščeče, včasih tudi bolne ali ranjene ribe in druge vodne živali. S tem pripravimo ribojede ribe v bližini do tega, da ponujeno vabo primejo. Z blestivko se lovijo večje roparice, zlasti postrvi in ščuke (Svetina 1982, 227). • BELIČENJE je eden najbolj množičnih načinov ribolova. Bistvo beličanja je, da ribič praviloma stoji na mestu in ribi na ustrezen način ponuja vabo. Beličimo lahko s plovcem ali brez njega (Svetina 1982, 230). • TALNI RIBOLOV: na ta način lovimo tiste vrste rib, ki se vglavnem zadržujejo na dnu in se hranijo s talno hrano. Talni ribolov je posebno primeren v tekoči vodi (Svetina 1982, 233). Po podatkih Zavoda za ribištvo Slovenije v strugi Drave živijo vrste prikazane v tabeli. Od teh naštetih vrst so po habitatni direktivi zavarovane 4 vrste, na rdečem seznamu pa jih je 18 vrst. Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah pa je zavarovanih 10 vrst rib..

20 TABELA 4: VRSTE RIB V DRAVI. Vrsta1 potočna postrv šarenka sulec lipan rdečeoka platnica klenič klen jez bolen linj podust navadni globoček mrena zelenika androga ploščič ogrica krap gojeni som jegulja ščuka navadni ostriž smuč navadni okun smrkež menek. Habitatna direktiva2 Rdeči seznam3 E. Uredba 20044. *. E V. H. *. E E. H H. E E. H H. E. H. E O1. H. *. E V Ex V. *. Simboli:. E = prizadeta vrsta O1 = vrsta zunaj nevarnosti V = ranljiva vrsta Ex = domnevno izumrla vrsta H = vrsta katere habitat se varuje Z = zavarovana vrsta. Vir:. 1. E O1 E E. ZH H. Z. Chvatal in Štefe 1994, 8-9 Zakon o ohranjanju narava, Direktiva sveta Evrope 92/43/EGS (UL RS št. 96/04) 3 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (UL RS št. 28/05) 4 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UL RS št. 46/04, 109/04) 2. Ribiška družina Ptuj upravlja na Dravi tri ribolovne revirje, in sicer Drava zgornji del, Drava spodnji del in Ptujsko jezero. Ribolovni revir Ptujsko jezero se razteza od železniškega mostu na Ptuju do jezu v Markovcih. Na tem delu je širina Drave 1000.

21 metrov in globina 5 metrov. Tukaj je dovoljen lov s čolnom. Dovoljene so vse vabe razen žive in mrtve ribe (Chvatal in Štefe 1994, 8). Zaradi zaščite rib in drugih vodnih živali ter zavarovanih vodnih in priobalnih ekosistemov, bi moral obstajati odlok, s katerim bi se: • zaščitila drstišča kot habitat, • zaščitile ribe v času drstenja (plovba bi morala biti omejena ali prepovedana v času drstenja rib in okoli drstišč). 3.3 Drugo Slovenija je po svetu znana po gostoljubnosti prebivalstva, po pokrajinskih lepotah in bogastvu narave, kar privablja k nam vse več turistov. Turizem je v našem gospodarstvu zelo pomembna postavka, katerega del je tudi domači in inozemski turizem, ki ima posredno pomen tudi za druge gospodarske panoge. Prav tako pa je tudi dežela raznolikega naravnega okolja. Zato je tudi živalstvo in rastlinstvo kot del tega okolja pestro in zelo bogato. Del živalstva je divjad. To so prosto živeče živali, ki se lovijo. Lov se izvaja na organiziran način v okviru lovskih družin. Izvajajo ga lovci kot člani lovske družine. Lovske družine gospodarijo in upravljajo z lovišči, ki so jim zaupana. Tako je bistvena naloga lovstva varstvo in gojitev divjadi. Tako je lovec danes v prvi vrsti regulator in lovi predvsem živali, prešibke za nadaljnji razplod in z odstrelom ureja spolno in starostno razmerje pri divjadi in upleni določeno število živali, ki so v preveliko škodo kmetijstvu in gozdarstvu. Vse to od lovcev zahteva določeno strokovnost. Zato lovec mora opraviti lovski izpit, si pridobiti orožni list in loviti pod pogoji, ki so zapisani v lovski zakonodaji. Vsak član lovske organizacije je hkrati tudi športnik, ki mu je udejstvovanje v lovstvu rekreacija, ki pa v okviru celotne lovske organizacije prispeva k lovskemu gospodarstvu ( LZS 1980, 718). Lovske družine z divjadjo lahko tudi tržijo. Tako govorimo o lovskem turizmu. Lovski turist je gost lovske družine. Tako ga lahko imenujemo tudi lovski gost, ki je lahko inozemski lovski gost ali domači lovski gost. Lovski turisti so tisti, ki pridejo na območje lovske družine in tam plačajo vstopnino za vstop v lovišče. Po končanem lovu pa še plačajo za odstreljeno divjad in za morebitno trofejo. Zato pa mora lovska družina paziti na kakovost lovskih storitev, tako pri ponudbi trofejne divjadi, tako pri vodenju lovskih gostov (turistov) kot pri ocenjevanju lovskih trofej in obračunavanju storitev. Inozemski lovski turizem se je v večjem obsegu pri nas začel razvijati šele leta 1956. Večanje lovskega turizma pa je mogoče le ob intenzivnem lovskem gospodarjenju, predvsem z malo divjadjo, ki se spomladi oziroma poleti spusti v lovišče in jeseni odstreli (LZS 1980, 720). Našo divjad delimo na veliko ter malo divjad: • velika divjad: srnjad, jelenjad, damjek, gams, muflon, kozorog, divji prašič, medved, ris, volk, lisica;.

22 •. mala divjad: jazbec, dihur, kuna (zlatica, belica), podlasica (mala, velika), vidra, svizec, pižmovka, zajec, fazan, poljska jerebica, veliki petelin, ruševec, gozni jereb, belka, kotorna, golob grivar, raca mlakarica, njivska gos, planinski orel, kragulj, kanja, vrana, sraka, šoja, idr (Pauko 1999, 39).. V načelu so vse zemljiščne in vodne površine razdeljene na lovišča oziroma se na njih ustanovi lovišče. Iz lovišča so izvzeta mesta, naselja, javni parki, kopališča, športna in otroška igrišča, javne ceste in drugi javni objekti, prav tako sadovnjaki, drevesnice in druge površine za intenzivno gojitev kmetijskih kultur, če so ograjena z ograjo, ki preprečuje vstop in prehod parkljastih divjadi in zajcem (LZS 1980, 684).) Na območju Ptujskega jezera upravlja oziroma gospodari z divjadjo Lovska družina Ptuj. V loviščih živi prosto divjad, ki jo delimo na zavarovane, redke in ogrožene vrste divjadi, ki se ne lovijo oziroma odstreljujejo. Te živali so: • ptiči: bela štorklja, ponirki, čaplje, labodi, gosi; • vse vrste rac, razen mlakarice; • vse vrste nočnih in dnevnih ujed (deževniki, kljunač, prilivka, čigra, golobi, grlice, kukavica, vodomec, smrdokavra, žolne, poljska vrana, kavka); • vse vrste ptic pevk; • sesalci: veverica, dihur, velika in mala podlasica, vidra. Lovne vrste divjadi obravnavanega območja so: srnjad, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, poljski zajec, pižmovka, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, sraka, šoja, siva vrana, kormoran. Občasno pa se v lovišču pojavlja tudi jelenjad in damjek. Lovska družina Ptuj pa upravlja tudi z določeno infrastrukturo, v katero uvrščamo objekte in naprave, kot so (Pauko 1999, 39): • lovski dom, ki je v lasti LD Ptuj; • lovske opazovalnice (preže); • krmišča za divjad. Za rekreacijsko aktivnost na osnovi hoje je zanimiv velik del Slovenije. Hojo omogočajo zaznamovane pešpoti, ki so speljane po vseh zanimivejših slovenskih pokrajinskih predelov (Jeršič 1992, 99). Okrog Ptujskega jezera je speljana pot, ki je namenjena predvsem pohodnikom. Takšne aktivnosti privabljajo zlasti ob koncu tedna številne pohodnike različnih starostnih skupin, saj ta oblika rekreacije ni naporna, poživlja pa telo in duha. Ta pot pa ni namenjena samo pohodnikom, ampak tudi rekreativnim tekačem in kolesarjem. Ptujsko jezero je znano prezimovališče ptic, ki priletijo v glavnem iz severnih krajev. Ker jih je v zimskem času največ, so takrat najprimernejše za opazovanje, takrat pa je mogoče opazovati tudi več vrst rac, galebov, slapnikov, labodov, čapelj in celo kormoranov, ki pa največ preglavic povzročajo ribičem. Spomladi in poleti so posebej pogoste navadne čigre in rečni galebi. To sta ogroženi vrsti ptic selivk, ki gnezdijo na naravnih in umetnih otokih sredi jezera. Ptujsko jezero je tako izredno zanimivo tudi za ornitologe in ljubitelje ptic iz raznih krajev Slovenije, pa tudi od drugod po svetu..

23 4 ŽIVALSKI IN RASTLINSKI SVET PTUJSKEGA JEZERA 4.1 Rastlinski svet Drava s priobalnim pasom predstavlja bogato območje z veliko pestrostjo habitatov in habitatnih tipov. Reka Drava v ravninskem subpanonskem območju oblikuje značilno območje s številnimi prodišči, mrtvimi rokavi ter poplavno loko. Dobro polovico v poplavnem prostoru zavzemajo poljedelske površine, kjer pa intenzivno rabo prostora in opuščanje rabe zmeraj bolj nadomešča ekstenzivna raba travišč in košenih poplavnih gozdov. Rečne loke, prodišča in mrtvi rokavi tako predstavljajo in so danes ene izmed najbolj ogroženih ekosistemov, kar jih poznamo v srednji Evropi. Ptujsko jezero je že kmalu po izgradnji postalo pomemben vodni habitat, predvsem za ptice. V zadnjih letih pa je bil kot pomemben habitat registriran tudi zunanji del nasipa akumulacije, predvsem nasip na južni strani jezera. Na delu nasipa med čistilno napravo Ptuj in jezom v Markovcih je bilo tako evidentiranih kar osem vrst kukavičnic. Od teh so nekatere dosegle izredno gostoto na enoto površine, celo takšno, ki na tradicionalnih travnikih običajno ni dosežena. V letu 2002 je bila trizoba kukavica zabeležena s 4300 primerki, piramidasti pilovec pa kar s 6300 primerki na 4800 metrov dolgem in 2,5 metra širokem nasipu (Štumberger 1993, 24-25). Dejstvo, da take travnike domačini ne gnojijo, da je podlaga prodnata, plast prsti pa zelo tanka, so prispevala k temu, da imamo danes tam zelo suho in bazično rastišče. Prav zato pa je verjetno flora na teh travnikih tako bogata z vrstami, tudi tistimi, ki jim tako rastišče posebej ne ustreza. 4.2 Živalski svet Območje je zoološko izredno bogato. Danes ima Ptujsko jezero po svojem pomenu za prezimujoče in seleče se vodne ptice v slovenskem delu sistema reke Drave osrednje mesto. K temu poleg same velikosti in ugodne globine, bistveno prispeva tudi sama geografska umestitev jezera v rečnem koridorju reke Drave vzdolž katerega potekajo dnevne oziroma sezonske migracije vodnih ptic. Na Ptujskem jezeru redno prezimuje okrog 7000 do 12.000 vodnih ptic, ki pripadajo okrog 40 vrstam. To je skoraj 50 odstotkov vseh prezimujočih vodnih ptic na reki Dravi (Štumberger in Šorgo 1995, 72-77). Med najbolj številnimi so vselej bile naslednje vrste: mlakarica, liska, kormoran, čopasta črnica in rečni galeb. Kormoran ima na Ptujskem jezeru enega izmed 4-6 skupinskih prenočišč na območju reke Drave. Ptujsko jezero je v času prezimovanja in selitve eno izmed dveh skupinskih prenočišč galebov, kjer se jeseni občasno zbere tudi do 10.000 osebkov. Vrste, ki imajo v času prezimovanja oziroma selitve na reki Dravi vsaj en odstotek populacije so mali ponirek, kormoran, velika bela čaplja, mlakarica, čopasta.

24 črnica, zvonec, veliki žagar, mali galeb in črna čigra. Izmed naštetih vrst je Ptujsko jezero za mlakarico, čopasto črnico, zvonca, velikega žagarja, malega galeba in črno čigro najpomembnejše območje, saj se tukaj pojavlja 50-100 odstotkov njihovih ne gnezdečih populacij (Štumberger 1993, 27-33). Za gnezdilke obstoječe stanje ni tako ugodno. Razlog za takšno stanje je predvsem v utrjenih oziroma asfaltnih nasipih jezera in popolni odsotnosti obrežne vegetacije, ki vodnim pticam ne omogočajo gnezdenja. V času gnezditve so na Ptujskem jezeru ključnega pomena otoki, kjer gnezdi kolonija navadne čigre in rečnega galeba. Rečni galeb ima na Dravi dve koloniji (Ptujsko jezero in bazeni za odpadne vode TSO), navadna čigra pa redno gnezdi samo na Ptujskem jezeru. Kolonije obeh vrst so na Ptujskem jezeru največje v Sloveniji. Navadna čigra je na rdečem seznamu ptičev gnezdilcev uvrščena v kategorijo prizadetih vrst, rečni galeb pa v kategorijo ranljivih vrst. Na otokih na jezeru gnezdi tudi 10-15 parov čopaste črnice, kar je najpomembnejša lokalna gnezdeča populacija te vrste v Sloveniji. Čopasta črnica pa je na rdečem seznamu ptičev gnezdilcev uvrščena v kategorijo ranljivih vrst (Štumberger 1993, 27-33). Za to območje pa je značilna tudi velika pestrost favne kačjih pastirjev. Kačji pastirji potrebujejo za razvoj vodo, v kateri so večji del življenja kot ličinke, prav tako pa so nujni tudi primerni kopenski habitati, kjer se zadržujejo odrasli osebki. Primerni vodni habitati sta potoka Studenčnica in Struga z raznolikimi nišami tekoče vode, z vodnim rastlinjem prepredenimi deli in okljuki, kjer voda zastaja. V slednji se razvija tudi kačji potočnik, medtem ko je iz stare struge Drave potrjen tudi razvoj koščičnega škratca (Štumberger 1993, 34-38). Zaradi dobre ohranjenosti habitata in možnosti ohranitve vrste pa sta bili omenjeni območji vključeni v Naturo 2000. 4.3 Plovni režim in ekologija Plovno območje je reka Drava od »sotočja« pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero. Določitev plovnega območja je temelj plovnega režima. Plovno območje je zaradi specifike reke Drave in Ptujskega jezera ter zaradi maksimalne izrabe gospodarskih, ekoloških, turističnih in rekreativno-športnih razlogov, razdeljeno na tri cone (Ferk in drugi 2003, 9). Plovba po Ptujskem jezeru in obravnavanem odseku Drave že poteka. Potek plovbe pa ni usklajen z ostalimi interesi in dejavnostmi prostora. V nasprotju je predvsem z naravovarstvenimi interesi. Uskladitev interesov rabe prostora na jezeru in ob njem ter razvoj novih dejavnosti, ne da bi bila pri tem okrnjena osnovna vodnogospodarska in energetska namembnost, je možna na osnovi jasno definiranih pogojev rabe prostora. S tem ciljem je bil pripravljen tudi Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, s katerim se na območju Mestne občine Ptuj in občine Markovci ureja plovni režim..

25 Ta odlok predvideva takšno delitev plovnega območja: CONA A Zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča Brodarskega društva Ranca v Budini, dolvodno, do območja 500 metrov od jezu HE Formin v Markovcih. V tej coni naj bi bila dovoljena plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 40 km. Dovoljeno je tudi smučanje na vodi. (Ferk in drugi 2003, 9-26). CONA B Zajema del Ptujskega jezera in reko Dravo od pristanišča Brodarskega društva Ranca v Budini, gorvodno, do »sotočja« pri Termah Ptuj. Ta cona zajema urbaniziran del toka reke Drave in del Ptujskega jezera, zato je v njej dovoljena plovba plovil z motornim pogonom. V bistvu gre za najbolj atraktiven del Ptujskega jezera. V tej coni je dovoljena plovba motornih čolnov, vodnih skuterjev in drugih podobnih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2, 5 metra in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost je 40 km/h. Hitrost plovil je lahko tudi višja ob športnih in rekreacijskih prireditvah, vendar v skladu s pravili za izvedbo posamezne prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu. (Ferk in drugi 2003, 9-26). CONA C Zajema del Ptujskega jezera na območju petsto metrov od jezu hidroelektrarne Formin v Markovcih do jezu ter 10 metrov okrog ornitološko pomembnih otokov na Ptujskem jezeru. Tukaj velja prepoved plovbe za vsa plovila, razen za plovila za zaščito, reševanje in pomoč, plovil policije, inšpekcijskih služb, javnih služb na področju upravljanja voda in drugih plovnih državnih organov, ki izvajajo naloge iz svoje pristojnosti. Plovba je prepovedana v območju petsto metrov pred jezom hidroelektrarne Formin v Markovcih, zaradi varnostne narave, saj bi približevanje jezu lahko bilo nevarno. Prepoved plovb okoli ornitološko pomembnih otokov na Ptujskem jezeru (10 metrov) pa predstavlja varovanje ekološke niše, ki je pomemben habitat predvsem za ptice (Ferk in drugi 2003, 9-26). Izvajanje obravnavanega odloka bo imelo zaradi organizirane plovbe trajen in neposreden vpliv na nekatere vrste ptic in tudi druge živali. Plovba po Ptujskem jezeru in obravnavanem odseku Drave tako ne bi smela potekati v času gnezdenja in v neposredni bližini območij, ki so pomembna za ptice. Organizirana plovba bi predstavljala serijo bolj ali manj rednih motenj, zaradi katerih bi se ptice pogosteje kot običajno spreletavale, v času valjenja zapuščale gnezda in se manj časa prehranjevale. V odloku ni opredeljeno območje prepovedi plovbe okrog betonskih podstavkov daljnovoda, kjer sta gnezdišči kolonije rečnega galeba in navadne čigre. Približevanje plovil betonskima postavkoma s kolonijo omenjenih vrst, na razdaljo manjšo od 100 metrov, bi po vsej verjetnosti imelo na gnezditveno uspešnost navadne čigre in rečnega galeba zaradi hrupa velik negativen vpliv..

26 Prav tako pa bi majhno zaščiteno območje okoli ornitološko pomembnih otokov, velike dovoljene hitrosti plovbe in plovba v coni A v mesecu maju, imelo negativen vpliv na omenjeni vrsti. Plovba do konca oktobra pa bi lahko negativno vplivala na nekatere prezimujoče vrste ptic, ki se v oktobru že začnejo zbirati na tem obravnavanem območju. Plovba bi prav tako bila neusklajena in v nasprotju z interesi ribičev oziroma njihove strokovne institucije, saj bi v priobalnem pasu po strugi Drave in po levem bregu Ptujskega jezera močno ovirala rekreativno ribarjenje. Na desni in levi brežini jezera pa sta označeni tudi dve območji drstišč. Tako bi pri določanju plovnih območij morala biti upoštevana merila, ki omejujejo plovbo v priobalnem pasu, tako da se ne ovira ribičev ter da se zaščitijo drstišča kot habitati. Zaradi povečanja plovbe na večjem delu Ptujskega jezera in ob športnih in drugih turističnih prireditvah, bo na obravnavanem območju lahko prisotnih tudi več neposrednih emisij v vode. Površinska voda bi tako lahko bila bolj obremenjena z ostanki bencinskih in drugih goriv. Tudi na območju pristanišča, kjer se bodo odvijale aktivnosti povezane z vzdrževanjem in servisiranjem plovil, ter na območju vstopno-izstopnih mest, je mogoče pričakovati manjše količine nevarnih odpadkov. Na območju Ptujskega jezera je v gradnji tudi Puchov most. Z izgradnjo mostu bo izgubljen tudi določen del uporabne površine Ptujskega jezera za vodne ptice, pri njegovem obratovanju pa bo prisoten tudi negativen vpliv hrupa. Po izgradnji mostu bo na tem območju, zaradi hrupa plovbe plovil na motorni pogon in obratovanja mostu, prisoten torej kumulativni negativni vpliv na nekatere vrste ptic. Bolj ali manj konstantni hrup, zaradi plovil na motorni pogon, lahko ima posledice za populacije vodnih ptic. Vpliv hrupa na ptice bi se lahko kazal kot stres in motnje v zvočni komunikaciji med osebki. Kot posledica tega bi lahko bila pri gnezdilkah tudi manjša gnezditvena uspešnost. Opisane negativne vplive plovbe na vodne ptice in druge živali je mogoče omiliti oziroma izločiti s: • časovno omejitvijo plovbe, • izločitvijo ključnih predelov iz plovnega območja, • omejitvijo hitrosti plovil na motorni pogon. S takšnim Odlokom o plovnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru se ne strinjamo. Potrebno bi bilo: • v coni C povečati pas okrog ornitološko pomembnih otokov iz 10 metrov na 100 metrov; • okrog betonskih daljnovodnih podstavkov predvideti vsaj 100 metrov zaščitenega območja; • v coni B določiti 50 metrov širok pas, kjer bi bila plovba prepovedana; • namesto 40 km/h bi morala biti najvišja dovoljena hitrost nižja, na primer 20 km/h; • povečati cono C pri Puchovem mostu. • na desni strani jezera povečati cono C od 50 do 350 metrov od obale..

27 4.4 Varovana območja narave Na podlagi uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ul RS št. 49/04, 110/04) predstavlja obravnavano območje: • del območja Natura 2000: Drava SPA SI500011; • del potencialnega območja Natura 2000: Drava pSCI SI3000220. Posebno varstveno območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (Ul RS št. 49/04). Območje pSCI SI3000220 Drava predstavlja nižinski pas ob reki Dravi od Maribora pa do hrvaške meje in zavzema 3622,71 ha. Zaradi zajezitvenih posegov na reki predstavlja območje večinoma sekundarne habitate. Območje je ogroženo zaradi neprimernih vodnogospodarskih ukrepov ter onesnaževanja vode (Natura 2000). Posebno območje varstva SPA SI500011 Drava spada v Podravsko regijo. Območje obsega 9006,93 ha. Drava je v Sloveniji najpomembnejše območje za selitev črne čigre in malega galeba ter gnezditev navadne čigre, rečnega galeba in čopaste črnice. Za vse navedene vrste je najpomembnejše prav Ptujsko jezero (Natura 2000). 4.4.1 Kvalifikacijske vrste na varovanem območju Kvalifikacijske vrste na območju SI500011 SPA Drava so: bela in črna štorklja, belorepec, belovrati muhar, bičja trstnica, breguljka, čapljica, čopasta črnica, črna in navadna čigra, grahasta in mala tukalica, kormoran, liska, mali deževnik, galeb, martinec, ponirek, mali žagar, mlakarica, njivska gos, pisana penica, pivka, plašica, rečni cvrčalec, rečni galeb, rjavi srakoper, rumena pastirica, sivka in srednji detel (Natura 2000). Kvalifikacijske rastlinske in živalske vrste na območju SI3000220 pSCI Drava pa so: vidra, vejicati netopir, veliki podkovnjak, močvirska skledica, bolen, kapelj, grbasti okun, črtasti medvedek, močvirski krešič, kačji potočnik, koščični škratec in plazeča zelena (Natura 2000)..

28 5 PERSPEKTIVE PTUJSKEGA JEZERA Ptujsko jezero je bilo zasnovano kot hidroenergetski objekt, kar je nedvomno njegova osnovna funkcija. Kot tako velika vodna površina predstavlja izreden potencial za športno rekreacijske dejavnosti. Samo vodno telo že danes nudi možnosti za športni ribolov in plovbo z motornimi čolni, jadrnicami, jadralnimi deskami in veslaškimi čolni. Obravnavano območje ima zaradi neposredne bližine Term Ptuj in mesta Ptuj ter bližnjega Maribora velik turistični in rekreacijski potencial. Visoka stopnja naravne ohranjenosti ob Dravi in jezeru in Krajinskega parka Šturmovci, slikovitost krajine ter lahka dostopnost, so dejavniki privlačnosti območja za razne oblike rekreativne dejavnosti. Slika namenske rabe sestavin prostora priča o prisotnosti površin, ki predstavljajo potencial za rekreacijo in turizem. Posebej atraktivna so vsa območja površinskih voda, zelenih površin in gozda, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa v mirnem in zdravem okolju. Mestno jedro Ptuja in številna arheološka najdišča v okolici Ptuja predstavljajo turistično ponudbo svetovnega slovesa. Skupaj s Termami Ptuj, svojevrstno kulinariko in naravnimi značilnostmi tvorijo eno pomembnejših turističnih destinacij v Sloveniji. Estetika pokrajine predstavlja pomembno turistično znamenitost in privede do fizične in psihične sprostitve, rahlo valovita travnata pokrajina porasla z raznovrstnimi visokimi drevesi, lahko predstavlja čudovit naravni pejsaž. Tako izstopa morfološki in rastlinski element. Estetska vrednost takega pejsaža se še močno poveča s prisotnostjo reke in jezera (hidrografski element). Človek v lepoti (estetiki) pejsaža uživa vizualno, to je z očesom. Tako želi estetsko vrednost doživeti neposredno. S kopanjem, jadranjem, smučanjem na vodi doživlja lepote narave še globlje in tako še bolj sprošča psihično in fizično napetost. Ptujsko jezero je takšna turistična znamenitost, saj tako velika površina obdana z veliko površino naravnega okolja predstavlja naravni pejsaž. K povečanju takšnih užitkov bi bila potrebna ureditev jezera, predvsem ureditev brežin in sanacija jezera, saj velik problem predstavlja zamuljenost jezera. Za uživanje v tem naravnem okolju bi bilo potrebno uredit več sprehajalnih poti ter postaviti več klopi, ki bi bile namenjene sprehajalcem ter tistim, ki si želijo samo posedanja ter uživanja v tem lepem naravnem okolju. Zabavno rekreativni potenciali vodnih površin zavisijo od njihove površine, pristopnosti, klimatskih in fizično-kemijskih značilnosti. Možnost koriščanja vodnih površin je zmanjšana, če nastopijo naravne ovire, ki otežujejo pristop k njim (nepristopne obale, kanjonske doline, močvirna obala, itd). V zadnjem času so vodni potenciali močno zmanjšani tudi zaradi bakteriološkega onesnaževanja (Ršumovič 1977, 231-233). Za povečanje zabavno rekreativnih potencialov bi bila potrebna izgradnja nekaterih športnih objektov ter ureditev brežin za lažjo dostopnost do jezera. Za omogočanje kopanja v Ptujskem jezeru pa bi bila potrebna sanacija in vitalizacija jezera..

29 V okolju, ki je drugačno od vsakodnevnega delovnega in stanovanjskega okolja, polnega hrupa in drugih človeku škodljivih elementov, se potreba po rekreaciji še uspešnejše realizira. Zato je psihična in fiziološka rekreacija za človeka nujna, telesno in duševno ravnotežje pa si lahko povrnemo z naravnimi elementi. Ptujsko jezero ima veliko število atraktivnih naravnih elementov, ki zvišujejo njegovo rekreacijsko vrednost in imajo v končni fazi tudi ekonomski efekt. Med naravno pogojenimi dejavniki so tako zastopani dejavniki, ki učinkujejo predvsem na optično doživljanje pokrajine, elementi, ki imajo predvsem klimatski učinek in elementi, ki omogočajo aktivno rekreacijo, kot so kopanje, čolnarjenje, ribolov, nabiranje gob, sprehodi po parku, itd. 5.1 Perspektivni obiskovalci V nadaljevanju bomo skušali prikazati kateri bi bili prihodnji tržni segmenti in s kakšnimi športnimi in drugimi aktivnostmi bi se lahko ukvarjali. Tržne segmente bomo opredeljevali samo po starostni opredelitvi (Pauko 1984, 133). 5.1.1 Športniki in prireditve Velike vodne površine, kot je Ptujsko jezero, lahko ob urejeni infrastrukturi in urejenih brežinah privabljajo številne športnike. Na Ptujskem jezeru se skozi leto dogaja nekaj športnih prireditev. Te prireditve imajo tekmovalni značaj in so vpisane v tekmovalni koledar nacionalne kajakaške in jadralne zveze. Tekmovanja v letu 2006 so bila: • JADRO RANCE 2006 Tukaj gre za jadralno regato, ki je izbirna mednarodna regata za državno reprezentanco Slovenije v razredih: OPTIMIST, LASER 4. 7 in EVROPA. To je regata z najvišjim koeficientom in je v programu Jadralne zveze Slovenije, kar pomeni, da je izbirna za državno reprezentanco in bodo udeleženi vsi slovenski jadralci. S takšnim koeficientom pride regata tudi v koledar mednarodnih regat. To pomeni, da lahko pričakujemo zelo kvalitetne jadralce razpisanih razredov, tako naše kot tudi tuje tekmovalce. • SLOVENSKI POKAL NA MIRNIH VODAH To je veslaška regata v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Rezultati pa štejejo za slovenski pokal. Tekmovanje poteka v vseh starostnih kategorijah na 2000 m, 1000 m in 50 m. • POKAL PTUJA 2006 Pokal Ptuja je jadralna regata v razredu OPTIMIST, LASER 4. 7, EUROPA in LASER RADIAL. Ta regata je zaključna regata za JEZERSKI POKAL SLOVENIJE, ki poteka med Velenjskim, Šmartinskim, Mariborskim in Ptujskim jezerom. Prav tako pa se s to regata zaključuje celotna sezona prireditev na Ptujskem jezeru..

30 V prihodnje bi bilo potrebno organizirat več takšnih tekmovanj, ne samo v regionalnem in državnem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Tako bi Ptujsko jezero postalo v Sloveniji, Evropi in morda tudi v svetu bolj prepoznavno in seveda tudi obiskano. Leta 2000 je bil izdelan idejni projekt izgradnje umetne proge za kajak, kanu in raft. Izgradnja takšne proge za kajak, kanu in raft na jezeru v Markovcih, bi ponovno vzpostavila povezavo med staro strugo in biotopom jezera. S tem povezovalnim kanalom pa bi vodo uporabili še za dodatne dejavnosti, ki so danes svetovni trend. Zaradi zagotavljanja ekološkega minimuma v stari strugi reke Drave prelivamo vodo preko zapornic. S tem zagotavljamo potencialno energijo vode, namesto, da bi jo izrabili. S tem poseg v naravo ne bi bil škodljiv, temveč bi z njim izboljšali pogoje življenja tako biotopu v vodi kot tudi bližnjim naseljencem. Ti se v poletnih mesecih namreč srečujejo z neprijetnim vonjem, ki se ustvarja v umetno ustvarjenem bazenu odpadnih voda iz čistilne naprave Ptuj. Področje bi tako postalo urejeno in simbioza bi bila vzpostavljena. S postavitvijo takšnega objekta umetne proge bi se morda tudi življenje na jezeru razširilo. Zaradi izredne višinske razlike, ki je koristna in na voljo, bi na tej progi lahko organizirali tudi svetovna prvenstva v kajaku na divjih vodah, kanuju in raftu (Muzek 2001, 47). Ptujsko jezero pa je primerno tudi za druge športe, kot je jadranje na deski in smučanje na vodi. Jadranje na deski je tista športna panoga, za katero ni primerno samo morje, temveč imamo v Sloveniji kar nekaj jezer kjer se lahko ukvarjamo s to športno dejavnostjo. Tudi Ptujsko jezero je primerno, vendar pa je pri akumulacijskih jezerih potrebno paziti, da nas v brezveterju ne potegne do jezu. Jadranje na deski je šport za katerega je značilno, da krmarimo s spreminjanjem jadra, kar omogoča gibljiva povezava med jadrom in plovilom. Ta šport je danes priljubljena oblika rekreacije in tekmovanj za milijone navdušencev po vsem svetu. Hkrati z njim se je razvila ustrezna industrija in turizem. Razvoj jadranja na deski je omogočil tudi tehnološki napredek na področju izdelave umetne snovi (Zupan in drugi 1984, 8-9). Jadranje na deski, posebej v šibkem vremenu, sem ter tja pred obalo postane enolično in dolgočasno. Tako so nekateri jadralci na deski začeli izmišljati razne like, pri tem pa gibanje jadralca, deske in jadra ni »šolsko pravilno«. Tako se dobi tudi boljši občutek za obnašanje deske, tako da le to bolje obvladamo tudi v kritičnih položajih. Tehnika akrobatskega jadranja na deski se je silno razvila, vsako leto pa izumijo še kakšno novost (Zupan in drugi 1984, 88). Tudi smučanje na vodi je tista perspektiva, ki bi se na Ptujskem jezeru lahko bolje razvijala. Tako bi lahko jezero z razvojem te panoge začelo privabljati tako športnike kot tudi rekreativce. Smučanje na vodi kot šport in tudi kot rekreacija zahteva drago in kvalitetno opremo. Kdor vodi to aktivnost mora biti strokovno usposobljen, mora imeti izpit za učitelja smučanja na vodi. Tudi voznik čolna mora imeti ustrezno znanje in izpit za vožnjo motornih čolnov..

31 Sredstva potrebna za smučanje na vodi: • čoln: ta mora zadovoljevati vse predpise o varnosti plovbe. Na jezerih mora biti motor v čolnu, pri tem je hlajenje zaprtega sistema, da ne onesnažuje vode in okolice. • več parov smuči: za otroke, odrasle, smuči za dobre in zahtevne smučarje • rešilni jopiči: ti pa so obvezna oprema za vse smučarje na vodi. Ostala ponudba, ki je vezana na vleko čolnov, je: • banana • tube • padalo: to je naprava, ki omogoča letenje s pomočjo vlečenja čolna. (Oreb 1997, 48) 5.1.2 Počitnikarji Ptujsko jezero je primerno za veliko športnih aktivnosti. To so predvsem vodni športi, kot so veslanje, smučanje na vodi, jadranje deskanje,… Zaenkrat še ni primerno kopanje v jezeru. Vendar pa je že pripravljen projekt sanacije Ptujskega jezera, tako da bo v jezeru mogoče tudi kopanje. Ti vodni športi že danes privabljajo Ptujčane in okoliške prebivalce, v prihodnje pa bi lahko bili velika perspektiva številnim drugim počitnikarjem, izletnikom in tudi športnikom. Današnji turizem je nezanimiv brez ponudbe smučanja na vodi, banan, tub in vodnih skuterjev. Takšno ponudbo bi bilo potrebno realizirati na Ptujskem jezeru, ker bi vsekakor privabila številne obiskovalce, tako mlade kot tudi starejše. Morda tudi zato, ker so te dejavnosti polne adrenalina in jih ni mogoče vsepovsod koristiti. Ko pa so ljudje na dopustu ali samo na izletu, želijo razen poležavanja izkoristiti tudi kaj takšnega, ki jim popestri njihov oddih. Pri vsem tem pa je pomembno, da ostane vodna površina in okolica nedotaknjena, čeprav služi za šport in rekreacijo. Predvsem je treba misliti na vodne živali in tudi tiste, ki živijo ob tej vodni površini. Turizma pa si ni več mogoče predstavljati brez številnih prireditev, ki zadovoljujejo potrebe turistov po zabavi, sprostitvi in družabnosti. Zabavne in športne prireditve pripomorejo k večji popularnosti posameznih krajev. Lokalna turistična organizacija Ptuj je v sodelovanju z Brodarskim društvom Ranca, Športnim zavodom Ptuj ter športnimi klubi in društvi že pričela z organizacijo športnih aktivnosti na Ptujskem jezeru. Tako so ob praznovanju prvega maja organizirali športnozabavno prireditev. Ta je obsegala: spust po Dravi, tek ob jezeru, kolesarski izlet, vožnjo s katamaranom, deskanje na vodi in vožnjo s kajaki in kanuji in razne druge športne igre. Takšnih prireditev, ki bi pritegnili turiste nastanjene v mestnem jedru in Termah Ptuj, pa tudi izletnike in druge obiskovalce, bi moralo biti čez leto več. Pri Termah Ptuj (desni breg) in pri restavraciji Ribič (levi breg) sta predvideni vstopno izstopni mesti predvsem iz razloga, da sta ti lokaciji ob Dravi že drugače atraktivni za turiste in bi se na ta način turistična ponudba razširila tudi na desni breg in ga povezala s.