Uvajanje managementskega koncepta SEPA v podjetniško prakso : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO UVAJANJE MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA SEPA V PODJETNIŠKO PRAKSO. Kandidat: Zelko Robert Študent izrednega študija Številka indeksa: 81633427 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Duško Uršič. Domžale, oktober 2007.

2 PREDGOVOR Od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti leta 1958 so približevanja k bolj povezanemu evropskemu finančnemu trgu zaznamovali številni dogodki, nedvomno pa je bila najbolj vidna uvedba evra leta 1999 in zlasti prehod na evrogotovino leta 2002 v državah evroobmočja. Manj vidna, vendar tudi zelo pomembna, je bila vzpostavitev sistema centralnih bank za plačila velikih vrednosti (TARGET), ki je začel delovati 1. januarja 1999. TARGET je hrbtenica evrskega finančnega sistema ter orodje za izvajanje enotne denarne politike Evrosistema. Od uvedbe evrskih bankovcev in kovancev leta 2002 lahko potrošniki v celotnem evroobomčju plačujejo z gotovino iz ene denarnice in z eno samo valuto. Zdaj je prišel čas, da potrošnikom omogočimo še negotovinsko plačevanje z enega samega računa pod enakimi osnovnimi pogoji, ne glede na to, kje v evroobmočju se nahajajo. Za Evrosistem bo takšno enotno območje plačil v eurih (Single Euro Payments Area – SEPA) postalo realnost, ko bodo vsa evrska plačila v evroobmočju obravnavana enako kot domača plačila in bo izginilo ločevanje med plačili znotraj države in čezmejnimi plačili. Za to ni potrebna le prilagoditev nacionalnih praks v bančnem sektorju, ampak tudi sprememba navad uporabnikov v vseh državah evroobmočja. Te spremembe so potrebne zaradi večje povezanosti plačilnega trga, kar bo prineslo velike gospodarske koristi. SEPA namreč ne bo prinesla le bolj primerljivih storitev, ampak bo tudi okrepila konkurenco in spodbudila inovacije. Institucije, ki bodo sposobne izkoristiti nove tehnologije in strankam ponuditi dodatne storitve, bodo imele koristi od novega povezanega trga. V konkurenčnem in povezanem gospodarstvu je treba gledati naprej, tako da bo varnost in učinkovitost plačil malih vrednosti primerljiva z današnjimi najboljšimi nacionalnimi plačilnimi sistemi. Pomembno je, da projekta SEPA ne obravnavamo kot enkraten dogodek, ampak kot projekt, ki se neprestano razvija in spodbuja evropsko povezovanje ter si prizadeva izboljšati vse vidike trga plačil malih vrednosti v evroobmočju. SEPA bo znatno prispevala k tako imenovani lizbonski strategiji, katere cilj je spodbujati konkurenčnost in zagotavljati neprestan razvoj evropskega gospodarstva. Projekt SEPA je v celoti del vzpostavitve enotnega trga v Evropi in zahteva popolno podporo vseh zainteresiranih strani, zlasti celotnega bančnega sektorja. Projekt SEPA močno podpira tudi Evrosistem. Evrosistem (Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke (NCB) evroobmočja) je odgovoren za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in zato posebno pozornost namenja vzpostavitvi SEPA v evroobmočju..

3 KAZALO: PREDGOVOR …………………………………………………………………………….2 1. UVOD ……………………………………………………………………………….......5 1.1. Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja ........................................................5 1.2. Namen in cilj diplomskega dela ................................................................................5 1.3. Predpostavke in omejitve naloge ...............................................................................6 1.4. Predvidene metode raziskovanja ...............................................................................6 2. MANAGEMENTSKI KONCEPT SEPA ......................................................................7 2.1. Splošno o SEPA ........................................................................................................7 2.2. Zakaj SEPA? .............................................................................................................7 2.3. Pobude bančnega sektorja .........................................................................................8 2.4. Cilji in časovni plan uvajanja SEPA .......................................................................10 2.5. Vloga subjektov pri uvajanju SEPA ....................................................................... 11 2.6. Vloga subjektov pri uvajanju SEPA v Sloveniji .................................................... 12 2.6.1. Poslovne banke ................................................................................................12 2.6.2. Združenje bank Slovenije – ZBS .....................................................................12 2.6.3. Banka Slovenije – BS ......................................................................................13 2.6.4. Stranke bank ....................................................................................................13 2.6.5. Javni sektor.......................................................................................................13 2.6.6. Upravljavci infrastrukture................................................................................14 2.6.7. Interesna združenja...........................................................................................14 2.6.8. Ponudniki programske opreme in elektronskega bančništva...........................14 2.7. Vpliv SEPA na zainteresirane strani....................................................................... 14 2.7.1. Koristi SEPE za potrošnike..............................................................................14 2.7.2. Koristi SEPE za trgovce...................................................................................15 2.7.3. Koristi SEPE za gospodarske družbe...............................................................15 2.7.4. Koristi SEPE za banke.....................................................................................15 2.7.5. Koristi SEPE za ponudnike infrastrukture.......................................................16 2.7.6. Koristi SEPE za migracijo in stranke...............................................................16 3. ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA......................................................17 3.1. Organizacija za dosego ciljev SEPA v EU in pridruženih članicah........................17 3.2. Organizacija za dosego ciljev SEPA v Sloveniji.....................................................18 4. IZVEDBA MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA SEPA V PRAKSI..................20 4.1. Opredelitev SEPA sheme oz okvira.........................................................................20 4.2. Opredelitev področij, ki jih zajema SEPA nacionalni program v Sloveniji.............20 4.3. Kreditni plačilni instrumenti....................................................................................21 4.3.1. Kreditni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji................................21 4.3.1.1.Kreditna plačila po SEPA shemi..................................................................21 4.3.1.2.Migracija – prehod v SEPA okolje...............................................................22 4.4. Debetni plačilni instrumenti.....................................................................................23 4.4.1. Debetni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji.................................23 4.4.1.1.Direktne obremenitve po SEPA shemi.........................................................24. Oblikovano: Več ravni + Raven: 1 + Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, … + Začni pri: 2 + Poravnava: Levo + Poravnano pri: 0 pt + Tabulator za: 24 pt + Zamik pri: 24 pt, Tabulatorji: 14,25 pt, Seznam tabulatorjev + Ne pri 18 pt + 24 pt.

4 4.4.1.2.Migracija – prehod v SEPA okolje...............................................................24 4.5. Kartična plačila.........................................................................................................25 4.5.1. Kartične sheme v Sloveniji...............................................................................25 4.5.1.1.Zahteve SEPA in obveznosti kartičnega poslovanja v slovenskih bankah..25 4.5.1.2. Glavne naloge SEPA projekta na področju plačilnih kartic kot rezultat primerjave med domačimi kartičnimi shemami in SEPA kartičnim okvirjem........26 4.6. SEPA gotovina.........................................................................................................28 5. MANAGEMENTSKI KONCEPT SEPA Z VIDIKA INFRASTRUKTURE.........30 5.1. Obstoječe stanje na področju plačilne infrastrukture v Sloveniji.............................30 5.2. Plačilna infrastruktura v pogojih SEPA...................................................................30 5.3. Standardizacija in pravni okvir.................................................................................31 6. MANAGEMENTSKI KONCPET SEPA IN EUROSISTEM..................................33 6.1. Vizija Evrosistema glede SEPA...............................................................................33 6.2. Glavna pozornost Evrosistema.................................................................................33 6.3. Zagotovitev nastanka SEPA.....................................................................................33 6.4. Dolgoročna pričakovanja Evrosistema.....................................................................33 6.4.1. Kakovost...........................................................................................................34 6.4.2. Vključitev zainteresiranih strani.......................................................................34 6.4.3. Varnost.............................................................................................................34 6.4.4. Standardizacija.................................................................................................34 6.4.5. Izbira.................................................................................................................34 6.4.6. Konkurenca......................................................................................................34 7. SKLEP............................................................................................................................36 8. POVZETEK...................................................................................................................38 8.1 Summary.......................................................................................................................39 9. SLOVAR IZRAZOV.....................................................................................................42 LITERATURA.....................................................................................................................44 VIRI......................................................................................................................................45 SEZNAM SLIK....................................................................................................................46 SEZNAM TABEL................................................................................................................46 PRILOGA.............................................................................................................................46. Oblikovano: Več ravni + Raven: 4 + Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, … + Začni pri: 1 + Poravnava: Levo + Poravnano pri: 36 pt + Tabulator za: 72 pt + Zamik pri: 72 pt, Tabulatorji: Ne pri 72 pt Oblikovano: Več ravni + Raven: 1 + Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, … + Začni pri: 4 + Poravnava: Levo + Poravnano pri: 0 pt + Tabulator za: 24 pt + Zamik pri: 24 pt, Tabulatorji: 17,1 pt, Seznam tabulatorjev + Ne pri 24 pt Oblikovano: Več ravni + Raven: 1 + Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, … + Začni pri: 4 + Poravnava: Levo + Poravnano pri: 0 pt + Tabulator za: 24 pt + Zamik pri: 24 pt, Tabulatorji: 17,1 pt, Seznam tabulatorjev + Ne pri 24 pt.

5 1.UVOD 1.1. Opredelitev problema Notranji trg Evropske unije je bil zgrajen na načelih odprtosti in konkurence, vseeno pa se je, predvsem zaradi razlik v poslovnih praksah in standardih – harmonizacija evropskih trgov na področju finančnih in bančnih storitev izkazala za zapleteno. Še posebej velja to za trg plačilnih storitev, saj te trenutno zadovoljujejo zelo visok delež potreb uporabnikov le znotraj njihovih nacionalnih trgov. Ob tem so ti trgi zaradi nacionalnih standardov in težav s čezmernimi plačili ostali izolirani, evropski trg plačil pa razdeljen na različne nacionalne podtrge. S tem je omejena možnost konkurence, kar ima za posledico velike razlike na ravni učinkovitosti trgov plačil in kakovosti storitev v državah članicah. Gospodarstvo evroobmočja tako ne more izkoristiti vseh prednosti monetarne unije, saj se še vedno sooča s težavami pri plačevanju v evrih v druge države evroobmočja. Podjetja, ki poslujejo v številnih državah, še vedno ne morejo plačevati z enega samega računa, zaradi visokih stroškov razvoja in vzdrževanja vsaki državi prilagojenih internih sistemov in procesov pa ne morejo izkoriščati ekonomije obsega, ki bi izhajale iz njihovega celotnega poslovanja. EPC je z proučevalnimi študijami bančnih trgov spoznal, da bo v EU izboljšal bančne posle, med drugim tudi evropske plačilne trge. Odpravo meja bo uresničil z reorganiziranjem evropskega plačilnega sistema, imenovanega SEPA. S pomočjo nacionalnih bank bo tako vnesel tudi večjo učinkovitost plačilnega sistema v posamezno državo članico EU. Prilagoditev infrastrukture in uvedenih harmoniziranih plačilnih instrumentov in standardov bo prineslo enoten način plačevanja potrošnikov in podjetij v vsej EU. SEPA bo nudila čezmerno uporabo plačilnih instrumentov za potrošnike (predvsem debetne kartice) z vsiljeno harmonizacijo shem. Plačilni trg se bo organiziral po načelu konkurenčnosti. 1.2. Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen diplomske naloge je prikazati raziskave projekta SEPA, kako različne oblike organiziranosti, strukture in upravljanja vodijo do različnih ravni konkurenčnosti v okviru kartičnih shem EU, ukrepov odpravljanja nestandardiziranosti in razdrobljenosti upravljanja kartičnih shem. Cilj naloge je predstaviti projekt SEPA, od faze načrtovanja do faze migracije, nato prikaz udeležencev, njihovo vlogo pri vzpostavitvi SEPA ter samo organizacijo za dosego ciljev projekta SEPA. Omeniti še moramo, da izziva, s katerim se soočamo ob vzpostavitvi SEPA ne smemo podcenjevati, sam proces pa je treba upravljati na enako učinkovit način, ki je naredil prehod na evro tako uspešen..

6 Trditve: - SEPA pomeni odpravljanje meja z integracijo trgov plačil, predvsem v evroobmočju, pa tudi izboljšanje učinkovitosti domačih plačil. - Cilj SEPA je tako oblikovanje integriranega, konkurenčnega in inovativnega vseevropskega trga plačil malih vrednosti, na katerem bodo vsa negotovinska plačila v določenem času izvedena elektronsko. - Nova struktura trga bo evroobmočje kot domači trg plačil več kot 300 milijonov potrošnikov in 15 milijonov podjetij odprla vsem bankam na njem. - Plačilna shema SEPA je enoten, skupen niz medbančnih pravil, praks in tehničnih standardov, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev, namenjenih izvrševanju evrskih plačil s plačilnimi instrumenti SEPA. - Na področju kartic je tako izziv SEPA izvesti uspešen prehod v bolj integriran trg, ob tem pa ohraniti učinkovitost in nizke stroške, ki so značilni za današnje nacionalne kartične sheme v Evropi. 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da bom pri izdelavi naloge uporabil: - podatke iz predvidene literature in virov; - znanje, ki sem ga pridobil med študijem; - pomoč ter potrebne informacije s strani mentorja; - literaturo, ki mi jo je posredovala Banka x. Omejitev pri diplomskem delu bo predstavljala nedostopnost do določenih internih podatkov v banki zaradi poslovne tajnosti. Naslednja omejitev naloge je literatura, ki se nanaša na projekt SEPA v okviru EU, še posebej pa na Banko x, katere ni veliko na razpolago. Pri pisanju sem uporabil razpoložljivo strokovno literaturo avtorjev, ki se ukvarjajo s projektom SEPA. Velik del diplomske naloge temelji na tuji literaturi, kajti projekt SEPA je evropski projekt. Literaturo sem iskal preko interneta, predvsem na straneh Evropske unije, tujo literaturo sem nato pregledal ter prevedel v slovenščino, prav tako sem proučil literaturo in podatke Banke x, ki pa so bili težko dostopni, saj so strogo zaupne narave. 1.4. Predvidene metode raziskovanja Pri diplomski nalogi gre za ekonomsko – poslovno – organizacijsko raziskavo, ki je komparativne, dinamične narave. Raziskava je osredotočena na celotni trg plačilnih kartic evroobmočja in na posamezne segmente, ki so vključeni v celotni projekt SEPA. V diplomski nalogi sem uporabil deskriptivni pristop, in sicer metodo kompilacije, ki je postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev, ter tako prišel do novih samostojnih, posplošenih sklepov..

7. 2. MANAGEMENTSKI KONCEPT SEPA 2.1. Splošno o SEPA Enotno območje plačil v evrih – SEPA (Single Euro Payment Area) bo okolje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami EU. Tovrstna plačila se bodo izvrševala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje, državo nalogodajalca oziroma prejemnika plačila v okviru EU. V osnovi je SEPA okolje opredeljeno kot EVRO okolje, s težnjo uporabe in pristopa k SEPA shemam na območju vseh članic EU (27 članic) in članic EEA (Islandija, Liechtenstein in Norveška); pod posebnimi pogoji lahko k SEPA shemam pristopi tudi Švica. SEPA pravila in standardi (sheme) ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije plačilnega čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa znotraj nacionalnih meja. Popolna uveljavitev SEPA plačilnih shem pomeni uskladitev tako enega kot drugega na enake osnove in standarde ter postopke izvršitve, ne glede na to, preko katere plačilne infrastrukture se takšna plačila izvajajo, in ne glede na to, v kateri državi, znotraj SEPA, ima stranka transakcijski račun, oziroma preko katerega izvajalca opravlja plačilni promet. Popolna uveljavitev in vzpostavitev SEPA shem bo omogočila uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja storitev plačilnega prometa, istočasno pa tudi na področju opravljanja klirinških storitev (PEACH). To bo nadalje prispevalo k povečanju konkurenčnosti regije EU v globalnem merilu. Direktiva za plačilne storitve, ki je v pripravi, pa bo odpravila razlike med posameznimi nacionalnimi okolji na področju zakonodaje in tako bo prispevala k vzpostavitvi enotnega notranjega trga. 2.2. Zakaj SEPA? Gospodarsko evroobmočje trenutno ne more v celoti izkoristiti vseh prednosti monetarne unije. Stranke imajo težave pri opravljanju evrskih plačil malih vrednosti v druge države evroobmočja, ker za taka plačila pogosto potrebujejo več časa. Dokler bo tako, ne moremo reči, da je evro v celoti uveden kot enotna valuta. Kljub uvedbi evra leta 1999 in razvoju sistema TARGET, ki je skupni sistem plačil velikih vrednosti za evro, se elektronska plačila malih vrednosti (»plačilo na drobno«) na evroobmočju še naprej različno obdelujejo. Število in raznolikost plačilnih instrumentov, standardov in infrastruktur za obdelavo plačil malih vrednosti se od uvedbe evra pravzapav ni spremenilo. Zato morajo imeti gospodarske družbe z velikim številom čezmejnih plačil bančne račune v državah, kjer poslujejo, da lahko upravljajo svoj plačilni.

8 promet. Ta razdrobljenost ne vpliva samo na čezmejna plačila, ampak tudi na evrska plačila znotraj države, ker preprečuje inovacije in konkurenco na ravni evroobmočja. Zainteresirane strani morajo upoštevati tudi različna pravila in zahteve, ki so odvisne od njihove matične države. Oblikovanje skupnega okvira bo ustvarilo priložnost za inovativne plačilne rešitve, ki bodo na voljo ne glede na državne meje. Cilj SEPA je torej oblikovati povezan, konkurenčen in inovativen trg plačil malih vrednosti za vsa negotovinska evrska plačila, ki bodo sčasoma potekala popolnoma elektronsko. Tako bodo prednosti SEPA deležne vse stranke. 2.3. Pobuda bančnega sektorja Pri oblikovanju SEPA bančni sektor največjo pozornost namenja razvoju plačilnih instrumentov SEPA. Da bi omogočili lažjo uporabo teh plačilnih instrumentov, se je bilo treba lotiti treh glavnih področij. Prvič: bančni sektor je razvil nove plačilne sheme za kreditna plačila in direktne obremenitve ter oblikoval okvir za kartična plačila. Drugič: preučil je možne dodatne storitve, ki bi lahko izboljšale obdelavo plačil. Tretjič: opredelil je načela za osnovno infrastrukturo obdelave in obravnaval vprašanja standardizacije. Novi plačilni instrumenti, ki jih bo bančni sektor nudil svojim strankam, bodo temeljili na novem nizu pravil, praks in standardov za evrska plačila. EPC je oblikoval pravilnik za dve novi shemi plačil in en okvir, znotraj katerih lahko banke razvijejo plačilne produkte SEPA: - kreditna plačila SEPA, - direktne obremenitve SEPA, - kartična plačila SEPA. Glede kreditnih plačil in direktnih obremenitev je bila izbrana strategija »zamenjave«, in sicer so bile za oboje oblikovane nove skupne sheme za evrska plačila. Te sheme so opisane v pravilniku, ki zajema pravila, prakse in standarde, ki se uporabljajo za taka evrska plačila. Za kartična plačila pa je bila izbrana strategija »prilagajanja«, ki obstoječim shemam in njihovim upravljavcem oz. upravljavcu omogoča prilagoditev na nov niz poslovnih in tehničnih standardov in postopkov. EPC je opredelil usmeritve, ki zajemajo tudi prilagoditve trenutnega poslovanja kartičnih shem (in tudi izdajateljev, pridobiteljev in upravljavcev kartic), ki so potrebne za njihovo skladnost z načeli SEPA za evrska kartična plačila. Osnovna značilnost obeh pristopov je jasno ločevanje shem (pravil, praks in standardov) od infrastrukture. Finančne institucije so odgovorne za kakovost svojih produktov SEPA in lahko strankam prosto nudijo izboljšane produkte SEPA, če so ti v skladu s shemami, opredeljenimi v pravilnikih in okvirih (glej dodatne opcijske storitve spodaj). Dodatne opcijske storitve: Finančne institucije se lahko na podlagi shem SEPA posamezno ali v sodelovanju z drugimi oblikujejo in svojim strankam ponudijo izboljšane produkte ali storitve..

9. Izboljšave produktov vključujejo: - hitrejšo poravnavo, - določitev bančne identifikacijske kode ( BIC ) na podlagi mednarodne številke bančnega računa (IBAN). Storitve z dodanimi vrednostmi vključujejo: - elektronsko izdajanje računov, - e-usklajevanje, - plačilne rešitve za internetno bančništvo. Primer izboljšave produkta je možnost hitre poravnave kreditnih plačil (prioritetna plačila), kjer lahko banke omogočijo strankam poravnavo nujnih kreditnih plačil znotraj enega bančnega dne. Druga izboljšava produkta je možnost, da stranke pri opravljanju plačil navedejo samo IBAN brez dodatne kode BIC. Ponudnik storitev bo nato BIC določil iz številk IBAN. Storitve z dodano vrednostjo so opredeljene kot napredne storitve, pogosto povezane s plačilnimi instrumenti SEPA. Načeloma lahko te storitve nudijo tako banke kot nebanke. Evrosistem spodbuja EPC in podjetja – kot je Evropsko združenje poslovnih finančnikov – k sodelovanju pri razvoju rešitev in minimalnih standardov za nekatere najbolj pogosto uporabljene storitve z dodano vrednostjo. Začelo se je delo na elektronskem fakturiranju ( elektronskemu izdajanju računov): to je storitev, ki se strankam ponudi pred plačilom, tako da se račun pošlje neposredno internetni bančni aplikaciji plačnika in ko plačnik sprejme račun, se izda avtomatizirani plačilni nalog, ki vsebuje vse potrebne informacije o plačniku in prejemniku plačila. Druga storitev je elektronsko usklajevanje (e-usklajevanje): to je storitev, ki se strankam ponudi po plačilu: računi se avtomatizirano povežejo s plačili, evidence prejemnika plačila pa se samodejno posodobijo. Uporaba storitev z dodano vrednostjo skupaj s plačilnimi instrumenti SEPA lahko ustvari precejšne možnosti za prihranke v gospodarstvu, ker te storitve odpravljajo papir in omogočajo avtomatizirano obdelavo plačil od začetka do konca. Storitve z dodano vrednostjo, ki se ponudijo pred plačilom. →. Obdelava plačila. →. Storitev z dodano vrednostjo, ki se ponudijo po plačilu. SLIKA 1: AVTOMATIZIRANA OBDELAVA PLAČIL OD ZAČETKA DO KONCA (ECB, 2006) Infrastruktura zagotavlja operativno stran pri kliringu in poravnavi evrskih plačil. EPC je opredelil okvir, ki pojasnjuje pravila in postopke, ki jih morajo upoštevati ponudniki infrastrukture (tj. avtomatizirane klirinške hiše, centri za obdelavo kartičnih shem in drugi centri za obdelavo, ki za finančne institucije obdelujejo, prenašajo in izmenjujejo informacije v zvezi s plačili). Običajno so ti ponudniki infrastrukture odgovorni za upravljanje pravil, praks in standardov v zvezi s plačili znotraj države in nudijo svoje storitve obdelave tudi finančnim institucijam. V novem okolju SEPA so. Oblikovano: Zamik: Levo: 6 pt, Viseče: 11,1 pt, Vrstična oznaka + Raven: 1 + Poravnano pri: 6 pt + Tabulator za: 24 pt + Zamik pri: 24 pt, Tabulatorji: Ne pri 24 pt Oblikovano: Vrstična oznaka + Raven: 1 + Poravnano pri: 6 pt + Tabulator za: 24 pt + Zamik pri: 24 pt, Tabulatorji: 17,1 pt, Seznam tabulatorjev + Ne pri 24 pt.

10 pravila in standardi opredeljeni v shemah SEPA, ki so na splošno ločena od infrastrukture za obdelavo. To ločevanje bo omogočilo ponudnikom infrastrukture, da med sabo konkurirajo in svoje storitve obdelave ponudijo katerikoli banki ali ponudniku kartične sheme. Prvo vseevropsko avtomatizirano klirinško hišo (STEP2) upravlja EBA Clearing. Evropsko združenje avtomatiziranih klirinških hiš razvija okvir, ki bo olajšal interoperabilnost med različnimi evropskimi infrastrukturami. Okvir naj bi tako omogočil, da vsa kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA pošilja in prejema katera koli stranka v Evropi. 2.4. Cilji in časovni plan uvajanja SEPA Končni cilj SEPA je doseči, da bodo lahko potrošniki in podjetja uporabljali plačilne storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe in jih bo mogoče znotraj EU uporabljati na enoten način, s čimer ne bo več razlikovanja med plačili v evrih znotraj ali čez meje države. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo enega niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno kot znotraj državnih meja. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Od 01.01.2008 dalje bo možno pošiljati enotna plačilna navodila po SEPA shemah, tako znotraj posameznih držav kot tudi v okviru celotnega SEPA okolja. Predvideno je, da se bo tudi vključevanje posameznih bank oziroma nacionalnih okolij v SEPA sheme izvajalo postopoma in ne po principu velikega poka. Pomembno pa je, da bodo vsa nacionalna okolja ter vse kreditne institucije in ponudniki klirinških storitev z letom 2008 usposobljeni in pripravljeni za prejem plačilnih sporočil po SEPA shemah. │01/2004------------│06/2006--------------│01/2008---------------│12/2010 ↓ ↓ ↓ Faza načrtovanja Faza vzpostavitve Faza migracije │ │ │Instrumenti SEPA │Instrumenti SEPA so na voljo so v splošni uporabi SLIKA 2: ČASOVNI NAČRT PROJEKTA SEPA PO FAZAH (EPC, 2004) Prva faza, to je faza načrtovanja, se je začela leta 2004 in je že skoraj končana. Ta faza zajema oblikovanje novih shem za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvirov, ki bodo veljali za kartice in infrastrukturo za kliring in poravnavo plačil. Razviti so bili tudi potrebni standardi in specifikacije glede varnostnih zahtev. Druga faza, to je faza vzpostavitve, se je začela sredi leta 2006 in bo potekala do konca leta 2007. V tej fazi projekta bo pozornost namenjena pripravam na uvedbo novih.

11 instrumentov, standardov in infrastrukture SEPA. V tej fazi bo opravljeno tudi testiranje. Nacionalni organi za izvajanje/migracijo, ki so bili ustanovljeni v vseh državah evroobmočja, bodo pomagali s spremljanjem priprav različnih zainteresiranih strani na uvedbo SEPA. Te zainteresirane strani so zelo raznolike, saj obsegajo banke, upravljavce infrastrukture, javne uprave, gospodarske družbe in druge uporabnike. Zadnja faza bo faza migracije, v kateri bodo nacionalne sheme plačil obstajale skupaj z novimi shemami SEPA. Strankam bodo na voljo tako »stari« nacionalni instrumenti kot novi instrumenti SEPA, infrastrukture za kliring in poravnavo plačil pa bodo lahko obdelale plačila, opravljena z obema vrstama instrumentov. Cilj je doseči postopno migracijo v SEPA, ki jo bo sprožil trg sam, tako da bi bila do konca 2010 preusmerjena kritična masa transakcij. 2.5. Vloga subjektov pri uvajanju SEPA Uresničitev SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov – deležnikov (stakeholders) v nekem nacionalnem okolju, ki vsak s svojega vidika pripomore k uspehu tega pomembnega projekta. Pri tem bo posebej pomembno tudi razumevanje in sprejemanje glavnih ciljev SEPA s strani javnosti, saj bodo le tako dosežene predvidene prednosti SEPA. Izvajanje komunikacije med deležniki bo tako ključnega pomena. Pri vzpostavitvi SEPA so vključeni naslednji udeleženci: - Evropski bančni sektor, ki je odgovoren za prestrukturiranje plačilnih sistemov evroobmočja. To prestrukturiranje bo kratkoročno povzročilo precejšne stroške, vendar bo evropski bančni sektor srednjeročno in dolgoročno zmanjšal stroške plačil v evroobmočju in dobil priložnost za ustvarjanje novih prihodkov. Sektor je za usklajevanje svojih prizadevanj pri upravljanju projekta SEPA ustanovil samoregulativni organ. Ta organ, Evropski svet za plačila (European Payments Council EPC), sestavlja 65 evropskih bank, skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnega sektorja in Bančnim združenjem za evro (Euro Banking Association – EBA). V EPC so zastopane članice iz EU, Islandije, Lichtenstein, Norveška in Švica, njegovo delo pa je usmerjeno na vsa evrska plačila v teh državah. - Evropski sektor za kliring in poravnavo plačil, katerega cilj je zagotoviti, da instrumenti SEPA dosežejo vse upravičence v evroobmočju. Pri tem delu dejavno sodelujejo različni ponudniki infrastrukture, kot so centri za obdelavo kartic, Evropsko združenje avtomatiziranih klirinških hiš (EACHA) in EBA. Evropsko združenje avtomatiziranih klirinških hiš razvija vrsto postopkov za zagotovitev interoperabilnosti med infrastrukturami (avtomatizirane klirinške hiše), EBA pa je razvila STEP2, ki je prva vseevropska avtomatizirana klirinška hiša (PEACH) za kliring tako čezmejnih kot tudi domačih plačil malih vrednosti v evrih. - Gospodarske družbe evroobmočja (podjetja, trgovci, mala in srednja podjetja), ki so vključene v razvoj standardov za zmanjšanje ročnega dela pri obdelavi plačil od predložitve računov do storitev usklajevanja. Njihova pozornost je namenjena oblikovanju avtomatiziranih postopkov (avtomatizirana obdelava plačil od začetka do konca-e2e STP), kar bo znižalo stroške plačevanja in sprejemanja plačil. Finančni.

12 direktorji podjetij so organizirani v evropskih združenjih poslovnih finančnikov (EACT) - Javne uprave in potrošniki bodo uporabniki novih plačilnih instrumentov SEPA. Vlade in javne uprave opravljajo znatna plačila tako na nacionalni ravni kot preko meja, ki so povezana s pokojninami, socialnimi in drugimi prejemki ter davki. Zaradi tega je njihova trdna zaveza nujna. Oktobra 2006 je Svet ministrov EU za gospodarske zaveze in finance (Ekonomsko- finančni svet) izrazil svojo veliko podporo oblikovanju SEPA. V projekt SEPA so vključeni naslednji organi oblasti: - Eurosistem (ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja) je v številnih publikacijah poudaril svoja pričakovanja v zvezi s projektom ter natančno spremlja napredek in razvoj v zvezi s SEPA. - Evropska komisija je razvila strategijo, katere namen je odstraniti ovire na notranjem trgu in poenostaviti njegova pravila, na primer s predlogom Direktive o plačilnih storitvah (DPS). - V času razvoja projekta se pričakuje, da se bodo državne oblasti vse bolj vključevale v priprave za uveljavitev plačilnih shem SEPA. 2.6. Vloga subjektov pri uvajanju SEPA v Sloveniji V nadaljevanju so predstavljeni subjekti v Sloveniji in njihove naloge v pripravi in uresničevanju SEPA: 2.6.1. Poslovne banke1 -. komunikacija in razširjanje znanja o SEPA (izobraževanje zaposlenih in strank), načrtovanje in uvedba SEPA produktov, temeljijo na SEPA shemah, prilagoditev lastne tehnologije, izvedbe testiranja in prenos v produkcijo, morebitna zagotovitev testnega okolja za stranke, določitev dodatnih storitev (Additional Optional Services-AOS), ki bodo prinesle strankam dodatne koristi, - prilagoditev aktov banke, - usklajen pristop bank do skupnih ponudnikov programske opreme (uskladitev tehničnih in tehnoloških zahtev).. 2.6.2. Združenje bank Slovenije-ZBS - vzpostavitev in vodenje projekta uvedbe SEPA v Sloveniji (organizacija dela in nudenje podpore SEPA delovnim skupinam), - koordinacija in obveščanje bančnega sistema na nacionalni ravni, - priprava plana enotnega pristopa k SEPA shemam, 1. Pri tem je mišljena tudi Banka Slovenije v vlogi banke države (vodenje enotnega zakladniškega računa države)..

13 - sprejetje enotne politike implementacije SEPA, - konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki (stranke, Banka Slovenije, vlada, interesna združenja), - opredelitev dodatnih storitev (Additional Optional Services-AOS), ki bodo prinesle strankam dodatne koristi na ravni bančnega sistema, - spremljanje izvajanja aktivnosti v posamezni banki glede na SEPA nacionalni program, - poročanje EPC-ju o napredovanju in morebitnih tveganjih, - zagotovitev prevodov pomembnih sprejetih dokumentov s področja SEPA, - priprava nacionalnega komunikacijskega načrta (marketing, letaki, spletna stran, odnosi z javnostmi-PR, odgovori na vprašanja medijev ipd) - izobraževanje o SEPA produktih. 2.6.3. Banka Slovenije – BS - priprava pravnih podlag in sprememba obstoječih, kjer je njihov predlagatelj BS (podzakonski akti), - spremljanje in usmerjanje aktivnosti bank na osnovi politike ESCB, - sodelovanje z bankami preko opazovalcev v delovnih skupinah Združenja bank ter preko sodelovanja v drugih delovnih telesih (npr. SEPA koordinacija, Odbor za - plačilne storitve), - priprava proračunskih uporabnikov na SEPA ter spodbujanje teh k zgodnji uporabi SEPA plačilnih instrumentov. 2.6.4. Stranke bank -. partnerstvo z bankami za promocijo SEPA instrumentov, sodelovanje pri testnih izvedbah, prilagoditev lastne plačilne infrastrukture (B2B..), dosledna uporaba zahtevanih podatkov za avtomatsko procesiranje plačil (pridobitev podatkov od dobaviteljev-IBAN, BIC…), - sprejemanje morebitnih novih standardov elektronskega poslovanja stranke z banko, - intenzivno sodelovanje preko interesnih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije ipd.) z ZBS.. 2.6.5. Javni sektor - pravočasna zagotovitev pravne podlage implementaciji SEPA – odstranitev ovir, ki bi lahko vplivale na učinkovitost oz. povzročile zamudo v implementaciji (npr. Zakon o plačilnem prometu – ZplaP, Zakon o preprečevanju pranja denarja…), - vzpodbujanje vpeljave SEPA plana in implementacije (komunikacija z vlado, bankami), - pričakuje se, da prevzamejo funkcijo »prvih uporabnikov – early adopters« (uvedba plačilnih shem med uporabnike, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa), - intenzivno sodelovanje Ministrstva za finance z ZBS in Banko Slovenije..

14. 2.6.6. Upravljavci infrastrukture - priprava strategije razvoja plačilnih sistemov v Sloveniji - sprejetje odločitve o ohranitvi oz. razvoju obstoječe plačilne infrastrukture (npr. žiro kliring, kliring kartic in procesiranje NPI), - prilagoditev infrastrukture v smislu povezljivosti z ostalimi evropskimi plačilnimi sistemi oz. odvisno od odločitve o razvoju obstoječe domače infrastrukture, - prilagoditev lastne tehnologije in standardov ter zagotovitev potrebnih sprememb za implementacijo, - zagotovitev testnega okolja ter koordinacijo testiranja z udeleženci, - sodelovanje z drugimi deležniki. 2.6.7. Interesna združenja² - širjenje zavesti o SEPA – izobraževanje potrošnikov ter podjetij, - sodelovanje z ZBS. 2.6.8. Ponudniki programske opreme in elektronskega bančništva - pravočasna prilagoditev aplikacij, skladno z zahtevami, - tesno sodelovanje z bankami.. 2.7. Vpliv SEPA na zainteresirane strani Projekt SEPA bo imel velik vpliv na vse zainteresirane strani, saj ponuja priložnosti in izzive. SEPA bo prinesla večjo konkurenco, ker bo evroobmočje postalo povezan trg, na katerem lahko ponudniki povsod nudijo svojo storitev. Zaradi večje izbire med ponudniki storitev ter ekonomij obsega bodo imele stranke na voljo več konkurenčnih rešitev za plačila. 2.7.1. Koristi SEPE za potrošnike Plačilni instrumenti SEPA bodo na voljo na celotnem evroobmočju, kar bo na splošno olajšalo življenje potrošnikov. Potrošniki bodo potrebovali en sam bančni račun. S tega računa bodo lahko opravljali evrska kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evroobmočju prav tako enostavno, kot sedaj opravljajo plačila znotraj države. Posamezniki bodo lahko na primer plačali najemnino za otroke, ki študirajo v tujini, počitniško hišo ali storitev, ki jih zagotavljajo evropske gospodarske družbe, npr. storitve mobilne telefonije, zavarovalnice, javne gospodarske službe itd. Ljudje, ki živijo, delajo ali študirajo v drugi državi, ne bodo več potrebovali enega bančnega računa doma in enega v tujini.. Oblikovano: Več ravni + Raven: 3 + Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, … + Začni pri: 4 + Poravnava: Levo + Poravnano pri: 0 pt + Tabulator za: 36 pt + Zamik pri: 36 pt, Tabulatorji: -2,85 pt, Seznam tabulatorjev + Ne pri 18 pt + 36 pt.

15 Uporaba plačilnih kartic bo učinkovitejša, ker bodo lahko potrošniki uporabljali isto kartico za vsa evrska plačila. S tem se bo zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino. Potrošnikom bo mogoče ponuditi inovativne storitve ne glede na državne meje. Dolgoročen cilj bančnega sektorja je, da se plačilni instrumenti SEPA uporabljajo samo v elektronski obliki. Plačila bo mogoče enostavno uporabljati skupaj s storitvami z dodano vrednostjo; to so storitve, namenjene poenostavitvi postopka plačil pred poravnavo plačila in po njej, tako za stranke kot za podjetje. To vključuje elektronsko izdajanje računov, izvedbo mobilnega ali internetnega plačevanja, e- letalske vozovnice, obvestila o kreditnem plačilu ali e-usklajevanju. S tem bodo stranke za plačevanje porabile manj časa. 2.7.2. Koristi SEPE za trgovce Plačilne kartice postajajo pri potrošnikih najbolj priljubljen plačilni instrument ter hitro nadomeščajo čeke in plačila v gotovini. Zato se v prihodnje pričakuje rast porabe kartic. Trgovci za sprejemanje kartičnih plačil potrebujejo sporazum z banko pridobiteljico, ki obdela kartična plačila za trgovca tako, da uredi informacijo o plačilu in imetniku kartice ter jih prek klirinške infrastrukture posreduje banki imetnika kartice. V zvezi s tem SEPA nudi naslednje prednosti: Pridobitelji bodo lahko obdelali vsa kartična plačila, ki so v skladu z zahtevami SEPA, tudi čezmejna. V okolju SEPA bodo lahko trgovci za obdelavo kartičnih plačil izbrali katerega koli pridobitelja na evroobmočju; to bo povečalo konkurenco in znižalo stroške. Terminali na prodajnih mestih na evroobmočju bodo vse bolj standardizirani. Zato bo izbira ponudnikov terminalov večja, trgovci pa bodo lahko z enim samim terminalom sprejeli večji nabor kartic. Zaradi večje konkurence med kartičnimi shemami naj bi se znižala tudi provizija. 2.7.3. Koristi SEPE za gospodarske družbe SEPA bo gospodarskim družbam omogočila poenostaviti upravljanje plačil. Gospodarske družbe bodo lahko svoje finančne transakcije v evrih opravile centralno z enega bančnega računa in z uporabo plačilnih instrumentov SEPA. Obdelava plačil bo poenostavljena, ker se bo za prilive in odlive uporabljala enaka oblika. Gospodarske družbe, ki poslujejo na celotnem evroobmočju, bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranile ne le stroške, ampak tudi čas. Storitve z dodano vrednostjo, kot je elektronsko izdajanje računov in e-usklajevanje, bodo gospodarskim družbam omogočile, da nadalje optimizirajo obdelavo plačil. Danes so te storitve pogosto na voljo samo na nacionalni ravni, ker je zaradi različnih oblik plačil čezmejna uporaba težka. Zaradi standardiziranih shem plačil SEPA bo to oviro lažje premagovati. 2.7.4. Koristi SEPE za banke.

16 SEPA bo z zagotovitvijo novih plačilnih instrumentov in infrastrukture za celotno evroobmočje bankam prinesla naslednje koristi. Banke bodo lahko razširile svoje poslovanje in konkurirale na ravni evroobmočja, ker bo vsaka banka lažje nudila svoje storitve vsakemu posamezniku na evroobmočju. Banke lahko svoje poslovanje razširijo tudi tako, da svojim strankam poleg produktov SEPA ponudijo tudi storitve z dodano vrednostjo. SEPA bo okrepila evropsko povezovanje in tržno učinkovitost. Z uskladitvijo pogojev opravljanja plačil bo območje SEPA zagotavljalo en sam niz pravil, enak in odprt dostop, dosegljivost, preglednost in interoperabilnost, kar bo spodbujalo konkurenco in s tem bankam omogočilo, da s pogajanji dobijo boljše pogoje od ponudnikov storitev. Uredba št. 2560/2001, ki določa načelo enakih stroškov za čezmejna in primerljiva domača plačila v EU, je ustvarila neravnovesje med bančnimi provizijami in stroški za čezmejna plačila. To neravnovesje je mogoče premostiti le, če se obdelava čezmejnih plačil – v smislu obdelave, kliringa in poravnave – reorganizira tako, da postane prav tako učinkovita in cenovno ugodna kot obdelava plačil znotraj države, kar je primarni cilj SEPA. Uredba št. 2560/2001 je bila uvedena zato, da se izničijo stroški primerljivih domačih in čezmejnih plačil. Od 1. julija 2002 se uporablja za kartična plačila in dvige na bankomatih, od 1. julija 2003 pa za kreditna plačila do 12.500 evrov. Od 1. januarja 2006 se uporablja tudi za prenose v evrih do vrednosti 50.000 evrov med dvema računoma v EU, denominiranima v evrih. 2.7.5. Koristi SEPE za ponudnike infrastrukture Ločitev upravljanja sheme od ponudnikov infrastrukture bo povečala konkurenco med ponudniki infrastrukture (kot so avtomatizirane klirinške hiše in centri za obdelavo kartic). Ponudniki infrastrukture ne bodo več omejeni z državnimi mejami, ampak bodo lahko svoje storitve v podporo instrumentov SEPA opravljali na celotnem evroobmočju. Interoperabilnost ali medsebojno povezovanje med različnimi ponudniki infrastrukture bo omogočeno prek skupnega niza tehničnih standardov. Centri za procesiranje kartic bodo lahko opravljali storitve za različne kartične sheme ali pridobitelje na celotnem euroobmočju. 2.7.6. Koristi SEPE za migracije in stranke Celoten vpliv prehoda na SEPA naj bi bil za stranke čim manjši, čeprav bo to odvisno predvsem od vrste storitev, ki jih bodo ponudile njihove banke. Stranke bi lahko občutile nekaj sprememb, ko bodo domače plačilne instrumente nadomestili plačilni instrumenti SEPA. Nacionalno številko bančnega računa uporabnika bi lahko, na primer, nadomestil IBAN ali BIC, obrazci za plačilo pa bi se lahko razlikovali od sedanjih nacionalnih obrazcev..

17. 3. ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA 3.1. Organizacija za dosego ciljev SEPA v EU in pridruženih članicah Plačilna industrija v Evropi je bila z uveljavitvijo Uredbe 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih vzpodbujena k oblikovanju SEPA in v maju 2002 so 42 bank, 3 evropska združenja kreditnih institucij in EBA (Euro Banking Association) skupaj izdali dokument: 'Euroland: Our Single payment Area – White Paper'. V njem so največje evropske banke oblikovale koncept SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA do leta 2010. Dosegle so tudi soglasje glede struktur vladanja z Evropskim svetom za plačila – EPC (European Payments Council) kot osrednjim odločitvenim telesom. Načrtovanje in priprava. Uvedba in razvitje. Soobstoj in postopen prehod. 2004. 2006. 2008. 2005. 2007. 2009. 2010. Odgovorni: EPC. Sheme Okviri. EPC. Oblikovanje & Specifikacije za 3 SEPA plačilne sheme/okvir. EPC in procesni centri. EPC, banke in nacionalne skupnosti. Piloti. Planiranje. Privzem in uvedba. EPC. Upravljanje programa. EPC in združenja. Povezava in komunikacije med regulatorji, zakonodajalci in interesnimi skupinami. EPC. Nadzor , usmerjanje in podpora. ECB (ESCB). Nadzor realizacije SEPA v skladu z Modelom sodelovanja. SLIKA 3: ČASOVNI PLAN UVELJAVITVE SEPA – ROADMAP 2004-2010 (EPC,2004) Ob koncu leta 2004 je bil s ciljem potrditve zaveze evropskega bančnega sektorja oblikovan nov dokument 'Realisation of the Single Euro Payments Area – Roadmap 20042010'. V tem dokumentu so bili natančneje definirani cilji SEPA ter aktivnosti in časovni roki za njihovo izvedbo..

18. Pri definiranju vsebinskih ciljev sta bila kot primarna cilja izpostavljena zlasti: - oblikovanje osnovnih plačilnih shem za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvir za kartična plačila, saj bodo ti plačilni instrumenti tvorili niz osnovnih vseevropskih plačilnih instrumentov, ki jih bodo banke ponujale svojim strankam. Čeprav je glavni poudarek namenjen negotovinskemu poslovanju, je bilo kot cilj postavljeno tudi oblikovanje okvira za gotovino v smislu poenotenja vseevropskih pravil gotovinskega poslovanja; - okvir za razvoj kliringa in poravnave plačil v SEPA mora biti zasnovan na razmejitvi vladanja ('governance') in upravljanja ('management') vseevropskih plačilnih shem za kartična plačila in direktne obremenitve od procesiranja ('processing') plačil v okviru plačilnih shem. Za realizacijo zgornjih ciljev so bile v okviru EPC ustanovljene delovne skupine za posamezne plačilne instrumente ter podporni skupini za standarde in pravna vprašanja, k sodelovanju je bila med drugimi evropskimi državami povabljena tudi Slovenija. Posebej je bil v okviru EPC ustanovljen Odbor za vzpostavitev SEPA ('Roll-out Committee-ROC'). V zgornjem dokumentu je bila poudarjena tudi vloga Evropske centralne banke-ECB in nacionalnih centralnih bank, ki naj bi v vlogi pospeševalca pomembno prispevale k vzpostavitvi SEPA, nedvomno pa glavno odgovornost za vzpostavitev SEPA nosi EPC oz. evropski bančni sektor. Napredek pri aktivnostih v zvezi z vzpostavitvijo SEPA kot regulator spremlja tudi Evropska komisija in je ob morebitni nezmožnosti samoregulacije bančnega sektorja pripravljena nastopiti z novo Uredbo ter tako pospešiti proces. 3.2. Organizacija za dosego ciljev SEPA v Sloveniji Pri vstopu Slovenije v EU maja 2004 je bilo tudi slovenskemu bančnemu sektorju omogočeno članstvo v EPC. Slovenske banke so preko svojega bančnega združenja (Združenje bank Slovenije-ZBS) postale članice EPC. Predstavnik ZBS, sicer zaposlen v poslovni banki, je od vsega začetka član EPC plenuma (EPC Plenary) in se udeležuje plenarnih zasedanj, ki se odvijajo štirikrat letno in na katerih se sprejemajo vsi zavezujoči dokumenti za vzpostavitev SEPA. Zaradi svojega strateškega pomena je vsebina SEPA tudi predmet obravnave na Odboru za plačilne storitve pri Banki Slovenije in na predlog tega odbora sta bila v letu 2005 s strani ZBS v telesa EPC imenovana še dva predstavnika, in sicer v Delovno skupino za SEPA elektronska kreditna plačila (ECTWG) in Podporno skupino za pravna vprašanja (SG Legal). Na SEPA koordinaciji, posvetovalnem telesu direktorja ZBS, so bili v letu 2006 predlagani še trije člani v delovne skupine pri EPC, in sicer v Delovno skupino za SEPA direktne obremenitve (EDDWG), v Delovno skupino za SEPA kartice (WG Cards) in v Delovno skupino za SEPA gotovino (WG Cash). Kandidate sta potrdila EPC in Odbor za plačilni promet pri ZBS..

19. Po sklepu Odbora za plačilne storitve naj bi se tudi na domači ravni, v okviru ZBS, vzpostavila organizacijska struktura, ki bo omogočala ne le spremljanje dela EPC, ampak bo tudi nosilec aktivnosti, potrebnih za vzpostavitev SEPA, vključno s pripravo SEPA nacionalnega programa. Obstoječim odborom ZBS so bile dodeljene nove pristojnosti, ustanovljena je bila SEPA koordinacija (glej zgoraj!), ki ji predseduje direktor ZBS, vanjo pa so vključeni predstavniki ZBS, Banke Slovenije in predstavniki bank – člani delovnih teles pri EPC. Z namenom spremljanja SEPA dokumentov, pripravljenih v EPC in priprave SEPA nacionalnega programa, so bile tudi v okviru ZBS, po vzoru delovnih in podpornih skupin v EPC, v letu 2006 ustanovljene delovne skupine za SEPA plačilne instrumente in gotovin ter podporna skupina za SEPA standarde. Vodja in člani skupine so predstavniki poslovnih bank, koordinator skupin, ki sproti spremlja in posreduje skupinam SEPA dokumente je zunanji sodelavec ZBS. V delovnih skupinah kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki Banke Slovenije. Člana iz poslovnih bank sodelujeta tudi v Podporni skupini za pravna vprašanja in v Odboru za vzpostavitev SEPA (ROC). Časovni potek aktivnosti na področju prilagoditve plačilnega prometa SEPA kriterijem, povzet na podlagi SEPA načrtovanih planov posameznih delovnih skupin in na podlagi analize razlik med SEPA in domačimi plačilnimi shemami, je opredeljen v PRILOGI 1..

20 4. IZVEDBA MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA SEPA V PRAKSI 4.1. Opredelitev SEPA sheme oz. okvira V pripravi na SEPA sta bila upoštevana dva različna pristopa. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila izbrana strategija 'nadomestitve' z novimi enotnimi shemami za kreditna plačila in direktne obremenitve za celotno SEPA okolje. Za visoko kompleksno kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija 'prilagoditve' obstoječih shem in njihovih procesorjev na novi niz poslovnih in tehničnih standardov ter procesov. Osnovna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme kot niza pravil, postopkov in standardov, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev, od infrastukture. V skladu z obema pristopoma sta kot ključna EPC dokumenta za SEPA kreditna plačila in SEPA direktne obremenitve nastala dva Pravilnika za obe shemi (SEPA Credit Transfer Scheme Rulebook in SEPA Direct Debit Scheme Rulebook), skupaj z nizom spremljajočih dokumentov, kot so npr. Podatkovni model (SEPA Data Model), ki je osnovan na odprtih ISO standardih, Implementacijske smernice (SEPA CT Implementation Guidelines in SEPA DD Implementation Guidelines ) za obe shemi ter načela za razvoj kliringa in poravnave (PE-ACH/CSM Framework). Za SEPA plačilne kartice je bil pripravljen SEPA kartični okvir (SEPA Cards Framework-SCF), ki bo implementiran pri bankah, kartičnih shemah in kartičnih procesorjih. Na evro območju je evro že nekaj let uveljavljen kot enotna gotovinska valuta in posledično imajo bankovci in kovanci posebno mesto v SEPA programu. Načrti za vzpostavitev enotnega območja za evro gotovino (Single Euro Cash Area - SECA) so bili postavljeni v tesnem sodelovanju z Evrosistemom, saj gotovina ostane v domeni evropskih centralnih bank. V EPC je bil pripravljen novi Okvir enotnega območja za evro gotovino (Single Euro Cash Area Framework-SECA Framework), ki vsebuje načela harmonizacije in procesiranja za enotno hrambo, distribuiranje in recikliranje gotovine ter strategijo vzpodbujanja potrošnikov in trgovcev k migraciji na plačilne kartice ter elektronska plačila z znatnim prihrankom za celotno družbo. 4.2. Opredelitev področij, ki jih zajema SEPA nacionalni program v Sloveniji Področje, ki ga zajema SEPA nacionalni program, so plačilne sheme za posamezne plačilne produkte, ki so predmet migracije v SEPA okolje: - kreditna plačila, - debetna plačila in - plačilne kartice. SEPA nacionalni program na področju plačil zajema elektronska negotovinska kreditna plačila s prenosi med transakcijskimi računi, direktne obremenitve in kartična plačila, ne zajema pa plačil na osnovi položenega gotovinskega kritja na transakcijski račun prejemnika plačila, v primerih, ko račun nalogodajalca ne obstaja..

21. SEPA nacionalni program na področju standardov zahteva uporabo SEPA UNIFI (ISO 20022) XML standardov za kreditna plačila in za direktne obremenitve na medbančni ravni, kar je osnovni pogoj pri uvedbi shem kreditnih plačil in direktnih obremenitev. Odločitev o uporabi navedenih standardov na ravni komitent – banka bo sprejeta kasneje. SEPA nacionalni program na področju gotovine zajema poenotenje gotovinskega poslovanja na evro območju z vidika stroškov, hrambe itd. gotovine. 4.3. Kreditni plačilni instrumenti 4.3.1. Kreditni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji V Sloveniji se uporabljajo naslednji kreditni plačilni instrumenti: - kreditna plačila, izvršena preko ŽK sistema, - čezmejna plačila v evrih, - posebna položnica – standardizirani papirni nalog za plačilo, ki s podatki v optično berljivi vrstici omogoča avtomatsko procesiranje plačila, - trajni nalog – elektronski kreditni nalog za plačilo, ki omogoča več zaporednih mesečnih izvedb plačila (npr. odplačevanje bančnega kredita), - direktna odobritev – elektronski kreditni nalog za plačilo, ki omogoča nalogodajalcu nalog za odobritev več prejemnikov plačila hkrati (npr. izplačila plač in pokojnin). Vrsta kreditnega Število transakcij Vrednost 2006 v Vir podatkov plačila 2006* 000 € 22.921.883 BS – ŽK Kreditna plačila, 52.108.939 izvršena preko ŽK sistema Čezmejna plačila v 985.000 16.127.683 BS – Fin. evrih statistika Trajni nalogi 1.126.099 62.717* Bankart – ZC Posebne položnice 56.855.733 2.417.922* Bankart - ZC Direktne odobritve 3.375.079 809.840* Bankart - ZC * Ocena, narejena na osnovi podatkov za obdobje september – december 2006 TABELA 1: KREDITNI PLAČILNI INSTRUMENTI V SLOVENIJI (Banka Slovenije, Bankart 2006) 4.3.1.1. Kreditna plačila po SEPA shemi SEPA kreditno plačilo2 je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih SEPA sheme za kreditna plačila (SEPA CT shema). SEPA kreditna plačila3 so transakcije v evrih, ki potekajo med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na SEPA območju. SEPA 2. Izraz plačilo uporablja Zakon o plačilnem prometu. V nekaterih drugih dokumentih je omenjen izraz kreditni prenos. 3 Obsegajo interna, domača in čezmejna plačila..

22 CT shema ne omejuje višine zneska plačila, nudi pa možnost omejevanja zneska s strani nalogodajalčeve banke. Maksimalni čas izvršitve SEPA kreditnega plačila je tri delovne bančne dni4. Datum D (datum sprejema) predstavlja začetek časovnega cikla izvršitve. Na dan D nalogodajalec v roku, ki ga je dogovoril s svojo banko, predloži navodila za izvršitev kreditnega plačila z zagotovljenim ustreznim finančnim kritjem in s predpisanimi podatki, ki upoštevajo obstoječo domačo regulativo. Nalogodajalec lahko, na podlagi predhodnega dogovora s svojo banko, plačilo predloži tudi vnaprej (čakalnica), kjer določi zahtevani datum izvršitve (datum D). Na dan D banka nalogodajalca prejeto SEPA CT kreditno plačilo predloži v izbrani plačilni sistem. Maksimalni čas izvršitve izbranega klirinškoporavnalnega mehanizma je D+2. Banka upravičenca lahko prejeto plačilo odobri na račun upravičenca najkasneje v času D+3. Banke se lahko medsebojno dogovorijo za krajši čas izvršitve, ne smejo pa prekoračiti predpisanega tri-dnevnega časovnega cikla. Prekoračitev časovnega cikla je izjemoma dovoljena zaradi zakonskih zadržkov (preprečevanje pranja denarja ali financiranje terorizma). Udeleženci SEPA so dolžni sprejemati SEPA kreditna plačila in jih procesirati v skladu s pravili SEPA CT sheme. SEPA kreditna plačila so lahko individualna ali množična. Individualno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v določenem znesku, v breme nalogodajalčevega računa in v dobro računa upravičenca. Množično plačilo je plačilo, ki je izvršeno v breme nalogodajalčevega računa v skupnem znesku in odobreno za vsak individualno določeni znesek na več kot en račun upravičenca oziroma na račune upravičencev. V praksi poznamo izplačila plač in mednarodnih pokojnin, ki potekajo mimo ustaljene prakse izvajanja domačih in čezmejnih plačil. Razlikujejo se tudi od predpisanega procesa poteka plačil, opisanega v SEPA CT shemi in ravnanja ob izjemah (vračila in zavrnitve). Stroški, ki jih nosita nalogodajalec in upravičenec, temeljijo na principu delitve (opcija SHA). O osnovi in višini stroškov se dogovorijo stranke s svojimi bankami. Nalogodajalec in upravičenec poravnata stroške svojih bank individualno in ločeno od transakcije. SEPA kreditno plačilo vsebuje podatek za prenos informacij nalogodajalca o transakciji. Podatki se prenašajo v strukturirani ali v nestrukturirani obliki. Podatki o plačilu, ki jih nalogodajalec posreduje svoji banki, morajo biti preneseni do upravičenca v celoti in brez sprememb. Valutacija v Sloveniji (D+0) je glede na zahteve SEPA posebna dodatna storitev, ki bo kot taka posebej opredeljena in ovrednotena. 4.3.1.2. Migracija – prehod v SEPA okolje. 4. Predlog Direktive o plačilnih storitvah predvideva maksimalen čas izvršitve 1 dan..

23 Kreditna plačila so bila analizirana na ravni procesov, opredeljenih v Pravilniku za SEPA kreditna plačila (SEPA ECT Rulebook, verzija 2.2, potrjena 13.12.2006). Glavne ugotovitve pri analizi sheme kreditnih plačil so opredeljene v PRILOGI 2. Iz ugotovljenih razlik med SEPA ter kreditnimi plačili preko ŽK in čezmejnimi plačili izhajajo potrebne aktivnosti, ki so osnova za planiranje. Aktivnosti so dopolnjene z nosilci in roki izvedbe. Roki so določeni glede na časovnico EPC (Roadmap 2004-2006), ki predvideva začetek testiranja SEPA produktov v sredini leta 2007. Migracija kreditnih plačil preko ŽK in čezmejnih plačil na SEPA CT shemo v slovenskem okolju bo od 01.01.2008 potekala postopoma s soobstojem obstoječih plačilnih instrumentov. Kritična masa migriranih plačil bo dosežena do konca leta 2010. Odločitev o prilagoditvi drugih kreditnih instrumentov (posebna položnica, trajni nalog in direktna odobritev) bo sprejeta naknadno. 4.4. Debetni plačilni instrumenti 4.4.1. Debetni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji V Sloveniji se uporabljajo naslednji debetni plačilni instrumenti: - direktna obremenitev – elektronski debetni nalog za plačilo, ki omogoča prejemniku plačila prejem več zaporednih mesečnih plačil na podlagi enkratnega pooblastila plačnika (npr. plačila različno visokih mesečnih obveznosti gospodinjstev); - posebna nakaznica – standardizirana papirna plačilna nakaznica s podatki za izplačilo v optično berljivi vrstici; - ček. Vrsta debetnega Število transakcij Vrednost 2006 v Vir podatkov plačila 2006 000 € Direktna obremenitev 15.853.793 331.430* Bankart – ZC Posebna nakaznica 192.261 44.185* Bankart – ZC Unovčeni čeki 1.074.000 83.580 BS-Bilten * Ocena, narejena na osnovi podatkov za obdobje september – december 2006 TABELA 2: DEBETNI PLAČILNI INSTRUMENTI V SLOVENIJI (Banka Slovenije, Bankart, 2006) Direktna obremenitev (DB) je enovit plačilni instrument na medbančni ravni, ki se izvaja po pravilih Plačilne sheme za DB. Plačilna shema določa odnose, postopke oz. procese in standarde za poslovanje z DB v evrih. Izvaja se na osnovi Medbančnega dogovora, h kateremu so pristopile vse slovenske banke. Procesira se preko Zbirnega centra (Bankart d.o.o.) in glede na učinkovitost in prednost tega plačilnega instrumenta njen obseg in število komitentov mesečno narašča..

24. 4.4.1.1. Direktne obremenitve po SEPA shemi SEPA direktna obremenitev je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih SEPA DD sheme (Rulebook for making Direct Debit Collections ) v evrih med udeleženci, ki imajo račune pri bankah v SEPA območju in so pristopili k SEPA DD shemi. SEPA direktna obremenitev je namenjena tako enkratnim plačilom v breme večjega števila dolžnikov kot tudi plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne direktne obremenitve, ne namena plačila in za razliko od obstoječe domače sheme omogoča izvajanje direktnih obremenitev na vsak delovni dan. Na podlagi pooblastila, ki ga v papirni ali elektronski obliki dolžnik da upniku, pošlje upnik podatke o obremenitvah preko svoje banke na dolžnikovo banko. Dolžnikova banka dobi podatke o danem pooblastilu dolžnika s podatki za obremenitev računa (podatek o mandatu dolžnika mora biti ponovljen pri vsaki poslani obremenitvi). Dolžnik in upnik mora ta imeti račun pri bankah, ki so pristopile k SEPA DD shemi, ki jih zavezuje, da izvajajo domače in čezmejne direktne obremenitve po SEPA pravilih. Na podlagi bilateralnih dogovorov med bankami so možna odstopanja od sheme, ki so dovoljena samo v primeru, da prinašajo neko dodano vrednost in niso slabše od v SEPA DD pravilih dogovorjenih okvirjev (Additional Optional Services -“AOS”). Dolžnikova in upnikova banka si za izvedene direktne obremenitve lahko zaračunata medbančno provizijo (Interchange Fee), ki je še predmet dogovarjanja. Določitev načina obračuna in višine medbančne provizije bo osnova za določitev cen za upnike in dolžnike. Točno določena pravila, procesi in standardi za izvajanje SEPA direktnih obremenitev bodo prinesli koristi vsem vključenim udeležencem. Poleg bank in klirinških hiš bodo po znanih pravilih in na znan način izvajale direktne obremenitve vsa mala, srednja in velika podjetja in tudi državne institucije. 4.4.1.2. Migracija - prehod v SEPA okolje Direktne obremenitve so bile analizirane na ravni procesov, opredeljenih v Pravilniku za SEPA direktne obremenitve (SEPA EDD Rulebook, verzija 2.2, potrjena 13.12.2006). Glavne ugotovitve pri analizi sheme direktnih obremenitev so opredeljene v PRILOGI 3. Iz ugotovljenih razlik med SEPA ter direktnimi obremenitvami izhajajo potrebne aktivnosti, ki so osnova za planiranje. Aktivnosti so dopolnjene z nosilci in roki izvedbe. Roki so določeni glede na časovnico EPC (Roadmap 2004-2006), ki predvideva začetek testiranja SEPA produktov v sredini leta 2007. Migracija direktnih obremenitev na SEPA EDD shemo v slovenskem okolju bo od 01.01.2008 potekala postopoma s soobstojem obstoječih plačilnih instrumentov. Kritična masa migriranih plačil bo dosežena do konca leta 2010..

25 Ček in posebna nakaznica nista predmet prilagoditve SEPA shemam. Direktna obremenitev (DB) je enovit plačilni instrument na medbančni ravni, ki se izvaja po pravilih Plačilne sheme za DB. Plačilna shema določa odnose, postopke oz. procese in standarde za poslovanje z DB v evrih. Izvaja se na osnovi Medbančnega dogovora, h kateremu so pristopile vse slovenske banke. Procesira se preko Zbirnega centra (Bankart d.o.o.) in glede na učinkovitost in prednost tega plačilnega instrumenta njen obseg in število komitentov mesečno narašča. 4.5. Kartična plačila 4.5.1. Kartične sheme v Sloveniji Na področju kartičnega poslovanja obstajajo tri domače kartične sheme: - Activa, ki jo izdajajo članice kartičnega sistema Activa in jo upravlja Banka Koper, - Karanta, ki jo izdajajo članice kartičnega sistema Karanta, upravlja pa jo Nova Ljubljanska banka, - BA shema, ki jo izdajajo in upravljajo vse banke, vključene v to domačo debetno shemo. Domače kartične sheme so, na osnovi krovnih licenčnih pogodb, ki ponekod dopuščajo povezavo v obliki partnerskih programov ('co-brand'), povezane z mednarodnimi kartičnimi shemami (MasterCard – Maestro in Visa), in sicer: - debetne kartice: - Activa so povezane s kartičnima shemama Maestro in Visa-Electron in - BA so povezane s kartično shemo Maestro. - kreditne kartice: - Activa kartice so povezane s kartičnima shemama MasterCard in Visa. Posebnost slovenskega kartičnega prostora so bankomatske transakcije z debetnimi karticami, ki se, čeprav so kartice povezane z mednarodno kartično shemo Maestro, procesirajo v Sloveniji. V okviru posameznih slovenskih kartičnih shem pa se tudi kartice, ki so povezane z ostalima mednarodnima shemama, procesirajo lokalno. 4.5.1.1. Zahteve SEPA in obveznosti kartičnega poslovanja v slovenskih bankah Zahteve SEPA se nanašajo na nova razmerja in odnose, ki naj obveljajo v kartičnem poslovanju in sicer: - EMV tehnologija (čip) mora polno zaživeti 01.01.2011, - imetniki kartic lahko izbirajo med različnimi konkurenčnimi kartičnimi shemami pod enakimi pogoji, - trgovcem s prodajnimi mesti mora biti omogočena svobodna izbira posamezne SEPA kartičnemu okviru prilagojene kartične sheme in banke pridobiteljice, - po letu 2010 morajo biti v uporabi samo SEPA kartičnemu okviru skladne kartice, - vsaka kartična shema mora uveljaviti enotne medbančne provizije..

26 Slovenske banke, ki se pripravljajo na prehod v SEPA okolje, imajo glede na vlogo, v kateri se znajdejo, različne obveznosti: 1. banke kot izdajateljice kartic: - začnejo izdajati, ponujati oz. kako drugače procesirati tudi SEPA kartičnemu okviru skladne kartice od 1. januarja 2008 dalje, - bodo po 1. januarju 2011 izdajale samo SEPA skladne kartice. 2. banke kot pridobiteljice - morajo omogočiti trgovcem, da lahko od 1. januarja 2008 dalje sprejemajo kartice od ene ali več SEPA kartičnih shem v okviru svoje bančne ponudbe. 3.banke kot lastnice kartičnih shem morajo - poskrbeti za skladnost s SEPA kartičnim okvirom, - zagotoviti ločenost upravljanja in procesiranja, - vzpostaviti enotne pogoje članstva v kartični shemi, - omogočiti svojim članicam enotno licenco za poslovanje v celotnem SEPA okolju. 4.banke kot člani delovnih teles in strokovnih organov morajo - odstraniti vse tehnične ovire za uvedbo SEPA kartičnega okvira. 4.5.1.2. Glavne naloge SEPA projekta na področju plačilnih kartic kot rezultat primerjave med domačimi kartičnimi shemami in SEPA kartičnim okvirom Na nacionalni ravni so bile identificirane smernice nadaljnjih aktivnosti prilagajanja kartičnega področja zahtevam SEPA okvira (navedene v točki 5), tudi na podlagi ugotovitev obstoječega stanja v Sloveniji, zajetega v Vmesnem poročilu Evropske komisije na kartičnem področju (Interim report I – Payment cards - april 2006). Trenutno je uveljavljanje EMV tehnologije aktivnost, ki se ji banke največ posvečajo, saj je bistveni pogoj za poslovanje s SEPA karticami. Glavne naloge na področju SEPA kartic so naslednje: - Uvajanje EMV tehnologije - Prilagoditev domačih kartičnih shem SEPA kartičnemu okviru, kjer SEPA kartični okvir ponuja tri možnosti: - prevzem ene izmed mednarodnih SEPA kartičnih shem in opustitev domače. Ta rešitev je najmanj priljubljena, saj to pomeni opustitev domačih shem, ki so pri potrošnikih zelo znane in uživajo zaupanje, - nadgradnja ene ali več domačih shem na SEPA. Ko postane taka shema skladna s SEPA kartičnim okvirom, je možna širitev sheme na celotno SEPA območje, lahko pa se priključi kateri od ostalih nacionalnih SEPA kartičnemu okviru skladnih kartičnih shem ter tvori novo zvezo, v kateri so možni bilateralni ali multilateralni dogovori med člani. Taki shemi se lahko priključi katera koli druga SEPA kartičnemu okviru skladna shema. Dolgoročno postane taka shema konkurenca sedanjima velikima kartičnima sistemoma MasterCard in Visa, - partnerski odnos (Co-brand) med domačo in mednarodno kartično shemo, pod pogojem da sta obe skladni SEPA kartičnemu okviru.. Oblikovano: Zamik: Levo: 9 pt, Vrstična oznaka + Raven: 1 + Poravnano pri: 18 pt + Tabulator za: 36 pt + Zamik pri: 36 pt, Tabulatorji: Ne pri 36 pt.

27 -. Uskladitev domačih medbančnih provizij (interchange fee) z zahtevami SEPA. Ločitev procesiranja od funkcije upravljanja kartične sheme pri domačih kartičnih shemah. Učinkovito procesiranje vseh SEPA kartičnemu okviru skladnih produktov s strani procesnih centrov. Poslovanje na bankomatih v nacionalnem in vsaj še v angleškem jeziku. Prilagoditev kartične ponudbe z vključitvijo dodanih vrednosti z namenom pospeševanja uporabe plačilnih kartic primerjalno z gotovino, tudi zaradi odprtja prostora tuji konkurenci. Pri tem so dodane vrednosti na področju kartičnega poslovanja v pristojnosti posamezne banke glede na potrebe njihovih strank in poslovne strategije.. SLIKA 4: PRIKAZ RAZMERIJ MED UDELEŽENCI KARTIČNEGA POSLOVANJA V SEPA OKOLJU ( EPC, 2004) Pojasnilo k sliki 4: Pri uporabi kartice v bančnih sistemih nastopajo naslednji udeleženci: - banka izdajateljica kartice (issuer), - potrošnik ali imetnik kartice (cardholder), - banka pridobiteljica ali lastnica prodajnega mesta (acquirer), ki omogoči prodajnemu mestu sprejemanje kartic, - prodajno mesto (point-of-sale-POS), ki ima z banko podpisano pogodbo o sprejemanju kartic kot možnost plačila izdelkov ali storitev, ki jih ponuja..

28. 4.6. SEPA gotovina Po uspešni uvedbi evrskih bankovcev in kovancev se je pozornost v zvezi s spremembami pri gotovini usmerila na najboljši način njene distribucije in recikliranja. Aktivnosti za pripravo SEPA kartičnega okvira (SECA) so potekale v tesnem sodelovanju z Odborom BANCO (Eurosystem Bank Note Committee), bankami in drugimi ključnimi subjekti. Cilj SECA je ustvariti, skupaj z Evrosistemom, prostor, kjer bodo osnovne gotovinske funkcije, ki jih izvaja vsaka od nacionalnih centralnih bank (NCB), primerljive in izmenljive na celotnem evro območju. To pomeni, da bo obstajala enotna raven storitev na podlagi enotnih postopkov, ki jih izvajajo NCB na evro območju. Dodatno želi SECA zagotoviti uvedbo usklajenih stroškov distribucije znotraj SEPA območja. Pričakovan učinek bo enotna infrastruktura za gotovino (bankovce in kovance) v vseh evro deželah. Glavna načela načrta SECA so naslednja: - razvoj novih pravil (meril dobre prakse) pri poslovanju, distribuciji in obdelavi gotovine (na debelo in drobno) v okviru evro področja, - konvergenca gotovinskih storitev na evro območju, - sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta in zmanjševanje stroškov bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem, - harmonizacija različnih infrastruktur za distribucijo gotovine v nacionalnih okoljih znotraj SEPA (različni načini in stroški distribucije gotovine), - osnovni trend je zmanjševanje gotovine v obtoku, - izdajanje pristne gotovine, primerne za obtok (samo dobri kovanci in kovanci), - borba proti ponaredkom, - standardizacija na področju pakiranja gotovine (različne države različno pakirajo gotovino). Za pakiranje je pomembno tudi bodoče tiskanje novih bankovcev. Pakiranje se implementira kot standard, - določitev kriterijev pri sortiranju gotovine, - gotovina velja za najbolj popularen plačilni instrument, vendar pa je tudi med najdražjimi plačilnimi instrumenti (v EU letno cca. 360 mrd gotovinskih transakcij in 70 mrd negotovinskih transakcij), zaradi česar je potrebno znižati stroške pri poslovanju z gotovino, ki predstavljajo 0,6 % BDP v EU. Naloge na področju gotovinskega poslovanja, ki jih SEPA prinaša bankam: - izdelava GAP analize in izdelava strategije pozicioniranja v SEPA okolju (nov tržni položaj), - uvedba potrebnih sprememb na nacionalnem in mikro nivoju, - ustrezna komunikacija s komitenti glede uvedbe in uporabe SEPA instrumentov, - kratko obdobje za uvedbo (2008 oz. 2010), - večja avtomatizacija in zniževanje stroškov,.

29 - povečanje konkurence in razvoj novih storitev, - seznanitev s spremembami, ki jih prinaša SEPA (sheme in okvirji)..

30 5. MANAGAMENTSKI KONCEPT SEPA Z VIDIKA INFRASTRUKTURE 5.1. Obstoječe stanje na področju plačilne infrastrukture v Sloveniji Obstoječi sistemi, preko katerih se trenutno izvajajo kreditna plačila, so: - ŽK - Žiro kliring sistem (upravlja ga Banka Slovenije), - ZC – Zbirni center Bankart (direktne odobritve, posebne položnice in plačila po trajnih nalogih), - »Korespondenčno bančništvo« za čezmejna plačila (prenosi med bankami, plačilni promet s tujino v domači valuti), - Plačila znotraj banke oziroma bančne skupine, - STEP2, TARGET. Direktne obremenitve se izvajajo preko enega sistema (Zbirni center), ki ga upravlja Bankart. V Zbirnem centru se podatki o plačilih zbirajo, sortirajo in posredujejo prejemnikom. V sistem so vključene banke, ki so pristopile k dogovoru o izvajanju direktnih bremenitev, ter njihovi poslovni partnerji. Na področju plačilnih kartic obstajajo štirje procesni centri: - Bankart za domačo blagovno znamko BA, Karanta in mednarodne kartične shem MasterCard in Visa ter za procesiranje bankomatskega prometa v Sloveniji, - Banka Koper za blagovno znamko Activa in mednarodne kartične sheme MasterCard in Visa za Banko Koper in za 7 domačih bank, - e-Funds za Mastercard procesira Mastercard in Visa kartice za SKB banko, - Abanka Vipa procesira Visa kartice. 5.2. Plačilna infrastruktura v pogojih SEPA Kreditna plačila – Banka Slovenije preučuje možnost vzpostavitve centralizirane SEPA infrastrukture. Direktne obremenitve – Bankart d.o.o. in Banka Slovenije preučujeta možnost vzpostavitve infrastrukture za obdelavo plačil v skladu s shemo SEPA direktnih obremenitev. Plačilne kartice – prehod na SEPA in s tem skladnost kartičnih shem s SEPA kartičnim okvirjem bo zaključen, ko bo na vsem bankomatskem in POS omrežju: - uveljavljena EMV tehnologija (domena plačilna kartica – terminal), katere uvajanje je že v teku. Po podatkih za 31.12.2006 je EMV tehnologija pri debetnih karticah uveljavljena v 8,7 %, pri kreditnih karticah v 26,8 %, na bankomatih 42,9 % in na POS terminalih 20,4 %; - dosežena interoperabilnost vseh naslednjih domen na tem področju (terminal – banka pridobiteljica, banka pridobiteljica – banka izdajateljica in domena, namenjena zagotavljanju enotnih varnostnih zahtev, certificiranju in potrjevanju naprav)..