Geografski vidiki novih mest

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. MIHA VALANT. Geografski vidiki novih mest Na primeru Velike Britanije Zaključna seminarska naloga. Mentor: izr. prof. dr. Dejan Rebernik Univerzitetni študijski program prve stopnje: Geografija in Umetnostna zgodovina. Ljubljana, 2015.

Izvleček Geografski vidiki novih mest: na primeru Velike Britanije Nova mesta so bila v Veliki Britaniji realizirana po drugi svetovni vojni. Tako so nekatera stara že več kot petdeset let. Zaradi časa, ki je pretekel od takrat, lahko danes bolj kritično presodimo prve dolgoročne učinke in uspešnost tega urbanističnega eksperimenta. Metodološko delo temelji na interpretaciji in statistični obdelavi podatkov s področja demografije in gospodarstva. Ugotovili smo, da nova mesta v Veliki Britaniji kljub določenim pozitivnim vidikom niso uspela doseči zastavljenih ciljev. Jasno se je pokazala tudi razlika med severnim in južnim delom države ter medregionalne razlike tako na demografskem, kot tudi na gospodarskem področju. Bolj očitno so se pokazale tudi prednosti in slabosti modernistične zasnove novih mest v primerjavi s tradicionalnimi mesti. Teze o uspešnosti novih mest tako ne moremo potrditi. Ključne besede: urbana geografija, geografija naselij, mesta, Velika Britanija, mestno prebivalstvo. Abstract Geographical Aspects of New Towns: on the case of Great Britain New towns in Great Britain were built after the second world war. Some of them are now much older than fifty years. Owing to that fact, the relative distance from the time of the beginning of the new town program, we can now assess their long term effects and success more critically. In addition to this, the success of the new towns is the core interest of this thesis. Our research strategy is based on interpretation of statistical data from the field of demography and economy. We concluded that new towns were unsuccessful in achieving their goals, even though they have some positive effects. Moreover, we can now see more clearly the huge gap between regions in the north and in the south of the country in the fields of demography and economy. Furthermore, we pointed out positive and negative aspects of modernist urban planning in the new towns. Based on the analysis of statistical results we may disprove the hypothesis on the success of the new towns in Great Britain. Key words: urban geography, settlement geography, towns, Great Britain, urban population. 1.

KAZALO. 1.. UVOD ................................................................................................................................. 3 1.1.. Opredelitev teme.......................................................................................................... 3. 1.2.. Cilji, hipoteza in metodologija zaključne seminarske naloge ..................................... 3. 1.3.. Struktura zaključne seminarske naloge ....................................................................... 3. 2.. Teoretska osnova modela novih mest ................................................................................. 4. 3.. Lokacija novih mest in prometna povezanost ................................................................... 10 3.1.. Prometna povezanost v nacionalno mrežo avtocest .................................................. 12. 3.2.. Povezanost z železnicami .......................................................................................... 14. 3.3.. Letalske povezave...................................................................................................... 14. 4.. Vloga novih mest v regionalnem okviru ........................................................................... 16. 5.. Demografske značilnosti novih mest v Veliki Britaniji .................................................... 19. 6.. 5.1.. Število prebivalstva novih mest ................................................................................. 19. 5.2.. Starostna struktura prebivalcev ................................................................................. 22. 5.3.. Indeks staranja prebivalcev ....................................................................................... 26. 5.4.. Etnična in religijska sestava novih mest .................................................................... 26. Gospodarstvo novih mest v Veliki Britaniji ..................................................................... 29 6.1.. Oris gospodarstva v preteklosti in danes ................................................................... 29. 6.2.. Gospodarska struktura novih mest ............................................................................ 31. 6.3.. Socialna struktura prebivalstva .................................................................................. 33. 6.4.. Gospodarska aktivnost prebivalstva .......................................................................... 36. 6.5.. Zaposlenost v domačem mestu .................................................................................. 37. 6.6.. Gospodarski problemi novih mest ............................................................................. 38. 7.. Današnja podoba novih mest v Veliki Britaniji in njihova prihodnost ............................. 38. 8.. SKLEP .............................................................................................................................. 45. Viri in literatura ........................................................................................................................ 48 Literatura .............................................................................................................................. 49 Viri ....................................................................................................................................... 51 Seznam slikovnih prilog ........................................................................................................... 51 Seznam tabel ............................................................................................................................ 53. 2.

1. UVOD 1.1. Opredelitev teme Nova mesta so danes v svetu nekaj popolnoma običajnega, saj jih najdemo na vseh poseljenih celinah sveta. V zaključni seminarski nalogi se bom osredotočil predvsem na nova mesta v Veliki Britaniji, ki veljajo za temeljni urbanistični eksperiment na tem področju in so vplivala na oblikovanje novih mest drugje. Tema je vredna obravnave zaradi časovne distance do danes, saj so se že pokazale prve dolgoročne posledice takšnih mest, ki so tako dobre, kot slabe. Posledice se pojavljajo na mnogih področjih, od demografske podobe tovrstnih mest, gospodarstva, prometa, vse do njihove vloge v širšem kontekstu posameznih držav. Preučevanje takšnih mest je nujno tudi za izboljševanje življenjskih razmer v njih in za planiranje njihovega nadaljnjega razvoja v smeri trajnostnega razvoja. Poleg tega danes zanimanje za uspehe in neuspehe novih mest narašča, saj se iz izkušenj v njih da potegniti veliko uporabnih informacij, ki pomagajo k boljšemu planiranju novih sosesk danes. 1.2. Cilji, hipoteza in metodologija zaključne seminarske naloge Cilji seminarske naloge so povezani predvsem z željo po celostni obravnavi posledic novih mest: - Cilj 1: Obravnava teoretskih izhodišč novih mest, ki so ključna za razumevanje njihovega ustroja. - Cilj 2: Analiza geografskih značilnosti novih mest danes (lokacija, prebivalstvo, gospodarstvo …). - Cilj 3: Težave, s katerimi se soočajo nova mesta danes in primeri uspešnega reševanje le-teh. Tako je iz tega izpeljana teza zaključne seminarske naloge, ki je: »Nova mesta so se na dolgi rok izkazala za uspešen urbanistični družbeno-ekonomski projekt v Veliki Britaniji«. Metodološko sem se navezal predvsem na že obstoječo literaturo o novih mestih. Gre predvsem za obdelavo prvih teoretskih razprav, v katerih so predvsem opravičevali svojo namero o graditvi novih mest in razlagali dobre strani tega projekta. Poleg tega pa je izrednega pomena tudi današnja literatura, ki zaradi določene časovne oddaljenosti k projektu pristopa zelo kritično in ga pretresa iz različnih zornih kotov, s čimer dobimo kar dober vpogled v učinke novih mest danes. Poleg literature velik del predstavlja tudi analiza statističnih podatkov. Statistični podatki se nanašajo na popis leta 2011, saj gre v tem primeru za podatke na vseh področjih, medtem ko so kasnejši podatki le delni. Za Anglijo in Wales sem podatke pridobil s pomočjo podatkovnega portala NOMIS: Official Labour Market Statistics, ki ga v imenu britanske Office for National Statistics vodi Univerza v Durhamu in vsebuje podatke popisa leta 2011 kot tudi za vse popise do leta 1981 (http://www.nomisweb.co.uk/). Za Škotsko so podatki ločeni in se nahajajo na spletni strani Stotland's Census 2011: Shaping Our Future (http://www.scotlandscensus.gov.uk/). Stran je namenjena le podatkom iz popisa 2011 in jo vodi statistični urad za Škotsko (National Records of Scotland). 1.3. Struktura zaključne seminarske naloge Naloga je zasnovana tako, da je najprej predstavljena teoretična podlaga za nastanek novih mest, od vrtnih mest do prvih modernističnih novih mest v Veliki Britaniji in v svetu po drugi svetovni vojni. Sledi poglavje, v katerem ima glavno vlogo geografska lokacija novih 3.

mest in njihova povezanost v širši državni kontekst s prometnimi povezavami in njihovo vlogo v regionalni politiki. Nato sledita poglavji o družbenih in gospodarskih značilnostih novih mest, ki se naslanjajo tako na današnje podatke, kot tudi na primerjavo s preteklostjo. Zadnje poglavje je namenjeno še težavam, ki so se pokazale v novih mestih na dolgi rok in primeri reševanja le-teh. 2. Teoretska osnova modela novih mest Nova mesta niso nova teorija v urbanem planiranju mest. Prvi zametki teorije, ki je kasneje pripeljala do uveljavitve novih mest, segajo že v viktorijansko Britanijo konca 19. stoletja. Takrat se prvič pojavi ideja o tako imenovanem vrtnem mestu (Garden City). Teoretski utemeljitelj tega principa je bil Sir Ebenzer Howard. Gibanje za vrtna mesta so sprožile posledice industrializacije, ki so zmotile ustaljen družbeni red, ki je prevladoval do konca 18. stoletja. To je pomenilo hitro in povečano urbanizacijo industrijskih središč, s čimer ni bilo mogoče na hitro zagotoviti zadovoljivih bivalnih pogojev za vse ljudi in zajeziti prenaseljenosti mest in naraščajoče revščine. Poleg tega je bila negotova tudi zaposlenost v industriji. Industrializacija je sprožila tudi proces še večjega razslojevanja prebivalstva, s čimer je na eni strani stala moderna bogata kapitalistična elita, ki je imela v lasti tovarne, na drugi strani pa množica obubožanih ljudi (Osborn, Whittick, 1963). Gibanje za vrtnih mesta (Garden City Movement) se je pojavilo kot ventil za ublažitev posledic industrializacije. Bistvo vrtnih mest je, da so skušali ustvariti mesto, ki je temeljilo na enakomernem razmerju med številom prebivalcev v mestu in številom delovnih mest, s čimer bi preprečili lokalno nezaposlenost in vsakodnevno migracijo v večja zaposlitvena središča. Velikost takšnega mesta bi bila tolikšna, da bi lahko bila samovzdrževalna in bi imela najpomembnejše funkcije brez odvisnosti od večjega mesta. Želja je bila tudi, da bi bilo takšno mesto samozdrževalno glede hrane in energije. Zaželjeno je bilo tudi ravnovesje med urbanim načinom življenja in ruralno okolico. S tem pristopom bi torej dosegli združitev prednosti mesta in podeželja v novih idealnih vrtnih mestih. Podobne nazore o izgledu mesta so prevzeli tudi snovalci prvih novih mest po drugi svetovni vojni. Primer takšnega mesta predstavlja novo mesto Harlow iz leta 1947, ki se nahaja v neposredni bližini Londona (Alexander, 2009). Gre za princip, ko so mesto razbili na posamezne bivalne enote, ki so postavljene v zeleno okolje, s centrom mesta pa so povezane s prometnicami (slika 1). Idealna vrtna mesta bi bila kar velika, saj so bila planirana za do 32.000 ljudi. Imela so velik vpliv tudi na urbano planiranje v drugi polovici. Slika 1: Razlika med panoramo tradicionalnega organsko rastočega starega mesta (zgoraj) in panoramo novega mesta (spodaj); vir: Alexander, 2009, str. 74.. 20. stoletja. Ključne novosti, ki jih je vpeljal ta model so coniranje in zeleni pasovi (greenbelt). Namen je bil ločiti bivalne predele mest od industrijskih predelov, poleg tega pa je vključil še prostor za urbane farme, ki bi prehransko zadovoljile potrebe mesta. Središče mesta bi z bivalnimi, industrijskimi in ruralnimi conami povezal z železnico. Novost je tudi v tem, da Howard gleda na ta mesta iz regionalnega geografskega vidika, saj ga bolj zanima vključitev mesta kot takega v sistem, kot mesto izolirano od vseh ostalih funkcij geografskega 4.

prostora (Short, Benton-Short, 2008). Kljub najboljšim namenom sta bili v Evropi v realnosti izpeljani le dve pravi vrtni mesti. Gre za angleški mesti Letchworth (1904) in Welwyn (1920; Kostof, 2004). Gibanje vrtnih mest je vezano predvsem na obdobje pred prvo svetovno vojno. Prva svetovna vojna zagotovo pomeni grob poseg v tok zgodovine, sociale in razvoja mest. Obdobje po njej je zaznamovalo predvsem iskanje novega, enotnega sistema vrednot in obsežni programi povojne obnove ter začetek znanstvenega razumevanja individualnega in kolektivnega vedènja. Poskus obnove se je zgostil v zelo kratko obdobje med leti 1924 in 1929. Kljub temu je v urbanizmu pustil ogromno sledi, saj je to obdobje najbolj nenavadnih arhitektonskih izkušenj v zgodovini Evrope, ki so jih oblikovali znani evropski arhitekti, kot so Švicar Le Corbusier, Nemca Ludwig Mies van der Rohe in Walter Gropius ter Finec Alvar Aalto (Benevolo, 2004). Pojav modernizma v arhitekturi in urbanizmu je sprožil pretrganje vezi z matično evropsko tradicijo in hkrati ponudil konceptualno podlago, s katero je bilo mogoče modernizirati katerokoli tradicijo na svetu. Ključno vlogo pri populariziranju modernističnega oziroma funkcionalističnega mesta je imela skupina CIAM (Congrès Internationaux Slika 2: Tloris za Ville Contemporaine, vir: Le Corbusier, 1987. The City of d'Architecture Moderne) in To-morrow and its Planning. New York, Dover Publications, str. 180-181. njihov manifest modernističnega koncepta mesta Atenska listina (La Charte d'Athenes). Atenska listina opredeli bistvene dele človekovega bivanja, ki jih mora upoštevati tudi mesto in arhitektura. To so: stanovati, delati, skrbeti za telo in dušo ter krožiti (Benevolo, 2004, str. 231). Ključen inovator in propagator modernega planiranja mesta je bil Le Corbusier. Njegova mesta so bila zasnovana z namenom modernizacije sodobnih metropol kot so bili London, Pariz, Berlin, New York, oziroma tudi manjša mesta (Le Corbusier, 1987). Poleg tega je ustvaril še primere popolnoma novih mest, ki so zgrajena po aktualnih funkcionalističnih tendencah. Primera za to sta Ville Radieuse in Ville Contemporaine. Pri obeh primerih gre za modela mest, ki bi bila zgrajena popolnoma na novo. Ville Contemopraine je idealna funkcionalistična metropola, planirana za tri milijone prebivalcev. Zgrajeno je tako, da ima tloris pravokotnika, znotraj katerega so ceste speljane vodoravno in. Slika 3: Diorama Ville Contemporaine, vir. Kostof, S., 2004. The City Assembled. London, New York, Thames and Hundson, str. 233.. 5.

vzporedno, s čimer dobimo enakomerne bloke stavb. Poleg tega so še štiri diagonalne ceste, ki povezujejo skrajne robove mesta (slika 2). V sredini mesta so visoki poslovni nebotičniki, obkrožajo jih nižje stavbe namenjene trgovski dejavnosti in zabavi. Zunaj tega so v zelenje postavljeni bivalne stavbe. Gre za bloke, vile in hiše. Bloki so grajeni tako, da imajo v sredini dvorišče s travo in drevesi. Po sredini mesta tečeta dve dvignjeni glavni cesti, ki sta namenjeni samo prometu, široki 40 metrov (slika 3; Kostof, 2004). Srečata se na sredini, kjer se nahaja tudi glavna železniška postaja, ki se obvezno nahaja pod zemljo, na strehi pa je prostor za heliodrom (slika 2). Pešci so strogo ločeni od prometa na cestah in hodijo po dvignjenih conah namenjenih samo njim, stran od motečih avtomobilov. Industrijski predel mesta se nahaja stran od mesta. Okoli njega je pas zelenja (green belt), na robu katerega so manjša vrtna naselja (Le Corbusier,1987). Kljub temu gre še vedno za veliko milijonsko metropolo, kar je precej drugače kot pri modelu vrtnih mest. Opisani princip mesta je ključen za formiranje načrtov za nova mesta po drugi svetovni vojni. Funkcionalizem je vlogo mesta kot parcialnega pokrajinskega sistema postavljenega nasproti podeželju, nujno vzel kot problematično. Novo projektiranje je v svoj okvir vzelo celotno geografsko okolje in se znotraj tega okvirja s temeljito presojo lotilo na novo opredeliti mesto (Benevolo, 2004, str. 230). Ta preobrat v kulturi in dojemanju mesta ter arhitekture v Evropi sovpada s prvo svetovno vojno, ki pomeni ogromen preskok in reformo starega družbenega sistema. Evropa je stopila iz lastne vloge in kritično ovrednotila svojo preteklost in s tem postavila temelje za nadaljevanje vsesplošne prenove, ki bi se nedvomno zgodila, če ne bi leta 1929 prišlo do finančne krize in leta 1939 do 2. svetovne vojne. To sta dva najpomembnejša dogodka, ki sta zaustavila večino mogočih poskusov v urbanizmu. Tako smo do prvih pravih novih mest v Evropi prišli šele po drugi svetovni vojni. Ključna referenca za to so Slika 4: Shema Greater London Plan; vir: Schaffer, F., 1972. Britanci, ki so že na predvečer 2. svetovne 6.

vojne razmišljali, kaj storiti z urbanim planiranjem Londona, ki je bil že takrat največja evropska metropola. Leta 1944 je bil izoblikovan tako imenovan Abercrombie Plan, oziroma danes nam bolj poznan Greater London Plan (slika 4). Gre za celosten urbanističen načrt Londona, ki temelji na štirih koncentričnih pasovih okoli mesta, zunaj katerih se nahajajo nova mesta. Zaporedoma od središča mesta proti robu si sledijo (Merlin, 1971): - Prvi pas je v neposredni bližini središča Londona; gre za osrednji del mesta, ki je najgosteje naseljen in izrabljen za gospodarske dejavnosti (poslovni predeli, industrija, trgovina …). - Drugi pas predstavljajo predmestja. Gostota prebivalstva je majhna in se ne sme spreminjati, vsekakor pa ne sme preseči 125 ljudi na hektar. - Tretji pas je zeleni pas. Namenjen je rekreaciji, vendar mora obdržati svoj ruralni karakter. V tem pasu se ne sme širiti indutrije in tudi ne naselij. Pas se nahaja 25-35. Slika 5: Predviden razvoj Londona z in brez zaščite z zelenim pasom; vir: Hall, P. G., 2005, str. 20, kartografija: Miha Valant.. 7.

kilometrov od centra Londona. Zadnji, četrti pas je najbolj fleksibilen in je namenjen sprejemanju prebivalcev. V njem so nova mesta. S tem programom so se lotili reševanja problemov, ki so jih ugotovili ob kritičnem pregledu razvoja mesta od začetka 19. stoletja naprej. Med njimi so se znašli prevelika koncentracija industrije in s tem onesnaženje, gosta mreža poselitve, s čimer je prišla tudi večja ranljivost na napade, ki so se zgodili v 2. svetovni vojni, slabi bivalni pogoji, velika prometna gostota in drugi. Namen načrta je bil odpraviti te probleme tako, da so prepovedali ustanavljanje nove industrije v mestu, industrijo in zaposlene v njej je bilo potrebno razpršiti, zmanjšati število prebivalcev Londona, ki bi se naselili zunaj zelenega obroča v novih mestih. Načrt je sprva zadeval okoli 1 033 000 ljudi, ki so jih preselili. Od tega je bil namen 383.000 ljudi preseliti v nova mesta, ki so nastajala zunaj obroča (Merlin, 1971). -. Ta načrt razvoja Londona je pomenil tudi reševanje neomejene rasti mesta. Kot lahko vidimo na sliki 6, bi lahko mesto do danes narastlo za še enkrat več kot obsega danes, če ne bi bilo zaščite z zelenim pasom. Ključno vlogo pri tem so odigrala tudi nova mesta, ki so jih zgradili zunaj Londona. Po načrtih je šlo za manjša satelitska mesta okoli prestolnice, ki jih je predvidel Abercombie Plan. So plod štiridesetletne tradicije vrtnih mest v Britaniji. Dokončno so bila v urbanistični načrt Velike Britanije sprejeta 1. avgusta 1946 z dokumentom New Towns Act. Tovrstna mesta so bila zgrajena po principu mesta v naravi, ki sovpada z idejo vrtnih mest. Kljub temu se v izvedbi bolj približuje Le Corbusierovim idejam o modernem mestu v naravi, čeprav v tem primeru ne gre za velemesta. Tudi tukaj se srečamo s strogim coniranjem mesta, ki zapoveduje odmaknjenost bivalnih četrti od industrijskih predelov. Center vsakega bivalnega bloka je osnovna šola in ostali za življenje nujni objekti. Z vrtnimi mesti jih povezuje nizka gostota prebivalcev v bivalnih četrtih mest. Premikanje vozil in pešcev po mestu poteka po ločenih prometnih mrežah, tako da se pešci nemoteno premikajo po pešconah, podhodih in nadhodih do šol, centrov mesta in storitev. Celo centri teh mest, kjer so se nahajale trgovine, so bili zaprti za avtomobile in namenjeni le pešcem. To je seveda sprožilo veliko kritike v javnosti, vendar so izhajali iz teorije, da je mešanje pešcev in avtomobilov velika slabost modernega življenja. Poleg tega je večina urbanistov, ki so snovali nova mesta prve generacije, dojemala avtomobile kot luksuz za bogate. Šele v 60. letih so začeli vključevati potrebo ene garaže oziroma enega parkirnega mesta na vsako novo hišo. Vsako novo mesto je zaradi Slika 6: Center novega mesta Harlow, vir: coniranja razpadlo na več manjših enot, ki http://www.artandarchitecture.org.uk/images/conway/67a5 so imele svoj center in so bile med seboj 5dd8.html ločene z zelenimi conami, preko katerih potekajo prometnice, ki jih povezujejo. S tem principom so se poklonili modelu vrtnih mest, ki je predvidel zvezo med mestom in podeželjem. V kasnejšem planiranju novih mest druge generacije so naraščajoče število avtomobilov že vračunali v način postavljanja mesta in so jih zato oblikovali v sožitju s cestno mrežo (Alexander, 2009). Ta koncept je bil kljub razvoju vrtnih mest za Britanijo nekaj povsem novega. Predstavlja vrhunec modernega in funkcionalističnega urbanega planiranja mesta. S tem je v Britaniji uspel neverjeten podvig v 8.

urbanističnem planiranju. Tudi načrt je idejno zelo dober, saj so dobro uskladili tradicionalno željo po bivanju v zelenem okolju z doseganjem urbanega učinka. Poleg tega so tudi središča postala samostojna in življenju prijazna (Benevolo, 2004, str. 237). Vsa nova mesta so potrebovala tudi primerni arhitekturni izraz. Klasicizem je bil v veliki meri še vedno aktualen in privlačen, vendar je dobil novo slabšalno konotacijo, povezano predvsem s fašizmom in stalinizmom. Zaradi tega so ga pogosto gledali kot antitetičnega socialnemu in tehničnemu napredku. Zaradi tega so raje izbrali funkcionalistično oziroma modernistično arhitekturo, ki jo je pred drugo svetovno vojno razvijal Le Corbusier, vendar do konca vojne ni doživela večje rabe razen znotraj naprednejšega bogatejšega sloja (Mumford, 2000, str. 167). Za razvoj novih mest je bila ključen model Velika Britanija. Njenemu modelu so sledile še druge velike Evropske države. Švedska je v petdesetih letih pripravila urbanistični razvoj Velikega Stockholma, ki je temeljil na vplivu podobnega Londonskega načrta. Bistvena razlika je v tem, da so nameravali zgraditi le satelitske soseske okoli Stockholma, kamor bi se naselilo prebivalstvo, ki se vozi v na delo v center mesta. Za uspeh tega načrta je bila nujna navezava na dober javni transport, ki je v tem primeru pomenil podzemno železnico, ki je nastajala v času tega načrta. Center Švedskih novih sosesk je postaja podzemne železnice, v njeni bližini pa je še trgovina. Stanovanjske enote so okoli nje v polmeru 500 metrov. V nasprotju z britanskim modelom novih mest so na Švedskem soseske zgrajene za večjo gostoto prebivalstva. V vsaki od njih je nastanjenih med 10.000 in 20.000 ljudi (Merlin, 1971, str. 63). Podobno so se tudi Nizozemci lotili reševanja problema Amsterdama, saj so želeli zmanjšati število prebivalcev v starem delu mesta in jih preusmeriti v nove mestne četrti v okolici, ki so jih zgradili povsem na novo (Merlin, 1971). Britanski urbanistični eksperiment z novimi mesti je predstavljal zgled za večino evropskih držav, ki so po drugi svetovni vojni snovale načrte za povojno prenovo. Ena od držav, ki so napeto sledile izsledkom in izkušnjam z novimi mesti v Britaniji, je bila tudi Francija. Šele pod oblastjo pete republike so se odločili za javno urbanizacijo v širokem obsegu. Nova mesta (villes neuves) so načrtovali med leti 1965 in 1979. Locirali so jih v bližino velikih mest, tako jih je pet v bližini Pariza in štiri v okolici Lilla, Rouena, Lyona in Marseilla. Program novih mest v Franciji je bil povezan z nacionalnim urbanističnim načrtom za preoblikovanje velikega Pariza. Zaradi velike centralizacije Francije so si prizadevali za postopno uravnoteženje moči med nacionalnim centrom Parizom in s tako imenovanimi métropoles d'équilibre: Lille-Roubaix-Turcoing, Nancy-Metz, Strasbourg, Lyon-St. Étienne, Marseille, Toulouse, Bordeaux, Nantes. Nova mesta v Franciji so zasnovali podobno velikopotezno kot v Britaniji. Zajela naj bi okoli 300.000 - 400.000 prebivalcev. Glavna vprašanja, ki so se postavljala ob teh načrtih, so bila povezana s formalnimi in okoljskimi značilnostmi, a so dobila neenake odgovore. Načrt za potrebo po novih mestih je izhajal iz napovedi o naraščanju prebivalstva iz šestdesetih let, ki so predvidevala porast za 14 milijonov prebivalcev v velikem Parizu in 75 milijonov v celotni Franciji (Benevolo, 2004, str. 237-239). Medtem ko so nekatere evropske države skrbno načrtovale svoj urbanistični razvoj, povezan z novimi mesti, tega v nekaterih drugih državah ni bilo. Tako je na primer Nemčija namesto da bi gradila nova mesta, morala najprej obnoviti svoja med 2. svetovno vojno močno poškodovana mesta. Zaradi tega in zaradi goste mreže že obstoječih mest, od katerih nobeno ni imelo neobvladljivih razsežnosti, tam ni bilo veliko potrebe po ustanavljanju novih mest. Poleg tega je bil Berlin kot največje nemško mesto izoliran in osamljen in se zaradi različnih političnih pritiskov ni mogel širiti in sprejemati novih prebivalcev. Španija in Italija sta zgrešili prehod k načrtnemu urejanju ozemlja. Diktaturi sta onemogočili prenovo urbanističnih zakonov hkrati z ostalo Evropo. Rezultat tega so bila ogromna predmestja, ki so zrastla okoli starih mest. V tem primeru gre pogosto za povsem brezoblične in brez 9.

posameznih urbanističnih načrtov zgrajene četrti. To je skazilo podobo nekaterih mest, ki so jih poskušali popraviti kasneje z obnovitvenimi programi, npr. Barcelona, Bologna, Brescia, Modena … Tudi precej držav v vzhodnem komunističnem bloku kljub nacionalizaciji zemljišč ni bilo deležnih smotrnega urbanega planiranja. Tako je dediščina tega večinoma le močno degradirano okolje in ogromna predmestja stanovanjskih blokov, ki so slabo vzdrževana (Benevolo, 2004). Slovenija, ki se takrat nahaja znotraj socialistične Jugoslavije, je imela precejšnjo srečo. Poleg širjenja že obstoječih starih mest z blokovskimi soseskami, ki so oblikovane po funkcionalističnih načelih in imajo zaradi tega še vedno precej visoko stopnjo kakovost bivanja, smo tudi v Sloveniji dobili dve novi mesti – Velenje in Novo Gorico. Obe mesti sta zrastli iz drugačnih načel kot nova mesta v Franciji, Britaniji, na Nizozemskem ali kje drugje. Nova mesta so zelo zanimiv pojav, ki pa se ne omejuje le na Evropo kot matični kontinent oblikovanja teoretske podlage za njihov nastanek in prvega laboratorija za preizkus teh teorij v praksi. Postala so tudi neke vrste »izvozni artikel« Evrope, zaradi česar jih lahko najdemo po vseh kontinentih na svetu. Med najbolj znane primere gotovo sodi brazilska prestolnica Brasilia, ki jo je oblikoval znameniti moderni arhitekt Oscar Niemeyer. Tudi že omenjeni Le Corbusier je dobil priložnost preizkusiti svoje teorije v praksi na primeru novega mesta Chandigarh v Indiji. 3. Lokacija novih mest in prometna povezanost Nova mesta v Veliki Britaniji so bila planirana v dveh generacijah. Prva generacija novih mest je nastajala med leti 1946 do 1950. Potem je sledilo pet let zatišja, nakar je med leti 1955 in 1970 sledila druga in do sedaj zadnja generacija novih mest. Prvo generacijo novih mest so načrtovali tekom prve delavske vlade po drugi svetovni vojni, ki je tudi začela z gradnjo. To vlado je nasledila konservativna vlada v petdesetih letih, ki je bolj spodbujala širjenje že obstoječih manjših mest in gradnjo visokih stavb v centrih. Do konca šestdesetih let je tudi konservativna stranka priznala učinkovitost novih mest in zato začela s planiranjem druge generacije (Alexander, 2009). Ključna za nastanek samih novih mest je njihova lokacija. Tudi pri lokaciji novih mest se srečamo s spremembami v lokacijskih dejavnikih med generacijama. Kot lahko ugotovimo že iz zemljevida, na katerem so označena nova mesta v Veliki Britaniji (slika 7), je razlika med enimi in drugimi popolnoma jasna. Na podlagi tega lahko izpeljemo geografske ugotovitve. Zelo očitno je, da je razporeditev novih mest po državi neenakomerna. Mesta prve generacije so locirana predvsem v bližini velikih starih mest, kot so London, Glasgow, Cardiff, Edinburgh … To gre predvsem na račun takratne demografske politike, ki je predvidela nova mesta v bližini velikih metropolitanskih mestnih regij z namenom, da bi se del prebivalstva preusmeril stran od obstoječih in prenaslejenih mest in se naselil v nova mesta. Od štirinajstih novih mest prve generacije jih je osem v neposredni bližini londonske monocentrične urbane regije (Stevenage, Hemel Hempstead, Bracknell, Crawley, Bracknell, Basildon, Harlow, Hatfield), nadalje sta dve takšni mesti v centralni Škotski v bližini Edinburgha in Glasgowa (East Klibride in Glenrothes), eno v bližini Cardiffa (Cwmbran) in samo eno (Corby) je locirano stran od vseh ostalih večjih poseljenih in zaposlitvenih centrov. S tem so se navezali na tradicijo vrtnih mest, saj sta edini realizirani vrtni mesti nastali v neposredni bližini severno od Londona. Šli so še nekoliko dlje, saj so predlagali, da novo mesto ne sem biti oddaljeno manj kot 40 kilomterov od Londona in manj kot 20 kilometrov od katerega koli maternega mesta, s čimer se lažje doseže neodvisno ekonomsko, socialno in kulturno skupnost. Obenem pa je potreba po delovni sili narekovala, da nova mesta ne smejo nastati predaleč stran. Realna situacija teh mest je, da je vseh osem londonskih novih mest v 10.

Slika 7: Lokacija novih mest v Veliki Britaniji; vir podatkov: Pacione, 2001, str. 180; kartografija: Miha Valant, 2015. 11.

radiju 32-49 kilometrov od centra mesta, na Škotskem pa okoli 20 kilometrov od Edinburgha oz. Glasgowa (Merlin, 1971, str. 12-13). Šele z drugo generacijo novih mest so se lokacijski dejavniki lociranja novih mest spremenili. V obdobju, ki je preteklo od lociranja in gradnje novih mest prve generacije, so postale vezi med novim mestom in gospodarsko prestolnico ohlapnejše (Merlin, 1971). Obenem čas druge generacije novih mest (1960-1977) sovpada tudi z velikim spremembami v gospodarstvu Velike Britanije. V 60. letih poteka opuščanje tradicionalnega energenta, ki je poganjal britansko industrijo od njenega začetka, to je premog. Čas okoli leta 1960 predstavlja težavno tranzicijo od premoga na nafto in zemeljski plin, ki sta temelj za sodobno indutrijo. To je za seboj potegnilo zapiranje rudnikov in krizo premogovništva. Po letu 1970 pa se temu pridruži še obsežna deindustrializacija. Ta proces močno vpliva tudi na velika pristanišča industrijskih mest na severu Anglije in na Škotskem, zaradi česar je to območje zdrsnilo v gospodarsko recesijo. Območja z močno industrijsko dejavnostjo so v 19. stoletju pomenila indutrijsko najrazvitejša območja države, vendar so bila zaradi deindutrializacije v dolgotrajnem zatonu. Vse to so spremljali še slabi stanovanjski pogoji in neuspehi pri poskusih pritegnitve novih vrst industrije v regijo. Velike količine premoga so bile vezane predvsem na območja, s katerih se je povečalo izseljevanje proti jugu in jugovzhodu, kjer je gospodarstvo cvetelo. Z odhajanjem ljudi se je še dodatno slabšala možnost gospodarskega okrevanja, krepila pa se je tudi razilika med severnim in južnim delom Anglije. Za rešitev tega problema je Velika Britanija sprejela ukrepe za regionalno planiranje, s čimer je namensko spodbujala gospodarsko aktivnost severa (Alexander, 2009). Del te strategije je bila tudi nova generacija novih mest, ki so jih locirali v regijah v razvoju, kjer bi postala pombembni regionalni centri, ključni za gospodarski in družbeni razvoj regij. Na zemljevidu (slika 1) lahko tako opazimo, da so kar štiri takšna mesta (Central Lancashire, Skelmersdale, Warrington in Runcorn) locirana v bližini nekdanjih pomembnih industrijskih mest Liverpool, Blackpool, Manchester na zahodni obali Anglije in na vzhodni obali ob nekdanjem ladjedelniškem mestu Newcastle (Washington). Nova mesta te generacije se nahajajo tudi v notranjosti države, tako imamo mesti Telford in Redditch locirani v t.i. Black Country (bližina Birminghama), ki je že od nekdaj znano industrijsko in rudarsko območje. Poleg same lokacije novih mest je pomembna tudi njihova vpetost v nacionalne cestne in železniške koridorje. 3.1. Prometna povezanost v nacionalno mrežo avtocest Podobno kot projektiranje novih mest v Britaniji je vzporedno s tem potekala tudi širitev cestnega omrežja, predvsem prvih avtocest. Tako je leta 1948 Ministrstvo za promet objavilo načrte za skoraj 13.500 kilometrov avtocest, vključno z znamenito londonsko krožno obvoznico M25 (Bayliss, 2008). Na avtocestne povezave se je vezala tudi večina večjih mest in seveda tudi precej novih mest. Če pogledamo na zemljevid (slika 8), ki kaže avtocestno mrežo Velike Britanije, lahko vidimo, da je le malo novih mest, ki ne bi bila povezana vanjo. Takšna mesta so le Newton v Walesu, Corby v regiji East Anglia in Glenrothes na Škotskem. Avtocestni koridorji so ključne povezave za hitro prehajanje med mesti, saj močno zmanjšajo potovalni čas med posameznimi deli države. Ugotovimo lahko tudi, da so velike regionalne razlike tudi pri razporeditvi avtocest po državi. Največ jih je v okolici Londona, kjer se navezujejo na londonsko obvoznico, in na zahodnem in osrednjem delu Britanije. Vzhodni del države pa ima le redke avtocestne povezave. Večina avtocest poteka tudi v smeri sever-jug, medtem ko so povezave zahod-vzhod samo štiri. Nova mesta v tem sistemu so odlično in strateško pozicionirana. V londonski urbani regiji so vsa v bližini avtocest, ki vodijo proti centru mesta, nekatera celo proti drugim regijam (npr. Bracknell je lociran na poti med mestom Southampton na jugu, ki je tudi pomembno pristanišče, s čimer se navezuje tudi na 12.

mednarodni promet, in Bristolom ter Cardiffom). Gotovo najboljšo strateško lego ima eno od najuspešnejših novih mest, Milton Keynes. Nahaja se nekje na sredini avtoceste M1, ki povezuje prestolnico London in drugo največje britansko metropolitansko območje Birmingham. Telford je nekoliko izoliran od nacionalne mreže avtocest, kljub temu pa je od Birminghama do mesta speljan poseben avtocestni odcep M54 (Alexander, 2009, str. 117). Zelo gosta mreža avtocest je tudi v okolici somestja Liverpool-Leeds- Manchester-Sheffield. Tudi tukaj imamo ugodno lego na sredini države, z dobrimi cestnimi povezavami med severom (Škotska) in jugom (južna Anglija). Na severovzhodu Anglije imamo avtocesto A1 (M), ki je od Leedsa prekinjena in se začne pri mestu Darlington ter poteka vse do Newcastla.. Slika 8: Avtocestne in letališke povezave novih mest; kartografija: Miha Valant. 13.

Ob tem koridorju so tri nova mesta: Aycliffe, Washington in Peterlee. Peterlee, Reddich v bližini Birminghama in Skelmersdale severno od Manchestra so z avtocestami najslabše povezana nova mesta v Britaniji. Ta povezava je strateškega pomena za celo Veliko Britanijo, saj gre za še nedokončan odsek London-Newcaste. Tudi škotska nova mesta se nahajajo ob pomembnih avtocestnih koridorjih, ki jih povezujejo z regionalnima centroma Edinburgh in Glasgow, preko njih pa z avtocesto M74(M) z jugom Velike Britanije. 3.2. Letalske povezave Za povezavo novih mest s svetom v veliki meri služijo letališča. Vsa nova mesta so nastala v bližini velikih mest, ki imajo v svoji neposredni bližini tudi svoje letališče (slika 8). Najdlje od letališč je oddaljeno mesto Corby. Lokacija posameznih mest, kot je npr. Milton Keynes ali Northampton, je še posebej strateška. Obe mesti ležita na železniški in avtocestni povezavi London-Birmingham, poleg tega pa sta tudi v neposredni bližini birminghamskega mednarodnega letališča in londonskega mednarodnega letališča Luton. To je velikega pomena, saj je v obeh mestih lociran tudi park za razvoj visoke tehnologije. Kot lahko razberemo iz ugotovljenega o legi in prometni povezanosti teh mest, se da ugotoviti, da imata oba dejavnika velik pomen za razvoj novih mest in njihovo prebivalstvo. 3.3. Povezanost z železnicami Velika Britanija kot domovina železnic ima že na prvi pogled precej gostejšo železniško mrežo kot avtocestno. Zaradi tega ne preseneča dejstvo, da vsa nova mesta ležijo direktno ob železnicah, izjema sta le mesti Skelmersdale severno od Liverpoola in Basildon vzhodno od Londona (slika 9). Železnica tako tvori pomemben dejavnik pri potniškem transportu med novimi mesti in večjimi mestnimi centri. Poleg tega igra še pomembno vlogo pri tovornem transportu, saj so z njimi povezana tudi velika pristanišča in letališča. Vsa ta mesta so vključena v pomembne nacionalne železniške koridorje, ki povezujejo celotno državo. Veliko od njih pa je vključenih tudi v posamezne regionalne povezave. Tukaj gre predvsem za železnice, ki povezujejo posamezna velemest in somestja z manjšimi satelitskimi mesti zunaj mesta in podeželjem. Daleč največja regionalna železnica pripada Londonu, h kateri sodijo vsa londonska nova mesta, kot so Welwyn, Bracknell, Crawley, Harlow, Hatfield, Hemel Hampstead in Stevenage, poseže pa tudi nekoliko dlje in tako vsebuje še mesti Milton Keynes in Northampton. Poleg Londona imamo tovrstni železniški promet še v regijah Cardiff, South Wales, Valleys and Bristol, Birmingham and East Middlands, Liverpool-Leeds-Machester-Sheffield in Edinburgh-Glasgow. S tem se nova mesta tudi lažje vključujejo v regionalni in nacionalni promet (Maps of the National Rail network, 2015). Poleg nacionalnih in regionalnih železniških povezav pa je pomembna še železniška povezava Velike Britanije s celino preko Evropredora. Največ prednosti tega projekta doživlja London in njegova okolica, s tem tudi vseh osem londonskih novih mest. Kljub temu pa ima tunel velik vpliv na vso državo. Predvsem gre za vključitev Velike Britanije kot otoka v mednarodne železniške tokove, kar poveča prehodnost blaga, storitev in ljudi (Gibb, R. A., Knowles, R. D., Farrington, J. H., 1992).. 14.

Slika 9: Železniška povezanost novih mest; vir: Maps of National Rail, 2005; kartografija: Miha Valant.. 15.

4. Vloga novih mest v regionalnem okviru Velika Britanija je po direktivi Evropske unije razdeljena na 12 NUTS 1 regij. Te regije se določa po številu prebivalcev na regijo, na ravni NUTS 1 je to minimalno 3 milijone, maksimalno 7 milijonov prebivalcev. Za Združeno Kraljestvo so jih določili že leta 1994. Povprečna velikost regij NUTS 1 v Združenem Kraljestvu je 5.033.000 prebivalcev (European Regional and Urban Statistics Reference Guide, 2009). Tako smo dobili sledeče regije od severa proti jugu (slika 10): Škotska in Wales sta državi, ki sta sami svoji regiji, medtem ko se Anglija deli na North West, North East, Yorkshire & the Humber, West Middlands, East Middlands, East of England, South East, South West in London. Kot lahko razberemo iz zemljevida (slika 10), so nova mesta po regijah razporejena neenakomerno. Popolnoma brez novih mest sta ostali regiji Yorkshire & the Humber in South West ter urbana regija London. Ključni statistični parametri o številu in rasti prebivalstva v novih mestih za desetletno obdobje od popisa 2001 do 2011 so zajeti v spodnji tabeli:. Regija. Število preb. v regiji. 5.295.403 Škotska 3.063.456 Wales 7.052.177 North West 2.596.886 North East Yorkshire & 5.283.733 the Humber 5.601.847 West Middlands 4.533.222 East Middlands East of 5.846.965 England 8.634.750 South East 5.288.935 South West 8.173.941 London 61.371.315 SKUPAJ. % porasta v regiji od 2001 4,6% 5,5% 4,8% 3,2% 6,4%. Število novih mest v regiji 5 2 3 3 0. Število preb. v novih mestih 255.909 58.272 261.700 120.920 -. % porasta v novih mestih od 2001 1,7% 1,1% 1,6% -3,3% -. %preb. novih mest v regiji 4,8% 1,9% 3,7% 4,7% -. 6,4%. 2. 224.642. 7%. 4%. 8,7%. 2. 270.100. 8,8%. 6%. 8,5%. 6. 621.441. 9,7%. 10,6%. 7,9% 7,3% 14% 7,03%. 5 0 0 28. 355.949 2.168.933. 17,1% 5,5%. 4,1% 3,5%. Tabela 1: Prebivalstvena rast regij in novih mest ob popisu 2011; vir podatkov: NOMIS, Official Labour Market Statistics, 2015.. Kot lahko razberemo iz podatkov, zbranih v tabeli, je povprečna rast za enajst regij v Veliki Britaniji znašala 7,03% odstotke. Nad povprečjem so štiri gospodarsko najmočnejše regije v Britaniji, ki se vse nahajajo v južni Angliji in imajo kar nekaj pomembnih gospodarskih centrov. Vse ostale regije imajo podpovrpečno rast prebivalstva. Med angleškimi regijami najbolj izstopata regiji North East in North West, ki se še danes spopadata s hudimi gospodarskimi problemi, ki so že bili opisani na začetku tretjega poglavja. Zanimivo je tudi, da Škotska kot cela država nima večjega porasta prebivalstva. Poleg samih regij je povedna tudi rast novih mest v desetletnem obdobju. Podobno kot velja za regije, velja tudi za mesta. Močan prirast prebivalstva beležijo nova mesta v južni Angliji, v vseh regijah nad 7 odstotkov. Najbolj izstopa regija South East, kjer so nova mesta v desetih letih povprečno pridobila 17 odstotkov prebivalcev. Sledi regija East of England z 9,7 odstotki. Območje teh dveh regij sovpada z bližnjo okolico Londona, ki je gotovo največja zaposlitvena regija v 16.

Britaniji in ima zaradi tega močno privlačnost za priseljevanje prebivalcev. Poleg tega imata nadpovprečno rast še regiji West in East Middlands. Na drugi strani regij, kjer se nova mesta še dodatno krepijo, pa imamo regije, ki beležijo skromnejšo rast. Tukaj gre za bolj periferna območja države, ki se nahajajo na severu. Večinoma nobena od regij nima rasti nad 2 odstotka. Najbolj zagotovo odstopa regija North East, kjer sploh nimamo rasti, ampak padec števila prebivalstva novih mest za -3,3 odstotke. Ta regija se je spopadala z največjimi gospodarskimi problemi v času recentne krize (več o tem v četrtem poglavju o gospodarstvu), gospodarsko prizadeta pa je bila tudi v preteklosti (več o tem na začetku tretjega poglavja). Regionalno gledano je veliko razlik v dojemanju reginalnega okvira novih mest tudi v generacijah novih mest. Prva generacija petnajstih novih mest, ki se je formirala takoj po drugi svetovni vojni v letih od 1946 do 1950, se je idejno še nanašala na ideale iz začetka 20. stoletja. Tako so bile v ospredju še vedno ideje o samozadostnosti in socialnem ravnovesju in delitvi industrijskih con od bivalnih, ki so s svojimi učinki posegle tudi v regionalni kontekst. Kljub temu pa tega konteksta niso upoštevali in so s tem tvegali regionalno neravnovesje. Tako je bilo osem londonskih novih mest izbranih kot prostor za odvečno prebivalstvo Londona in Peterlee in Cwmbran kot mesta z izboljšanimi bivalnimi pogoji za prebivalstvo. Le tri mesta: Aycliffe, Corby in Glenrothes so bila oblikovana z občutkom za širši regionalni gospodarski kontekst. Že razporeditev prve generacije novih mest je neenakomerna in ne upošteva, da so imela mesta, kot so Liverpool, Manchester in Birmingham enake probleme s prenaseljenostjo kot London, le v obsegu, primernemu njihovi velikosti. Ravno ta problem je prinesel spremembe v oblikovanju novih mest druge generacije (Diamond, 1972). Druga generacija novih mest je bila planirana z veliko več občutka za regionalni kontekst. Tako so bila ustvarjena mesta v bližini Liverpoola, Manchestra in Birminghama, ki so sprejela odvečno prebivalstvo teh mest in tako pripomogla k izboljšanju življenskih pogojev v njih. Poleg tega so nastala tudi nova mesta v gospodarsko razvijajočih se regijah na periferiji. Večji poudarek na regijah je prineslo vedno večje zanimanje za regionalni razvoj države, ki se je prebujalo v 60. letih. V tem času so povečali tudi ciljno število prebivalcev v določenih novih mestih prve generacije, predvsem v regiji South East (Haughton, Counsell, 2004). Poleg tega so nova mesta druge generacije mnogo večja od prve generacije (tudi več kot 70.000 prebivalcev), tako da jih literatura imenuje kar »new cities«, ne več »new towns«. Te spremembe so imele velik vpliv tako na regionalni, kot tudi na nacionalni okvir. Med njimi močno gospodarsko rast novih mest ter upočasnitev gospodarske rasti na ravni države in večanje razlik med regijami. Kljub temu so veliko pripomogle tudi k razumevanju sprememb v družbi in novega socio-ekonomskega urbanega okolja (Diamond, 1972). Še danes igrajo nova mesta pomembno regionalno vlogo, saj so v veliko primerih še danes večja zaposlitvena središča, ponekod, predvsem v okolici Londona, pa so postala bolj spalna naselja, kjer prebivalstvo prebiva, medtem ko dela drugje. Njihov regionalni pomen nam pokaže tudi delež prebivalcev novih mest v regiji (tabela 1).. 17.

Slika 10: Lokacija novih mest znotraj regij NUTS 1; kartografija: Miha Valant, 2015.. 18.

5. Demografske značilnosti novih mest v Veliki Britaniji Nova mesta so nastala s tezo, da se družbo da izboljšati skozi novozgrajeno socialno okolje. Gre za reakcijo na slabe bivalne in materialne pogoje mnogih družin v velikih britanskih mestih v času pred drugo svetovno vojno, ki so živeli v slabih, skoraj slumovskih soseskah. Vse to je bila posledica nenačrtovanega širjenja mest in velikega preseljevanja iz podeželja v večje industrijske centre (Hobson 1999). Pojavilo se je nenačrtovano širjenje mest na območja zunaj centra mesta z nizko gostoto prebivalstva, kar danes označujemo s terminom »urban sprawl«. Kot rešitev za problem prenaseljenosti so bila nova mesta. Predvsem London, ki je še danes eno od najbolj privlačnih metropol za življenje, je trpel zaradi preveč ljudi in tudi dnevne migracije ljudi v center mesta. Tako je v 60. letih samo v Londonu živelo 40.000 družin, ki so čakale na preselitev v enega od novih mest, takoj ko se bi odprla možnost zaposlitve tam. Tukaj je veljalo pravilo, da se družina ne sme preseliti, dokler starši nimajo zagotovljene službe, saj so s tem reševali tudi problem velike količine vozačev v center mesta (Denington, 1972, str. 145). V tem poglavju se bom osredotočil na število prebivalstva ter starostno in socialno strukturo posameznih mest. 5.1. Število prebivalstva novih mest Ob odločitvi za politiko novih mest je Velika Britanija, po skrbnem premisleku, tekom priprave načrtov za gradnjo novih mest, uredila tudi načrte za njihovo poselitev. Šlo je predvsem za številčne ocene, koliko ljudi se bo naselilo v novih mestih. Ocene so podali za obdobje do konca 90. let, oz. do začetka 21. stoletja (Diamond, 1972). Pri tem so morali skrbno paziti tudi na to, kako velika bodo ta mesta. Velikost je morala biti ravno pravšnja, da so še lahko ujeli ravnotežje v nosilnosti okolja, da niso bila prevelika in tudi da niso bila premajhna, saj bi s tem težje postala samozadnostna v smislu zaposlitve in kvalitete življenja. Tudi tukaj se vidi razlika med mesti prve in druge generacije.. Novo mesto. Leto nastanka. Površina (v hektarih). Planirano št. prebivalcev. Stevenage Crawley Hemel Hampstead. 1946 1947 1947. 2.532 2.396 2.391. 80.000 85.000 65.000. Današnje št. prebivalcev (popis 2011) 89.663 106.943 94.932. Harlow Aycliffe East Kilbride Welwyn Hatfield Peterlee Glenrothes Basildon Bracknell Cwmbran Corby Cumbernauld Skelmersdale Livingston. 1947 1947 1947 1948 1948 1948 1948 1949 1949 1949 1950 1955 1961 1962. 2.588 1.254 4.148 1.747 947 1.133 2.333 3.165 1.337 1.278 1.791 3.152 1.669 2.708. 80.000 nedefinirano 82.500 42.000 25.000 28.000 55.000 103.000 55.000 55.000 nedefinirano 70.000 73.300 70.000. 82.059 25.964 74.395 48.380 37.577 27.871 39.277 107.123 77.256 46.915 54.927 52.270 34.455 56.269. 19.

Telford Runcorn Washington Redditch Irvine Newtown Milton Keynes. 1963 1964 1964 1964 1966 1967 1967. 7.790 2.930 2.271 2.906 5.022 606 8.900. 135.000 71.000 65.000 70.000 116.000 11.500 150.000. 142.723 61.789 67.085 81.919 33.698 11.357 171.750. Peterborough Northampton Warrington Central Lancashire SKUPAJ. 1967 1967 1968 1970. 6.453 8.080 7.535 14.267. 160.000 230.000 160.000 271.000. 161.707 215.173 165.456 306.693. -. 103.329. 1.652.800. 2.475.626. Tabela 2: Prevideno in današnje število prebivalcev novih mest v Veliki Britaniji; Viri: - Alexander, A., 2009. Britain's New Towns: Garden Cities to Sustainable Communities. London, New York, Routledge, str 49. - Scotlands Census 2011, 2015, URL: http://www.scotlandscensus.gov.uk/ods-web/area.html#! (Citirano: 17. marec 2015) - 2011 Census, Key Statistics for Built Up Areas in England and Wales, Office for National Statistics, 2015, URL: http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-built-up-areas-in-england-andwales/index.html (Citirano: 17. marec 2015). Pričakovano število prebivalcev so določili na podlagi ravnovesja števila prebivalcev in delovnih mest, ki jih je ponujala industrija, locirana v mestu. Tako bi bil največji neuspeh mesta, da v njem ne bi bilo dovolj delovnih mest za prebivalce, s čimer bi se bodisi povečala brezposelnost v njem bodisi bi se bili prisiljeni voziti na delo v druga mesta. S tem bi se novo mesto, ki je bilo ustvarjeno kot novo zaposlitveno središče, spremenilo v spalno naselje v zaledju večjih mest (Creswell, Thomas, 1972). Če pogledamo na število prebivalcev ob popisu leta 2011, lahko ugotovimo, da kar enajst od devetindvajsetih novih mest še danes ne dosega takrat zastavljenega cilja števila prebivalcev. Gre za mesta East Kilbride, Glenrothes, Cumbernauld, Livingston in Irvine na Škotskem, Northampton, Skelmersdale in Runcorn v Angliji in Newtown ter Cwmbran v Walesu. Iz tega lahko razberemo, da zastavljenih ciljev ne dosega nobeno od novih mest na Škotskem in v Walesu, medtem ko je Anglija pri tem najuspešnejša, saj od njenih enaindvajsetih novih mest le tri ne dosegajo zastavljenih ciljev. Razlog za to bi lahko iskali predvsem v spremembi pogleda na izvajanje programa novih mest konec 70. in začetku 80. let. V tem času so v Britaniji že planirali tretjo generacijo novih mest, tako sta bili za gradnjo že pripravljeni mesti Llantrisant v Walesu in Stonehouse v bližini Glasgowa. Na Škotskem je takratni sekretar laburistične vlade za okolje Peter Shore načrt za mesto Stonehouse enostavno prekinil, s čimer je končal britanske težnje po novih mestih. To je za seboj potegnilo dve za nova mesta neugodni posledici. Prva je, da je zaradi tega več mest ostalo nedokončanih, oziroma se niso razvila tako, kot je bilo sprva planirano. Druga pa je, da ta odločitev pomeni tudi spremembo v urbanistični politiki Velike Britanije, saj se s tem začne velik projekt oživljanja centrov starih mest. Zopet je znan primer Škotske, kjer so denar, ki bi ga drugače namenili za izgradnjo novega mesta Stonehouse, namenili v obnovo in poživitev Glasgowa (Alexander, 2009). Tako smo tekom 90. let in še v današnji dobi priča revitalizaciji centrov starih mest, s čimer so sprožili različne geografske pojave, kot sta med drugim reurbanizacija in gentrifikacija. Uspelo jim je povečati privlačnost mest, med katerimi izstopa predvsem London. Tako je London danes po popisu prebivalstva leta 2011 mesto z več kot 8,6 milijoni prebivalcev. BBC poroča, da je takšno velikost nazadnje dosegel pred 76 leti (Smith, 2015). Enako kot London so uspešna tudi nova mesta okoli njega. Tako vsa presegajo postavljene cilje. Po njih bi v teh osmih novih mestih moralo živeti okoli 20.

535.000 prebivalcev. Danes jih živi 643.933. Med mesti, ki ne dosegajo ciljev, izstopa Northampton, ki so ga planirali preobsežno. Kljub temu lahko iz spodnje tabele (tabela 3) razberemo zelo ugodne trende, kar se tiče rasti prebivalstva, saj se je prebivalstvo mesta v obdobju med leti 1991 do 2011 povečalo za 32.091 ljudi, kar je 14,9 odstotkov. K temu nedvomno pripomore tudi ugodna strateška lega med Londonom in Birminghamom. Daleč od doseganja ciljev pa sta mesti Skelmersdale in Runcorn, ki obe ležita v stari industrijski regiji, ki se še danes sooča z gospodarskimi težavami in visoko brezposelnostjo. Regija je bila leta 2011 druga po vrsti z najvišjo brezposelnostjo (Regional Labour Market, 2011). To je tudi razlog za upadanje števila prebivalcev v času od leta 1991-2011 v obeh mestih, kar lahko razberemo iz tabele 3. Novo mesto. Št. prebivalcev (popis 1991). Št. prebivalcev (popis 2001). Stevenage Crawley Hemel Hampstead Harlow Aycliffe East Kilbride Welwyn Hatfield Peterlee Glenrothes Basildon Bracknell Cwmbran Corby Cumbernauld Skelmersdale Livingston Telford Runcorn Washington Redditch Irvine Newtown Milton Keynes Peterborough Northampton Warrington Central Lancashire. 76.064 88.203 87.379 25.085 70.579 45.452 31.104 31.139 38.320 100.924 60.895 46.021 49.053 94.507 42.104 42.178 114.251 64.154 75.607 33.406 10.548 102.428 134.788 183.082 152.458 -. 81.482 100.457 90.190 25.655 74.338 46.812 32.281 29.936 39.190 99.876 72.572 47.254 49.222 52.017 39.279 52.168 131.489 60.072 77.461 33.890 10.358 122.041 136.292 197.199 158.195 -. Današnje št. prebivalcev (popis 2011) 89.663 106.943 94.932 82.059 25.964 74.395 48.380 37.577 27.871 39.277 107.123 77.256 46.915 54.927 52.270 34.455 56.269 142.723 61.789 67.085 81.919 33.698 11.357 171.750 161.707 215.173 165.456 306.693. SKUPAJ. 1.799.729. 1.859.726. 2.475.626. Tabela 3: Primerjava števila prebivalstva novih mest popisov leta 1991 in 2001 s popisom 2011; Vir: United Kingdom, City Population, URL: http://www.citypopulation.de/UK.html (Citirano 22.3. 2015).. Pri spremembah števila prebivalcev v zadnjih dvajsetih letih lahko nova mesta razdelimo na tri skupine. V prvi so mesta, v katerih število prebivalcev v danem obdobju strmo pada. To so Peterlee in Skelmersdale v Angliji, Cwmbran v Walesu in in Cumbernauld na Škotskem. 21.

Močno izstopa ravno Cumbernauld, ki je leta 1991 že krepko presegel zastavljeni cilj 70.000 prebivalcev, saj je takrat v njem živelo 94.507 prebivalcev, do danes pa je število padlo na 52.270. V drugi skupini so mesta, ki imajo zelo počasno rast. To so Aycliffe, East Kilbride, Glenrothes, Runcorn Irvine in Newtown. Gre predvsem za mesta v nekoliko oddaljenih lokacijah in v regijah, ki se soočajo z brezposelnostjo. Zadnjo skupino pa predstavljajo mesta, kjer je rast izjemno hitra. Sem sodijo vsa nova mesta v okolici Londona, v južni Angliji in v okolici pomembnejših britanskih mest. Med njimi zagotovo najbolj izstopa Milton Keynes, v katerem je v dvajsetih letih prebivalstvo narastlo za 69.322, oz. kar za 40,3 odstotke. Poleg doseganja ciljev o številu prebivalcev novih mest in spreminjanju le tega, je za njihovo uspešnost zelo pomembna tudi starostna struktura, ki je ključen pokazatelj vitalnosti prebivalstva. 5.2. Starostna struktura prebivalcev Starostna struktura prebivalcev novih mest je podvržena hitremu spreminjanju. V določenih mestih je od prve faze, kjer prevladuje mlado prebivalstvo, zelo hitro prešla preko faze zrelega prebivalstva v fazo starega prebivalstva. Zelo ilustrativen primer za to je starostna piramida mesta Stevenage, ki je locirano severno od Londona in velja za prvo novo mesto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni.. Slika 11: Starostni piramidi mesta Stevenage leta 1966 in 1977; vir: Denington, E., 1972, str. 147.. Iz zgornjih dveh starostnih piramid lahko razberemo (slika 11), da je v letih 1966 in 1971 v mestu prevladovalo mlado prebivalstvo. Veliko je bilo dojenčkov in otrok. Seveda je to povsem logična posledica, saj je novo mesto ponujalo veliko novih delovnih mest, ki potrebujejo mlado delovno silo. Kljub temu pa ravno zaradi tega takratna literatura opisuje to stanje kot nenormalno. Država je zato morala poskrbeti za gradnjo porodnišnic in ostalih bolnišnic, specializiranih za nego otrok ter vrtcev in šol (Denington, 1972, str. 148). Kasneje se je ta »baby boom« umiril, zaradi česar se je število novorojenih otrok začelo zmanjševati.. 22.

Slika 12: Starostna piramida mesta Stevenage leta 2011, Vir: NOMIS, 2015; izvedba: Miha Valant, 2015. Tako lahko iz starostne strukture ob popisu 2011 (slika 12) zasledimo, da je mesto prešlo v zreli starostni režim, saj prevladuje delovno aktivno prebivalstvo. Tudi število otrok se je v zadnjih nekaj letih povečalo, kar je gotovo dober trend za prihodnost. Ob primerjavi s starostno piramido celotne države (slika 13) lahko vidimo, da ima Stevenage mlajšo in tako tudi bolj ugodno starostno strukturo kot Združeno kraljestvo.. Slika 13: Starostna piramida Združenega kraljestva leta 2011, Vir: NOMIS, 2015;izvedba: Miha Valant, 2015.. 23.

Seveda nimajo vsa nova mesta tako ugodne starostne strukture. Kot primer lahko navedemo mesta, kot so East Kilbirde in Irvine na Škotskem, Cwmbran v Walesu, Peterlee v Angliji … Pri teh gre večinoma za problem naraščanja starega prebivalstva in primanjkljaj mladega. To ni le posledica manjše rodnosti, ampak tudi izseljevanja iz mesta (tabela 3), zaradi česar v mestu ostajajo samo še starejši ljudje, ki so se tja priselili v času, ko je mesto komaj nastajalo. Če si za primer vzamemo samo mesto East Kilbride na Škotskem (slika 14), lahko ugotovimo, da sedaj še prevladuje delovno aktivno prebivalstvo, ki pa je starejše od 40 let. Veliko pa je tudi Slika 14: Starostna piramida mesta East Kilbride leta 2011, Vir: NOMIS, prebivalcev, ki so starejši od 2015; izvedba: Miha Valant 2015. 65 let, medtem ko je mladega prebivalstva malo. Predvsem primanjkuje delovne sile med 20 in 40 letom starosti. Tudi v rodnosti težko zaznamo kakšne večje spremembe v smislu povečanja le-te. Mesto je bilo nekdaj del pomembne škotske premogovniške regije, vendar se zaradi zapiranja rudnikov še danes sooča z veliko brezposlenostjo in odseljevanjem mladega prebivalstva. Gotovo najugondejšo strukturo prebivalstva pa ima Milton Keynes. Mesto pogosto opisujejo kot najuspešnejši model novega mesta v Veliki Britaniji (Alexander, 2009).. Slika 15: Starostna piramida mesta Milton Keynes leta 2011, Vir: NOMIS, 2015; izvedba: Miha Valant, 2015.. 24.

Mesto je nastalo dokaj pozno, šele ob koncu 60. let, razvijalo se je čez celotno obdobje 80. let in se še danes. Kot edino od novih mest ima univerzo, ki privlači mlado prebivalstvo iz celotne okolice. Iz starostne piramide (slika 15) lahko razberemo, da ima močan delovno aktivni razred, ki je še dokaj mlad, medtem ko je mladih med 15 in 25 letom malo, to so generacije, ki so bile povsod po Evropi precej majhne. Kljub temu pa je jasno vidno, da število otrok narašča, kar je odličen znak za nadaljni razvoj mesta. Če primerjamo starostne piramide novih mest v Veliki Britaniji s starostnimi piramidami novih mest v Sloveniji (slika 16), lahko ugotovimo, da ima večina britanskih mest še vedno ugodnejšo starostno strukturo kot jo imajo slovenska mesta. Nova Gorica ima. Slika 16: Starostni piramidi Nove Gorice in Velenja leta 2011; Vir: SURS, 2015; Izvedba: Miha Valant, 2015.. piramido, ki je po obliki še najbolj podobna starostni piramidi mesta East Kilbride na Škotskem. Vidimo tudi, da prevladuje starejše prebivalstvo, tudi v zadnjem starostnem obdobju, medtem ko je očiten primanjkljaj pri mladih in otrocih. Zelo podobna situacija je tudi v Velenju, ki za razliko od Nove Gorice ima dva viška prebivalcev, med 20 in 30 leti ter 45 in 50 letom, poleg tega ima tudi manj starejšega prebivalstva. Zaradi tega ima malo ugodnejšo starostno strukturo, ki pa je v primerjavi z razmerami v britanskih novih mestih razmeroma še vedno manj ugodna. Enako je tudi na ravni nacionalne starostne piramide (slika 17) , kjer vidimo, da v Slika 17: Starostna piramida Slovenije leta 2011; vir podatkov Sloveniji v veliki večini prevladuje zrelo SI-STAT podatkovni portal, 2015; izvedba: Miha Valant, 2014. prebivalstvo, medtem ko je mlado prebivalstvo v primanjkljaju, število otrok med 0 in 4 leti pa narašča. V primerjavi z Britanijo je ta značilnost slovenske piramide še bolj poudarjena in prebivalstvo še manj enakomerno razporejeno. Še bolj natančne podatke o starosti prebivalstva nam poda indeks staranja prebivalstva.. 25.

5.3. Indeks staranja prebivalcev Indeks staranja prebivalcev je dober za prikazovanje razmerja med številom prebivalcev nad 65 let in številom prebivalcev pod 15 let. Izračuna se ga po formuli: š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑛𝑎𝑑 65 𝑙𝑒𝑡 × 100 š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑝𝑜𝑑 15 𝑙𝑒𝑡. Kazalec nam pove koliko prebivalcev nad 65 let živi na 100 oseb mlajših od 15 let. Najvišjo stopnjo imajo mesta East Kilbride (104,5) na Škotskem in Cwmbran v Walesu (100,7). Med angleškimi novimi mesti je indeks najvišji med mest regije North East, Peterlee (96,0), Aycliffe (93,8) in Washington (85,3). Kljub temu ne presegajo vrednosti 100, kar pomeni, da je število otrok še vedno višje od števila starejših v mestu. Najnižje vrednosti beležijo mesta Bracknell (59,5) v Angliji, Livingston (52,3) na Škotskem, daleč najnižjo vrednost pa ima Milton Keynes v Angliji. Povprečna vrednost indeksa za Veliko Britanijo je 94,1, medtem ko je za vsa nova mesta 76,3. Tako lahko vidimo, da imajo nova mesta še vedno ugodnejšo starostno strukturo, kot celotna država skupaj. Zanimiva je tudi primerjava z indeksom staranja prebivalstva v novih mestih v Sloveniji. Za Novo Gorico znaša 151,1 in za Velenje 93, medtem ko je povprečje za Slovenijo 116,5. Kot lahko vidimo sta obe slovenski novi mesti, in tudi nacionalno povprečje veliko višje od večine Britanskih novih mest in povprečja Velike Britanija. To pomeni, da v Sloveniji na 100 otrok mlajših od 15 let živi več starejšega prebivalstva nad 65 let. Razlogi za visoke in nizke vrednosti indeksa v Veliki Britaniji so že obrazloženi v poglavju o starostni stukturi prebivalcev. 5.4. Etnična in religijska sestava novih mest Velika Britanija je etnično izredno pisana država. Po zadnjem popisu leta 2011 se je za belo anglo-saksonsko raso izreklo 86% prebivalcev, medtem ko so ostali prebivalci Velike Britanije tuje etnije. Od teh je najmočnejša etnična skupina Indijcev, ki zavzemajo 2,5% populacije, sledijo jim Pakistanci z 2%. Vse ostale etnije so manjše od 2% vsaka (Ethnicity and National Identity in England and Wales 2011, 2012). Tako kot sama država imajo tudi nova mesta pestro etnično sestavo svojih prebivalcev. To prikazuje tudi grafikon (slika 18) povprečne vrednosti za vsa britanska nova mesta, kjer so zbrane samo najpogostejše etnije, ki se pojavljajo v teh mestih. Lahko vidimo, da je povprečno največ domačega prebivalstva, to je 85 odstotkov, kar je le en odstotek manj od nacionalnega povprečja. Drugi največji etniji pa tvorijo Indijci in Afričani, oboji po 2 odstotka. Precej velike skupine so tudi priseljenci iz Bangladeša in Pakistana, mulati s karibskih otokov, Irci, Kitajci in Poljaki. Ostalih je manj od enega odstotka. V kategorijo ostali pa sodi še 120 drugih etničnih skupin v Veliki Britaniji, ki pa jih je bistveno manj in tako nimajo močnega vpliva na samo etnično strukturo prebivalstva. Kljub temu pa obstajajo razlike med samimi novimi mesti, kar je povezano predvsem z njihovo geografsko lokacijo. Iz podatkov o posameznih mestih lahko razberemo določene lokacijske zakonitosti. Vseh osem londonskih novih mest ima delež domačega prebivalstva pod 85 odstotkov, najmanj Hatfield, ki se nahaja najbližje centru Londona. Vsa ta mesta imajo nad 2 odstotka indijskega in afriškega prebivalstva. Zanimivo je, da v londonskih satelitih ni veliko Poljakov, razen v mestih Hatfield in Crawley, povsod drugod pa ostaja pod 1 odtotkom. Iz tega lahko ugotovimo tudi, da ima najpestrejšo etnično sestavo mesto Hatfield. Takšna sestava je verjetno dediščina preteklosti, saj je mesto nastalo in bilo znano predvsem po tovarni De Havilland, ki je zaposlovala ogromno delovne sile. Tovarno so zaprli v 90. letih (Alexander, 2009). Delež domačega prebivalstva je nižji od narodnega povprečja tudi pri bolj oddaljen londonskih satelitih, kot so Milton Keynes (70%), Peterborough (68%), 26.

Northampton (77%). Pri obeh mestih v okolici Birminghama, to sta Telford (88,5%) in Redditch (87%), se delež giba bližje povprečju Velike Britanije. Najvišjo stopnjo poljskih priseljencev imata mesti Corby (3,6%) in Peterborough (3,5%). Peterborough ima tudi visok. Slika 18: Etnična struktura prebivalstva novih mest ob popisu 2011; Vir podatkov: NOMIS, 2015; izvedba: Miha Valant. delež priseljencev iz Indije (2,8%) in Pakistana ter Bangladeša (7,45%). Vsa ta mesta so locirana v južni Angliji, ki velja za gonilno silo celotnega Združenega kraljestva in tudi pomembno prispeva k svetovnemu gospodarstvu, saj je London eno od treh najpomembnejših svetovnih mest, poleg tega pa so tukaj locirane tudi najpomembnejše britanske in svetovne univerze, kot sta Oxford in Cambridge, ki pomembno prispevajo k proizvodnji znanja in so obenem tudi ključen faktor k razvoju in lociranju industrije visoke tehnologije. Tako imamo na eni strani izjemno bogati in razviti jugovzhodni del Anglije, medtem ko je na drugi strani bolj problematičen sever, kjer so še danes vidni vplivi krize stare industrije. Zaradi manj priložnosti za delo se je spremenila tudi etnična sestava. Tako v novih mestih v okolici somestja Liverpool-Manchester-Leeds etnična sestava ni tako pestra. Prevladuje večinoma domače belo prebivalstvo, npr. Skelmersdale (93,8%), Warrington 27.

(92,6%) in Runcorn (96,3%). Tako nimamo velikih manjšinskih skupin, izstopajo le Poljaki v mestu Skelmersdale, ki jih je 1,1% celotnega prebivalstva mesta. Enaka situacija je tudi na območji severovzhodne Anglije, v okolici mesta Newcastle in Durham, kjer je v novih mestih Aycliffe, Peterlee in Washington povsod več kot 96% domačega prebivalstva, po številčnosti pa ne izstopa nobena od manjšin. Tudi novi mesti Newtown in Cwmbran v Walesu imata podobno etnično strukturo, ki jo v več kot 96% gradi domače prebivalstvo, medtem ko ostale manjšine ne izstopajo. Škotska ima drugačen način zbiranja podatkov o etnijah kot Anglija in Wales. Imajo le kategorije Škoti, ostali Britanci, Irci, Poljaki, drugi belci, Azijci in druge etnične skupine. Tako etnična struktura škotskih novih mest izgleda tako (slika 19):. Ž. Slika 19: Etnična struktura škotskih novih mest v letu 2011, Vir podatkov: Scotlands Census 2011, 2015; izvedba: Miha Valant. Prav tako kot za Anglijo in Wales tudi za Škotsko velja, da obstajajo posamezne razlike med etnijami v novih mestih in njihovimi geografskimi lokacijami. Tako le v mestih Livingston in Glenrothes število Škotov ne presega 90 odstotkov, medtem ko se v vseh ostalih, ki so bolj oddaljena od centrov, kot sta Edinburgh in Glasgow, giblje okoli 93 odstotkov. Prav tako se spreminja tudi delež drugih Britancev, saj imata najvišji delež le-teh tudi Livingston in Glenrothes. V škotskih novih mestih tudi nimamo velikih skupin Poljakov in Ircev, kot so v primeru Anglije, saj nikjer ne presežejo 1 odstotka. Tudi Azijcev ni veliko, največ v Livingstonu, okoli 3 odstotke, drugje pa se gibajo med 1 in 2 odstotke. Zelo podobne ugotovitve, kot smo jih razbrali iz etnične sestave prebivalstva, lahko razberemo tudi pri religiji. V veliki meri prevladujejo različne krščanske religije, ki jih je povprečno okoli 60 odstotkov, sledijo muslimani z 2,4 odstotka, hindujci 1,2 odstotka, budisti z 0,36 odstotka, sikhi z 0,33 odstotki in judje 0,14 odstotka. Visok je tudi delež ateistov, ki znaša okoli 28 odstotkov. Tudi tukaj ima velik vpliv lokacija novih mest. Nova mesta okoli Londona imajo delež kristjanov pod 60 odstotkov, zaradi česar je več predvsem muslimanov in hindujcev. Delež ateisto v teh mestih je nad nacionalnim povprečjem, ki znaša 25 odstokov. Z oddaljevanjem od južne Anglije proti severu narašča odstotek kristjanov (v. 28.

regijah North West in North East v vseh novih mestih nad 70 odstotkov), zmanjšuje se delež tujih religij in tudi delež ateistov je pod nacionalnim povprečjem (okoli 20 odstotkov). V primerjavi podatkov o tujcih v Slovenskih novih mestih in Britanskih lahko vidimo kar precejšnje razlike. Obe Slovenski mesti imata delež tujcev nižji od 10 odstotko, Nova Gorica 5,6 odstotkov in Velenje 6,4 odstotke. Nacionalno povprečje za Slovenijo pa znaša 4 odstotke. Tudi spolna struktura pove, da gre pri teh tujcih v več kot 60 odstotkih za moške, kar pomeni, da so verjetno tukaj samo za delo (SI-STAT, 2015). Analiza podatkov o prebivalstvu v novih mestih je pokazala in potrdila velike razlike med severno in južno Anglijo in tudi precejšnje razlike med sestavnimi deli Velike Britanije. Kljub zelo zgovornim podatkom o prebivalstvu pa moramo predelati še pretekle in aktualne gospodarske razmere v novih mestih. 6. Gospodarstvo novih mest v Veliki Britaniji 6.1. Oris gospodarstva v preteklosti in danes Bistvena ideja, ki je poganjala program novih mest, je bila pogojena z ravnovesjem med številom prebivalcev in številom delovnih mest v novem mestu. Kljub temu pa gre v tem primeru za teoretičen model, ki je s tem predvidel stabilno in samozadnostno skupnost, z malo gibanja prebivalstva in celo z enakomerno porazdelitvijo delavcev, profesionalcev in ljudi z različnimi dohodki. Tukaj predvsem merijo na delovna mesta v industriji (Merlin, 1971). Seveda gre za teoretičen model, ker je takšno stanje v realnosti precej težko doseči. Večinoma pa so po tem principu nastala le nova mesta prve generacije, ki so jih formirali v času 50. in zgodnjih 60. let, ko je bila industrija v Veliki Britaniji še vedno dominanten sektor. Kasneje so zaradi deindustrializacije postala pomembnejše terciarne in kvartarne dejavnosti, industrija pa se je počasi umikala (Alexander, 2009). Velik poudarek na industriji v zgodnjem obdobju planiranja novih mest so zaradi teh vzrokov že kmalu spoznali za napačen korak, ki pa ni edinstven samo za Britanijo, saj ga srečamo tudi v primerih drugih novih mest po Evropi (tudi v Sloveniji, npr. Velenje) (Merlin, 1971). Zaradi velikega pomena industrije so v načrtih mest točno določili tudi lokacijo industrije. Za velike industrijske objekte predlagajo lokacijo zunaj mesta v industrijskih conah, ki so dobro prometno povezane z bivalnimi območji novih mest, da se omogoči zaposlenim čim hitrejši dostop do službe. Manjša industrija in manufaktura pa se je locirala v centru mesta, v bližini nakupovalnih središč in železniških postaj (Luttrell, 1972). Zanimiv primer je krog osmih londonskih novih mest. Primarno so mesta nastala za preusmeritev dela prebivalstva Londona iz njegovega centra, s čimer so želeli zmanjšati število Slika 20: Tovarna de Havilland v Hatfieldu v 60. letih 20. stoletja; vir: Our Hatfield, 2015.. prebivalcev glavnega mesta. Da pa bi ljudi lahko prepričali v selitev na periferijo mesta, jim je bilo potrebno dati 29.

delovna mesta. Tako so vsa londonska nova mesta prevzela tudi vlogo prejemnikov industrije, ki se je začela seliti iz centra mesta na rob. Obenem je zelo prikladno delovala tudi bližina londonskega trga za izdelke industrije in tudi njegova pozicija kot eden od najpomembnejših gospodarskih centrov na svetu. Zaradi simultanega toka industrije in prebivalstva, ki se je selilo za njo, so se najbolj približali idealu ravnovesja med delovnimi mesti in prebivalci (Lutrell, 1972, str. 82-83). Zanimivo je tudi, katera podjetja so se locirala v nova mesta, oziroma pogosto je šlo tudi za že locirano industrijo, okoli katere so razvili novo mesto in so pomenile pomembne delodajalce za mesto. V prvo novo mesto Stevenage se je locirala vojaška industrija English Electric missile developement facility, bančništvo s podjetjem Lloyd's Bank in državnim podjetjem British Railways. Welwyn Garden City je sprejel tovarno De Havilland, ki je delovala na področju letalske industrije in proizvajala letalske motorje (Alexander, 2009). V Harlow energetska industrija z British Petroleum in tehnična industrija s tovarno Rank Company, ki je proizvajala radie, televizije in prve fotokopirne stroje. Določena mesta so od Londona prevzela tudi pomembnejše državne inštitucije, ki so nudile delo bolj izobraženim slojem, npr. Bracknell The Meteorological Office in Hemel Hempstead Ministry of Transport (Merlin, 1971, str.33). Mest Corby so razvili okoli že obsotječe železarne Stewarts & Lloyds, ki je bila znana po tem, da je odigrala veliko vlogo pri invaziji na Francijo v drugi svetovni vojni, saj so v njej proizvedli dele za naftovod PLUTO. Ta tovarna je pritegnila veliko železarskih delavcev s Škotske. Na Škotskem je mesto Glenrothes nastalo z namenom povečanja izkoriščanja premoga v regiji East Fife med mestoma Dundee in Edinburgh. V mesto East Kilbride se je v 50. letih locirala tovarna RollsRoyce, ki se je specilaizirala za sestavljanje in vzdreževanje letalskih motorjev. Livingston so načrtovali kot mesto, ki je Slika 21: Tovarna Rolls-Royce v mestu East Kilbride; vir: bilo dom avtomobilske http://www.dailyrecord.co.uk/news/local-news/last-chance-rolls-royce-gift- industrije državnega podjetja site-3869421 British Leyland. Z enakim namenom je nastalo tudi angleško novo mesto Peterlee. Mesto Newton Aycliffe so tako kot Corby razvili okoli ene od največjih, takrat že opuščenih tovarn streliva, saj so načrtovali močan industrijski razvoj in locrianje nove industrije na to območje, kar pa se ni zgodilo v takšnem obsegu, kot je bilo predvideno. Mesto Washington je imelo avtomobilsko industrijo znamke Nissan (Alexander, 2009). Industrija še danes ostaja del gospodarske strukture novih mest, vendar so jo iz njene osrednje pozicije že davno izpodrinile terciarne dejavnosti, ponekod pa jo dohitevajo tudi kvartarne. Med pomembnejšimi industrijskimi podjetji v novih mestih so La Roche, Carl Zeiss, Xerox, Tesco, MDBA Missile Systems, Airbus, Stevenage Bioscience Catalyst, OKI Electronics, Nissan … (Business Magnet, 2015). Večinoma gre za podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo in zato zaposlujejo višje izobraženo delovno silo.. 30.