Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management izobraževalnih in kadrovskih procesov. PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI MLADIH V POMURSKI REGIJI. Mentor: dr. Marjan Sedej Kranj, februar 2009. Kandidat: Aslan Zečiri.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Marjanu Sedeju za vse nasvete, usmerjanje vsestransko pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se lektorici ga. Danijeli Apatič, katera je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Hvala vsem zaposlenim na Republiškem zavodu za zaposlovanje Območna služba Murska Sobota za strokovno pomoč pri pridobivanju statističnih podatkov..

POVZETEK. Brezposelnost je neizbežen pojav skoraj v vsaki državi, kjer obstaja tržno gospodarstvo, ampak ko ta pojav zajame večinski del mladinskega prebivalstva, postaja zaskrbljujoč problem. Družbeni in socialni položaj mladih v Pomurju se v zadnjih nekaj letih naglo slabša, kar nam kažejo številke, saj je stopnja brezposelnosti precej višja od republiškega povprečja. Za zmanjševanje brezposelnosti mladih se je razvila vrsta ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Njihovi učinki so različni, večina programov pa le blaži posledice, ne odpravlja pa vzroka brezposelnosti. Rešitve se obetajo predvsem v spremembi miselnosti in odnosu do mladih delavcev, konkretno pa tudi v nekaterih dodatnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja. KLJUČNE BESEDE Deskriptorji: / trg delovne sile / brezposelnost / starost / izobrazba / Pomurje /. ZUSAMMENFASSUNG Arbeitslosigkeit ist eine unausweichliche Begleiterscheinung in fast jedem Land deren Wirtschaft marktorientiert ist. Besorgniserregend wird die Arbeitslosigkeit aber erst dann, wenn davon die Mehrheit der Jungen Population betroffen ist. Die gesellschaftliche und soziale Lage der Jugend in Prekmurje hat sich in den letzten Jahren stark verschlechtert was auch die Arbeitslosenrate, die viel höher als der Landesdurchschnitt ist, bestätigt. Das Bestreben diesen Jugendlichen zu helfen führte zur Entwicklung einer aktiven Beschäftigungspolitik. Die Resultate sind sehr unterschiedlich. Die meisten solcher Programme mildern nur die Auswirkungen schaffen es aber nicht die Ursachen zu beheben. Aussichtvolle Lösungen gehen in die Richtung die Denkweise und Einstellung bezüglich der Beschäftigung von Jugendlichen zu verändern als auch die Einführung konkreter Maßnahmen einer aktiven Beschäftigungspolitik. SCHLÜSSELWÖRTER Arbeitsmarkt / Arbeitslosigkeit / das Alter / die Ausbildung / Pomurje /.

KAZALO 1 Uvod ......................................................................................................................... 2 1.1 Predstavitev problema........................................................................................ 2 1.2 Predstavitev okolja ............................................................................................. 3 1.3 Metode dela........................................................................................................ 3 2 Brezposelnost in njegove vrste ............................................................................... 4 2.1 Frikcijska brezposelnost .................................................................................... 5 2.2 Brezposelnost premajhnega povpraševanja ....................................................... 6 2.3 Ciklična brezposelnost ....................................................................................... 6 2.4 Brezposelnost neskladne rasti ............................................................................ 7 2.5 Strukturna brezposelnost.................................................................................... 8 2.6 Prikrita (latentna) brezposelnost ........................................................................ 8 2.7 Merjenje brezposelnosti ..................................................................................... 9 2.7.1. Registrsko merjenje brezposelnosti ........................................................... 11 2.7.2 Ankete o delovni sili ................................................................................... 12 2.7.3 Primerjava stopnje anketne brezposelnosti s stopnjo registrirane brezposelnosti .................................................................................................... 12 3 Trg delovne sile v pomurski regiji ...................................................................... 14 3.1 Aktivno prebivalstvo........................................................................................ 15 3.2 Delovno aktivno prebivalstvo ............................................................................ 16 3.3 Registrirana brezposelnost v Pomurju ............................................................. 18 3.3.1 Priliv v evidenco registrirano brezposelnih oseb ........................................ 19 3.3.2 Odliv iz evidence registrirano brezposelnih oseb ....................................... 20 3.4 Strukturne značilnosti brezposelnih oseb ........................................................ 21 3.4.1 Spolna struktura registrirano brezposelni oseb ........................................... 22 3.4.2 Starostna struktura registrirano brezposelnih ............................................. 23 3.4.3 Izobrazbena struktura registrirano brezposelnih ......................................... 24 3.4.4 Struktura registrirano brezposelnih po trajanju brezposelnosti .................. 26 3.4.5 Stečajniki in trajni presežki......................................................................... 27 3.5 Stopnja registrirane brezposelnosti .................................................................. 28 4 Aktivna politika zaposlovanja ............................................................................. 30 4.1 Nastanek in značilnosti aktivne politike zaposlovanja .................................... 30 4.2 Usmeritve Evropske unije na področju politike zaposlovanja.......................... 30 4.3 Aktivna politika zaposlovanja v Sloveniji in ukrepi, ki se izvajajo v Pomurju 32 4.3.1 Poklicna orientacija in pomoč pri zaposlitvi............................................... 34 4.3.2 Usposabljanje in izobraževanje .................................................................. 39 4.3.3 Spodbude za zaposlovanje ........................................................................ 41 4.3.4 Neposredno ustvarjanje novih delovnih mest ............................................. 42 4.3.5 Integracija invalidov ................................................................................... 44 5 Zaključki ................................................................................................................ 46 5.1 Ocena stanja brezposelnosti mladih na trgu dela ............................................. 46 5.2 Obstoječi ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti v pomurski regiji ............... 49 5.3 Predlogi za zmanjševanje brezposelnosti v pomurski regiji ............................ 49 Literatura in viri ...................................................................................................... 46 Kazalo tabel in slik ................................................................................................ 53.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1 Uvod 1.1 Predstavitev problema Človek svoje življenje gradi na osnovi lastnega dela. Delo mu pomeni osnovo za preživljanje, za materialno in duhovno eksistenco, za zagotavljanje socialne varnosti ter za zadovoljevanje potreb. S poklicem posameznika in s položajem v procesu dela je povezan njegov položaj v družbi in družbena vloga. Izguba dela tako pomeni izgubo podlage, na kateri je posameznik gradil svoje delovno, osebno in družbeno življenje. Zaradi tega brezposelnost ne samo v Sloveniji ampak tudi na Evropskem trgu delovne sile postaja resen problem družbe. Mladi na trgu dela so skupina, ki je v življenjskem obdobju oblikovanja lastne identitete in družbenega položaja, v obdobju prehodov in vključevanja v različne vloge. Razpolagajo s svežim znanjem, primanjkuje pa jim delovnih izkušenj in imajo določen sociološki in kulturni kapital. Vzroki za to so različni in kompleksni, nahajajo pa se tako v različnih izobraževalnih poteh, razmerah na trgu dela kot tudi v tem, kaj se zgodi z mladimi, ko zapustijo osnovno izobraževanje. Ne nazadnje so vzroki tudi v vedenju in vrednotah mladih, kulturnih vrednotah in tradiciji. Devetdeseta leta 20. stoletja so za Slovenijo pomenila pomembno prelomnico v njeni zgodovini. Prehod države iz sistema samoupravno-socialističnega gospodarstva v sistem tržnega gospodarstva, prestrukturiranje gospodarstva ter kriza, ki jo je povzročila izguba trgov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je terjala svoj davek. Ta prehod je močno vplival na razmere trga dela: pojavili so se stečaji in odpuščanja delavcev ter povečale težave pri iskanju zaposlitve. Rezultat tega je bil množična brezposelnost. Množično predčasno upokojevanje v prvi polovici devetdesetih let ter podaljševanje časa šolanja mladih je povzročilo upadanje aktivnega prebivalstva in s tem zmanjšalo pritisk na brezposelnost, na drugi strani pa je vse bolj začelo naraščati breme neaktivnih na zavarovance. Uspešno odpravljanje brezposelnosti je povezano z nujnim prilagajanjem delovne sile gospodarski aktivnosti, na katero vplivajo tehnološke spremembe in globalizacija. Tehnološke spremembe, ki v zadnjem času največ prispevajo k rasti gospodarstev in predvsem k rasti sektorjev, ki so povezani s to tehnologijo, so informacijska in komunikacijska tehnologija. Tehnološke spremembe spreminjajo pogoje dela, trgovanja, gospodarjenja in družbo kot celoto. Nova delovna mesta, ki se odpirajo, potrebujejo usposobljeno delovno silo, sposobno sprejemanja in opravljanja z novimi orodji pod novimi pogoji. Da bi se zmanjšala brezposelnost, je država začela razvijati številne nove programe v okviru aktivne politike zaposlovanja, s katerimi je skušala čimbolj nadomestiti pasivne ukrepe politike zaposlovanja z aktivnimi. Cilj te politike je, da bi se zmanjšala brezposelnost, posledično pa zvišala zaposlenost.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 2.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.2 Predstavitev okolja Ena od najbolj ogroženih regij v Sloveniji glede brezposelnosti na splošno je pomurska regija. Zato je namen moje diplomske naloge raziskati to problematiko. Zaskrbljujoča problematika me je privedla k odločitvi, da se lotim obravnave tega problema, da raziščem dejavnike v zvezi z brezposelnostjo mladih v pomurski regiji. Pomurska regija spada med najmanj razvite slovenske pokrajine. Gospodarska dejavnost je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami v glavnem usmerjena v dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Za pomursko gospodarstvo je značilen velik delež intenzivnega kmetijstva, katerega razvoj omogočajo obširne ravnice. Pomurska regija se v preteklosti ni močno industrializirala, večina delavcev je zaposlenih v nekaj večjih podjetjih, ki pa večinoma sodijo v problematične dejavnosti. Močno je razvita zlasti tekstilna in živilsko predelovalna industrija. V primerjavi z ostalo državo je slabo razvit storitveni sektor. Januarja 2006 je bilo v Pomurju 49.998 aktivnih prebivalcev, kar pomeni 5,5 % delež aktivnega prebivalstva Slovenije. Največ oseb je zaposlenih v storitvenem sektorju, temu po številu delovno aktivnih sledi nekmetijski sektor, najmanj oseb pa je zaposlenih v kmetijskem sektorju. V pomurski regiji je od leta 1998 število brezposelnih naraščalo, v letih od 1999 do 2001 pa se je le-ta rahlo zmanjševala. V letu 2002 sledi ponovno povečanje števila brezposelnih, v letu 2003 pa se je število brezposelnih ponovno zmanjšalo. Decembra 2006 je bilo delovno aktivnih 41.953 prebivalcev, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 14,8 %, kar je za 6,2 odstotne točke več od državne. Med brezposelnimi osebami je bilo konec marca 2006 50,2 % žensk. Delež je nižji od državnega povprečja, podpovprečni delež pa ima regija tudi pri brezposelnih, starejših od 50 let (21,9 %). Nad državnim povprečjem je tudi regijski delež dolgotrajno brezposelnih (52,8 %). Pomurje se spopada s perečo brezposelnostjo med mladimi, kljub zmanjševanju v zadnjih letih je med brezposelnimi kar okrog 22 % starih do 26 let.. 1.3 Metode dela Metoda dela bo predvsem analiza in sinteza podatkov o pomembnosti razlik v obsegu in strukturi brezposelnosti med mladimi ter med vsemi brezposelnimi osebami v pomurski regiji in celotni državi. Predstavljeni bodo podatki o zaposlenih in registriranih brezposelnih osebah v ZRSZ Območna služba Murska Sobota po različnih kriterijih oz. uporaba uradnih podatkov o registrirani brezposelnosti mladih v pomurski regiji v zadnjih nekaj letih. Hkrati bodo predstavljeni tudi najbolj pereči problemi v strukturi brezposelnih, to so mladi brezposelni ter ostali. Podani bodo tudi podatki o objavljenih potrebah po delavcih v omenjeni območni službi ter njihova realizacija, opisani pa bodo tudi programi aktivne politike zaposlovanja v povezavi z zaposlovanjem preko teh programov. Poudarek bo predvsem na tistih programih, ki so pretežno namenjeni mladim in težje zaposljivim.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 3.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2 Brezposelnost in njegove vrste Za brezposelnost je značilno, da je v družbenem okolju zelo nezaželena, saj znižuje učinkovitost celotnega gospodarstva. Negativno pa vpliva tudi na vsakega posameznika, predvsem na njegovo duševno stanje. Oseba, ki kar nenadoma ostane brez službe, najprej dobi občutek, da jo družba več ne potrebuje, da je nekoristna in da je v napoto. S tem izgubi voljo do vseh ciljev, ki si jih je zastavila v življenju. Še večji padec motivacije se pojavi takrat, ko takšna oseba vso svojo energijo vloži v iskanje službe in le-te po določenem času še ne dobi. Takšne travme doživljajo predvsem starejše osebe, ki so ostale brez službe (osebe stare nad 40 let). Mlajši tovrstne tegobe lažje prebrodijo in lažje najdejo novo zaposlitev. Brezposelnost ima v literaturi in različnih definicijah zelo dvoumno rabo, saj za njeno meritev v različnih časovnih obdobjih in državah ni enakih meril. Po nekaterih definicijah se brezposelnost nanaša na premajhno uporabo potencialne delovne sile, vključno s tistimi, ki bi v določenih situacijah stopili na trg delovne sile. Za številne ekonomiste brezposelnost pomeni tisto število razpoložljive delovne sile, ki je v določenem trenutku pripravljena sprejeti delo za kakršnokoli plačo. Omenjena razlaga je približek definicije Mednarodne delovne organizacije (International Labour Organisation-ILO), katero je povzela raziskava o delovni sili. ILO-definicija se nanaša na ljudi, ki nimajo plačane službe in so bili na razpolago, da bi nastopili službo v določenem roku po predhodno opravljenem razgovoru, ter na ljudi, ki čakajo, da bi pričeli z že obljubljenim delom. Sredi devetdesetih let je bila brezposelnost ocenjena glede na podatke o registrirano brezposelnih osebah in tistih, ki so zaprosili za socialno pomoč. Ta ocena se je lahko spremenila in tako je bilo npr. od leta 1979 trideset sprememb v načinu izračunavanja brezposelnih oseb (v Veliki Britaniji). Po podatkih ILO število prosilcev za socialno pomoč presega število brezposelnih za toliko, kot je neaktivnih iskalcev zaposlitve in tistih, ki vlagajo prošnje pa ne ustrezajo zahtevam, po drugi strani pa ta ocena brezposelnosti izključuje določene skupine ljudi, ki jih ILO definicija vključuje, kot so: iskalci službe, ki niso upravičeni do pomoči in so ponovno brezposelni (so bili že večkrat brez službe), ki so pravico do socialne pomoči že izkoristili. Za obe oceni pa je značilno, da izključujeta skupine, katere bi nekateri šteli med brezposelne, kot na primer: ekonomsko neaktivne ljudi (že dolgo bolne), iskalce zaposlitve, ki so izgubili upanje, predčasno upokojene in tiste, ki bi delali, če bi imeli ustrezno varstvo za otroke, honorarne delavce, ki iščejo redno zaposlitev, in tiste, ki nadaljujejo z izobraževanjem, ker z doseženo izobrazbo nimajo možnosti za zaposlitev. Število ekonomsko neaktivnih oseb se je v zadnjih 20-ih letih zelo povečalo in to v starosti, ko bi morali biti aktivni, torej zaposleni. Razglabljanja o stopnji brezposelnosti so večinoma bolj »za lase privlečena«, saj je število brezposelnih odvisno od uporabljene definicije razlaganja brezposelnosti. Katera definicija je najprimernejša, je odvisno od prepričanja o tem, kako deluje trg delovne sile. Ko spoznamo, da je primerna definicija brezposelnosti odvisna od teoretičnih okvirjev, privzetih od posameznega predmeta raziskave, postane trdnost ocen resničen problem.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Če želimo, da so podatki pravilno definirani, moramo biti previdni pri vsaki primerjavi v preteklosti ali mednarodni primerjavi. Brezposelnost odraža določene odnose in procese v družbi. Lahko jo razlagamo tako z ekonomskega, socialnega in političnega kakor tudi s psihološkega vidika kot nekakšno patologijo družbe ali kot osebno stisko posameznika. Brezposelnost je za družbo breme in strošek. Za narodno gospodarstvo pomeni neracionalno izkoriščanje proizvodnih dejavnikov, zmanjšanje dosegljivega bruto domačega proizvoda in nižje dohodke prebivalstva. Mednarodna organizacija za delo šteje za brezposelnega vsakogar, ki je v določenem času brez dela, ki je pripravljen delati in ki išče delo. Pri nas šteje statistika med odkrite brezposelne osebe, ki so kot take prijavljene na uradih za brezposelne (M.Sedej 1997 str. 45). Odvisno od tega, kaj se dogaja na trgu delovne sile in kateri dejavniki vplivajo, da zaposlena oseba ostane brez zaposlitve, opredelimo brezposelne v nekaj skupin oz. vrst brezposelnosti: ● frikcijska brezposelnost, ● brezposelnost premajhnega povpraševanja, ● strukturna brezposelnost, ● ciklična brezposelnost, ● brezposelnost neskladne rasti, ● prikrita (latentna) brezposelnost.. 2.1 Frikcijska brezposelnost Frikcijska brezposelnost se pojavlja na vsakem trgu dela, tudi v primeru polne zaposlenosti delovne sile. Nastaja zaradi stalnega gibanja prebivalcev med mesti in regijami ali iskanja nove zaposlitve. Do nje prihaja, ker mladi, ki končajo šolanje, iščejo zaposlitev, ker delavci zapuščajo delovna mesta tako, da postanejo brezposelni ali se upokojijo in s tem izpraznijo nekatera delovna mesta, ker zaposleni menjajo zaposlitev zaradi težnje po spremembi delovnega okolja, ker podjetja propadajo in odpuščeni delavci iščejo novo službo ali pa nastajajo nova podjetja, ki iščejo zaposlene nove delavce. Frikcijska brezposelnost je rezultat prostovoljnih odločitev posameznikov o menjavi delovnih mest in ni odvisna od gospodarskih razmer, zato lahko rečemo, da je prostovoljna. Trg delovne sile ima funkcijsko usklajevanja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Kakor hitro se posameznik odloči za zaposlitev in jo začne aktivno iskati, je v času dokler zaposlitve ne najde, brezposeln. Če predpostavljamo, da je zanj na voljo ustrezno delovno mesto, ki ga mora samo še poiskati, je njegova brezposelnost frikcijska. Čim dlje traja iskanje, tem dlje je posameznik frikcijsko brezposeln oz. tem večja je celotna frikcijska brezposelnost (M. Sedej 1997, str. 45).. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Takšna brezposelnost se obravnava kot začasna, kratkotrajna, saj lahko traja od enega dneva do nekaj mesecev. Vztrajnost in zavzetost pri iskanju zaposlitve, število novih delovnih mest in kako lahko je opaziti priložnost, so eni od dejavnikov, ki vplivajo na dolžino tega časa. Oseba, ki išče delo, mora poiskati zaposlitev, ki ji ustreza po vrsti izobrazbe, sposobnostih, lokaciji, delovnih pogojih, ipd., kar ni tako preprosto. Na frikcijsko brezposelnost tako vpliva učinkovitost trga dela in trenja na njem, ekonomske razmere, obseg pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, predvsem pa stanje pretoka informacij o prostih delovnih mestih in o iskalcih zaposlitve. Pogosto jo pogojuje slab pretok informacij o prostih delovnih mestih ter informacij o iskalcih zaposlitve. Rešitev je v informacijski mreži, ki nudi informacije tako o razpoložljivih delovnih mestih kot o ponudbi delavcev. Pri tem ima ključno vlogo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ki vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu dela in zagotavlja javno informiranje.. 2.2 Brezposelnost premajhnega povpraševanja Brezposelnost premajhnega povpraševanja se pojavlja pod različnimi imeni, kot so krizna brezposelnost, Keynesova brezposelnost ali ciklična brezposelnost. Pri nas se je najbolj udomačil izraz ciklična brezposelnost. Vendar nas ime ne sme zavajati. Ta brezposelnost se res pojavlja predvsem v času stagnacije in depresije, vendar je lahko prisotna tudi v času gospodarske rasti ( M. Sedej, 1997 str. 46). To vrsto brezposelnosti, ki nastopa zaradi premajhnega povpraševanja po blagu in s tem tudi do premajhnega povpraševanja po delovni sili, Keynes, za razliko od frikcijske, ki je prostovoljna, opredeli kot neprostovoljno, saj ni odvisna od volje posameznikov in se pojavi takrat, ko se zmanjša blagovna potrošnja je kljub temu, da poznamo vzroke za brezposelnost premajhnega povpraševanja, je po mnenju nekaterih avtorjev ni mogoče odpraviti, ker vsak poskus za stimuliranje potrošnje privede do naraščanja inflacije oz. v primeru, da raste povpraševanje po blagu, se zaposlujejo novi delavci in se brezposelnost znižuje posledično pa zaradi povpraševanje po delovni sili rastejo tudi plače, kar vpliva na dvig cen.. 2.3 Ciklična brezposelnost Ciklična brezposelnost se pojavi občasno zaradi cikličnih nihanj gospodarstva. V času recesij, ko družbeni produkt in celotna potrošnja upadata, se zmanjšuje obseg proizvodnje in investicij. To pa privede do zmanjševanja celotnega (agregatnega) povpraševanja po delovni sili. Neprostovoljna brezposelnost se takrat pojavlja v vseh ali večini sektorjev in med vsemi kategorijami zaposlenih. Velika kriza v ZDA (1930-1939) je dober primer za to. Ko pride gospodarstvo v drugi del cikla, to je v fazo oživljanja in prosperitete, ciklična brezposelnost počasi izgine. Vendar, če upoštevamo, da gospodarski cikli trajajo po letu 1954 v povprečju po 4,8 leta in da polovico cikla predstavlja recesija, ki jo spremlja ciklična brezposelnost, vsekakor ni,. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. kratkotrajna, pa če mislimo na povečanje celotne brezposelnosti zaradi recesije, ali če mislimo na trajanje brezposelnosti posameznika. (M.Sedej, 1997, str. 47). Povezanost med gospodarsko rastjo in brezposelnostjo namreč kaže, da v obdobju gospodarske recesije število brezposelnih hitro naraste, za zmanjšanje pa je potrebno večletno obdobje gospodarske rasti. Pri zmanjševanju te vrste brezposelnosti so pomembni ukrepi supply-side politike (deregulacija, zmanjšanje davkov) ter monetarna in fiskalna politika (Kajzer, 1996, str. 107). Znižanje stopenj brezposelnosti in morda polno zaposlenost gospodarstvo doseže šele ob prehodu v drugi del cikla, v fazi oživljanja in v prosperiteti (Hrovatin, 2000, str. 206-207).. 2.4 Brezposelnost neskladne rasti Večina strokovnjakov, ki se ukvarja s problematiko brezposelnosti ne vidi razlike med ciklično brezposelnostjo in brezposelnostjo neskladne rasti, ker ta pojav verjetno ni dovolj raziskan. Ti dve vrsti pogojujejo različni vzroki. Ne moremo pa se ju lotiti na podlagi trajanja, saj sta obe relativno dolgotrajni. Ločevati bi ju morali na podlagi stabilnosti, pri čemer ciklična brezposelnost varira med nič in določenim maksimumom, brezposelnost neskladne rasti pa predstavlja ostanek brezposelnosti premajhnega povpraševanja in je relativno stabilna. Ta vrsta brezposelnosti je značilna za večino držav v razvoju ter se občasno lahko pojavi tudi v razvitih državah. Pojavi se v primerih, ko se ponudba delovne sile zelo hitro povečuje, a na drugi strani povpraševanje po delovni sili stagnira, časovno pa je dolgotrajna. Brezposelnost neskladne rasti pomeni konstanten presežek števila iskalcev zaposlitve nad številom prostih delovnih mest. Če pregledujemo podatke iz posameznih dežel, potem bi ugotovili, da se v večini razvitih držav ta vrsta brezposelnosti pojavlja stalno. Redke so države, kjer se je občasno pojavilo več delovnih mest, kot je bilo iskalcev zaposlitve. (Sedej, 1997 str. 46). Brezposelnost neskladne rasti se ne pojavlja le občasno in v izjemnih okoliščinah, pač pa je stalna spremljevalka trga delovne sile. To je tisti del rezervne armade, ki je potreben za odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti oz. novih gospodarskih področij brez škode za obstoječo proizvodnjo. Namesto da bi čakala delovna mesta, čakajo delavci. Frikcijska brezposelnost ne ustvarja pravih rezerv, ciklična pa jih ustvarja ob nepravem času. Dolgoročno spremljanje brezposelnosti neskladne rasti pokaže, ali se razvojna neskladja večajo ali manjšajo. Če se ta brezposelnost veča, je to zanesljiv znak, da obstoječi gospodarski sistem in sistem zaposlovanja prihajata v krizo. V tem primeru pa je potrebno nujno ukrepati na višji ravni.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.5 Strukturna brezposelnost Strukturna brezposelnost ima svoje korenine v sedemdesetih letih, takrat ko je brezposelnost začela strmo naraščati poleg rasti števila nezasedenih delovnih mest. Strokovnjakom je očitno postalo jasno, da gre za neko novo brezposelnost, katero so imenovali kot strukturno. Do te vrste brezposelnosti prihaja zaradi neenakosti med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili kot posledico gospodarskega razvoja, kjer nekateri sektorji ali panoge hitro rastejo, druge pa nazadujejo, s tehnološkim razvojem pa se pojavljajo tudi povsem nove panoge, pri katerih se brezposelni ne morejo zaposliti ker niso usposobljeni za takšna zahtevna delovna mesta. Pokritje brezposelnosti z neustreznimi delovni mesti pomeni, da med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili prihaja do določenih neskladij. Delovne sposobnosti iskalcev zaposlitve ne ustrezajo zahtevam prostih delovnih mest. Ali bolje obratno: delovna mesta niso prilagojena sposobnostim ljudi. Najpomembnejša neskladja, ki pogojujejo strukturno brezposelnost, nastajajo v poklicih, stopnji izobrazbe oz. usposobljenosti in v regionalni porazdelitvi delovnih mest oz. iskalcev zaposlitve (Sedej, 1997 str. 46). Neusklajenost je lahko geografska, ko so potrebe po delavcih v enem kraju ali lokaciji, ponudba dela pa v drugem kraju. Mobilnost delovne sile pa je nezadostna, da bi to neusklajenost odpravila. Do neusklajenosti pa lahko pride tudi med iskano in dejansko usposobljenostjo delavcev. Podjetja povprašujejo po določenih profilih delavcev, na razpolago pa je ponudba drugače usposobljenih delavcev (Senjur, 2001, str. 152). Strukturna brezposelnost je tako najtežja oblika brezposelnosti, saj so v to skupino vključene težje zaposljive kategorije, kot so osebe s prenizko in neustrezno izobrazbo ter osebe, starejše od 45 let, ki se še posebej težko prilagajajo novim razmeram na trgu dela. Strukturna brezposelnost je problem tudi v Sloveniji. Za njihovo preusposabljanje in prestrukturiranje skrbi država z različnimi programi aktivne politike zaposlovanja.. 2.6 Prikrita (latentna) brezposelnost Ta vrsta brezposelnosti se nanaša na osebe, ki ne delajo in ne iščejo zaposlitev, a bi se bile pripravljene pod določenimi pogoji zaposliti, na osebe, ki iščejo zaposlitev mimo uradov za zaposlovanje, in tudi osebe, ki sicer so zaposlene, a bi želele več delati ali opravljati primernejša dela. V bivšem samoupravnem socialističnem sistemu se je pojavljala le minimalna frikcijska brezposelnost, toda tudi ta je bila neregistrirana. V osemdesetih letih je uradna statistika merila predvsem strukturno in ciklično brezposelnost. Obstajala pa je ogromna t. i. prikrita brezposelnost. Kot omenjeno, so to bili delavci z zaposlitvijo, toda brez dela. V to vrsto brezposelnosti spadajo zaposleni, ki sicer. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. imajo zaposlitev, vendar ničesar ne prispevajo k BDP. Če bi jih odpustili, bi lahko dosegli enak BDP kot pred tem. Vendar je težko poimensko določiti tiste, ki na delovnih mestih nič ne delajo. Takšnih je pravzaprav zelo malo, saj vsak vsaj nekaj ur dnevno dela. Seštevek vseh ne delovnih ur in preračun ur na število zaposlenih pa razkrije število prikrito brezposelnih. To vrsto brezposelnosti lahko ugotavljamo le z ocenami. Zlasti visoka je bila v bivšem samoupravnem socialističnem sistemu, saj je bila osnovna človekova pravica do dela. Skupna brezposelnost je bila razmeroma nizka oz. 2 %, prikrita brezposelnost pa visoka. Prikrita brezposelnost se je pojavljala kot posledica kopičenja delovne sile in neizkoriščenosti strokovne usposobljenosti.. 2.7 Merjenje brezposelnosti Osnovni problem pri merjenju brezposelnosti je, koga šteti med brezposelne osebe. Navidez je to preprosto vprašanje, vendar pomembno vpliva na velikost izmerjene brezposelnosti. V Sloveniji se uporabljata dva kazalca brezposelnosti, a razlika med njima je zelo velika. Da bi lahko merili brezposelnost, je treba sprva opredeliti kategorije, ki so pomembne za njeno merjenje oz. opredeliti, kdo je brezposelna oseba. To lahko ponazorimo z naslednjo sliko strukture prebivalstva glede na aktivnost. Slika 1: Struktura prebivalstva glede na aktivnost. PREBIVALSTVO. Delovno sposobno prebivalstvo. Aktivno prebivalstvo. Neaktivno prebivalstvo. Delovno aktivno prebivalstvo. Zaposlene osebe. Prebivalstvo nad določeno starostjo. Brezposelne osebe. Pomagajoči družinski člani. Samozaposlene osebe. Vir: Domadenik, 1994, str. 309. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Delovno sposobno prebivalstvo glede mednarodne primerljivosti podatkov, (EUROSTAT) upošteva kot prebivalstvo v starosti 15-64 let. Tako je pri primerjavah podatkov za Slovenijo s podatki za države EU ali EU kot celoto je potrebno upoštevati podatke po metodologiji EUROSTAT-a. Aktivno prebivalstvo sestavljajo osebe nad določeno starostjo, ki so sposobne sodelovati v procesu proizvodnje v določenem referenčnem obdobju. Sestavljajo ga delovno aktivno in brezposelno prebivalstvo. Delovno sposobno prebivalstvo so vse osebe, stare 15 let in več (Statistični letopis RS 2003, str. 216 ). Aktivno prebivalstvo lahko merimo kot trenutno in kot običajno aktivno prebivalstvo. Prvo je bolj primerno za razvite države in je vezano na krajše obdobje opazovanja (npr. dan, teden), drugo pa je vezano na daljše obdobje opazovanja (npr. leto) in je primernejše za nerazvite države, v katerih aktivnost prebivalstva med letom, zaradi različnih vplivov (npr. sezonski vpliv), precej niha. S pomočjo kategorije aktivnosti se prebivalstvo razdeli na aktivne in neaktivne, pri mnogih kategorijah pa je razdelitev dokaj težavna. Med slednje spadajo gospodinje, pomagajoči družinski člani, ženske v kmečkih gospodinjstvih, zaporniki, vojaki, brezposelni in bolniki. Zelo aktualno vprašanje za statistiko pa je tudi določitev zgornje in spodnje starostne meje aktivnosti (Malačič, 2000, str. 25). Spodnja starostna meja je v veliki meri odvisna od razvitosti držav. V razvitih državah je ta meja postavljena na 15. leto, medtem ko je v nerazvitih nižja, pogosto celo pod 10. letom. Zgornja starostna meja, v primerjavi s spodnjo, ni tako natančno določena in se giblje med 60. in 75. letom. Ženske v kmečkih gospodinjstvih štejejo kot aktivne, če potrošijo več svojega časa za kmetijska dela kot za delo v gospodinjstvu. Gospodinje uvrščajo med neaktivne, brezposelne in pomagajoče družinske člane pa med aktivne. Preostale kategorije največkrat uvrščajo v posebno kategorijo izven dejavnosti, kjer upoštevajo njihovo prejšnjo aktivnost (Malačič, 2000, str. 25-26). Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo (Statistični letopis RS 2003, str. 216): • • • • •. osebe, ki so v zadnjem tednu pred anketiranjem opravile kakršnokoli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo; zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v zadnjem tednu pred anketiranjem odsotne z dela; osebe na porodniškem dopustu; zaposlene osebe, ki so začasni ali trajni presežki, do prenehanja delovnega razmerja; pomagajoči družinski člani.. Brezposelne osebe so po opredelitvi resolucije ILO opredeljene kot osebe, ki so bile v določenem obdobju (Bregar, Ograjenšek, Bavdaž, 1999, str. 120): • •. brez dela, t. j. brez plačane zaposlitve ali samozaposlitve; takoj na razpolago za delo, t. j. so bile na voljo za plačano zaposlitev ali samozaposlitev med referenčnim obdobjem;. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. so iskale delo, oz. so v zadnjem obdobju opravile določene aktivnosti, da bi pridobile zaposlitev ali samozaposlitev.. 2.7.1. Registrsko merjenje brezposelnosti Tradicionalno spremljanje brezposelnosti na osnovi administrativnih evidenc poznajo praktično povsod v razvitem svetu. Register iskalcev zaposlitve zajame vsako osebo, ki je brez zaposlitve in je kot iskalec zaposlitve prijavljena na regionalnem zavodu za zaposlovanje. Nacionalne registre o brezposelnosti vodijo vse države. Gre za podatke, ki se sproti zbirajo na uradih za zaposlovanje oz. sorodnih državnih ustanovah (v Slovenji je to Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) in so vedno na voljo. Med državami pa prihaja do razlik pri vodenju registrov o brezposelnih osebah in do razlik v sami definiciji brezposelne osebe ter drugih kategorij na trgu dela, kar povzroča problem mednarodne primerljivosti podatkov. Po drugi strani pa so registri zelo zanesljiv vir za primerjave na nacionalni oz. regionalni ravni, kar ima velik pomen za vodenje nacionalne politike zaposlovanja in sprejemanje odločitev v zvezi z njo. Stopnja registrirane brezposelnosti predstavlja delež registriranih brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Aktivno prebivalstvo poleg registriranih brezposelnih oseb predstavljajo še zaposlene in samozaposlene osebe, ki jih dobimo z mesečno raziskavo po podjetjih ZAP–M in iz registra zdravstvenih zavarovancev. V tem primeru spremljamo formalne delovne statuse prebivalstva (Domadenik, 1994, str. 331). Registri nam, za razliko od ADS (Anketa o delovni sili), dajejo sliko formalnih statusov posameznikov (odvisni so od nacionalnih kriterijev) na trgu dela, ne pa tudi dejanskih. Tako del dejansko aktivnih v njih ni zajet kot npr. honorarno delo, delo po pogodbi, razne netipične oblike dela za plačilo, delo za plačilo kljub formalnemu statusu neaktivnosti. Aktivnost prebivalstva je zato po registrskih podatkih rahlo podcenjena. Po zakonsko podprti opredelitvi zavoda za zaposlovanje so brezposelne osebe (Bregar, Ograjenšek, Bavdaž, 1999, str. 121): • • •. registrirane kot brezposelne na zavodu za zaposlovanje; nimajo zaposlitve in niso zaposlene; niso lastniki ali solastniki podjetja, v katerem bi v zadnjem letu ustvarjali dohodek za preživljanje in ne opravljajo nobene samostojne dejavnosti; • niso lastniki, zakupniki ali uporabniki drugih nepremičnin, s katerimi se lahko preživljajo; nimajo nobenih drugih virov rednih dohodkov za preživljanje.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.7.2 Ankete o delovni sili Klasični statistični viri imajo to slabost, da so podatki, dobljeni s temi viri, mednarodno neprimerljivi in da prikazujejo le formalne statuse odraslega prebivalstva na trgu dela. V 50–ih letih 20. stoletja so se v okviru Mednarodne organizacije dela – ILO zato pojavila prizadevanja, da se z enotnim konceptom, poenotenimi definicijami in enotno metodologijo zagotovi stvarnejši vpogled v dogajanje na trgu dela. Leta 1954 so na 8. mednarodni konferenci statistikov dela, ki se je zgodila pod okriljem ILO, sprejeli mednarodne standarde za spremljanje statistike delovne sile, zaposlenosti in brezposelnosti. Mednarodne standarde, definicije in metodološke zahteve so kasneje še dopolnjevali ter jih na 13. mednarodni konferenci statistikov dela, leta 1982 še podrobneje definirali. Zbiranje, klasificiranje in obdelava podatkov, v skladu z ILO standardi, omogoča njihovo neposredno mednarodno primerljivost. Po poskusnih anketah o delovni sili v EU je bila leta 1973 izvedba ankete prvič urejena s posebno enotno uredbo. Anketa se omejuje na rezidenčno prebivalstvo Evropske unije. Iz nje so izvzete osebe, ki živijo v skupnih gospodinjstvih in emigranti. Anketa opazuje stanje v določenem referenčnem tednu, praviloma spomladi. Vzorec mora zajeti vsaj 5% delovnega kontingenta prebivalstva in zagotavljati vnaprej predpisano zanesljivost na ravni NUTS II geografskega območja. V vsakokratnem vzorcu mora ostati vsaj četrtina enot iz prejšnjega vzorca in četrtina iz sedanjega vzorca se mora prav tako ponoviti v naslednji anketi. V večini držav EU ankete izvajajo četrtletno, nekatere pa celo mesečno. Osnovni cilj ankete je, da se preuči značilnosti treh osnovnih segmentov delovno sposobnega prebivalstva: zaposlenih, brezposelnih in neaktivnih (Bregar, Ograjenšek, Bavdaž, 1999, str. 120). V zadnjih letih je prišlo na tem področju tudi v Sloveniji do bistvenih sprememb. Delno so posledica političnih in ekonomskih sprememb, do katerih je v Sloveniji prišlo v zadnjem desetletju in ki so imele pomembne posledice tudi za trg dela. Delno pa so spremembe neposredna posledica metodološkega prilagajanja mednarodnim standardom ILO in EUROSTAT. Podobno kot uradne statistične službe v večini razvitih držav tudi Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) od leta 1993 za Slovenijo poleg stopnje registrirane brezposelnosti izračunava tudi stopnjo anketne brezposelnosti. Tako se je anketa o delovni sili tudi v Sloveniji uveljavila kot vir celovitih in ažurnih informacij o delovni sili in značilnostih trga dela. Metodološko je usklajena z opredelitvami ILO in z zahtevami EUROSTAT-a o izvedbi te ankete v državah Evropske unije.. 2.7.3 Primerjava stopnje anketne brezposelnosti s stopnjo registrirane brezposelnosti Kazalca se razlikujeta v opredelitvi brezposelnosti in tudi v uporabljenih virih podatkov, na osnovi katerih sta izračunana. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je izračunana z uporabo podatkov o številu delovno aktivnih iz registra Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. zdravstvenih zavarovancev in mesečne statistične raziskave o zaposlenih v podjetjih ZAP–M. Vir podatkov o brezposelnih osebah je register iskalcev zaposlitve, ki ga vodi Zavod RS za zaposlovanje (Statistični letopis RS 2003, str. 216). V nasprotju z administrativnimi registri dobimo z anketnim merjenjem sliko dejanske aktivnosti v populaciji v določenem referenčnem obdobju. Na podlagi anketnih podatkov lahko ocenimo, koliko ljudi je bilo dejansko delovno aktivnih, ne glede na njihove formalne statuse, in koliko ljudi je bilo dejansko brezposelnih, ne glede na to ali so bili registrirani kot brezposelni ali ne. Gre za anketiranje reprezentativnega vzorca odrasle populacije, pri čemer je enota vzorčenja praviloma gospodinjstvo, enota opazovanja pa posamezniki. To so člani gospodinjstva, stari 15 let in več. Med anketiranjem se zberejo podatki, ki se praviloma nanašajo na stanja in položaje posameznikov v tednu pred anketiranjem, to je v tako imenovanem referenčnem tednu (Bregar, Ograjenšek, Bavdaž, 1999, str. 120). Uporabnost tega kazalca pa omejuje dejstvo, da je zaradi vzorčnih omejitev razpoložljiv le na ravni celotne države, ne pa tudi za ožje opredeljene teritorialne enote. Sama izvedba ankete je povezana z visokimi stroški, posebej se, odkar se izvaja vsako četrtletje. S prehodom od letne periodike na četrtletno pa je večja pogostost izvedbe anket o delovni sili zmanjšala eno od glavnih prednosti stopnje registrirane brezposelnosti, to je ažurnost podatkov, saj so podatki o stopnjah registrirane brezposelnosti razpoložljivi mesečno. Seveda pa stopnje registrirane brezposelnosti zapolnjujejo vrzel pri razpoložljivosti podatkov o brezposelnosti za ožja teritorialna območja, saj so ti podatki razpoložljivi celo na ravni občin. Osnovne pomanjkljivosti spremljanja brezposelnosti s pomočjo stopenj registrirane brezposelnosti se kažejo v njihovi občutljivosti na spremembe v zakonodaji, v mednarodni neprimerljivosti podatkov in v dejstvu, da kažejo podatki formalni in ne dejanski položaj delovne sile na trgu dela (Bregar, Ograjenšek, Bavdaž, 1999, str. 120). Stopnjo brezposelnosti enostavno izračunamo tako, da število brezposelnih v nekem trenutku delimo s celotno delovno silo (aktivnim prebivalstvom).. BREZPOSELNI STOPNJA BREZPOSELNOSTI ------------------------------------------- * 100 AKTIVNO PREBIVALSTV0. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3 Trg delovne sile v pomurski regiji Pomurska regija leži na vzhodu Slovenije in obsega 6,6 % površine celotne države. Regija meji na Madžarsko, Avstrijo ter Hrvaško, njeno osrednje mesto je Murska Sobota. Konec meseca junija 2006 je v Pomurju živelo 122.198 prebivalcev, kar je 6,1 % prebivalstva Slovenije. Decembra 2006 je bilo delovno aktivnih 41.953 prebivalcev, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 14,8 %, kar je za 6,2 odstotne točke več od državne. Pomurska regija spada med najmanj razvite slovenske pokrajine. Gospodarska dejavnost je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami v glavnem usmerjena v dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Za pomursko gospodarstvo je značilen velik delež intenzivnega kmetijstva, katerega razvoj omogočajo obširne ravnice. Pomurska regija se v preteklosti ni močno industrializirala, večina delavcev je zaposlenih v nekaj večjih podjetjih, ki pa večinoma sodijo v problematične dejavnosti. Močno je razvita zlasti tekstilna in živilsko predelovalna industrija. V primerjavi z ostalo državo je slabo razvit storitveni sektor. Dolga desetletja je regija ležala ob dokaj tesno zaprti meji z Madžarsko, šele politične spremembe v preteklem desetletju so spodbudile razvoj določenih dejavnosti, kot sta promet in turizem. Turizem je panoga, ki se v zadnjih letih v Pomurju najhitreje razvija, saj naravne danosti omogočajo zlasti zdraviliški turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah. V regiji prevladujejo naslednje gospodarske dejavnosti: • kmetijska proizvodnja, • proizvodna in predelovalna industrija (tekstil, živilsko predelovalna industrija, kovinska industrija), • turizem. V kmetijski proizvodnji se število delovnih mest konstantno zmanjšuje. Podobno tudi na področju proizvodne in predelovalne industrije, čeprav obstajajo posamezni gospodarski subjekti znotraj te panoge, ki beležijo rast in posledično tudi naraščanje števila zaposlenih. Turizem je panoga, ki je v porastu, povpraševanje po delovni sili narašča in glede na pričakovane investicije je še pričakovati porast povpraševanja. Pomurje, kot najbolj oddaljena in obmejna regija, je ves čas nosilo pečat gospodarske zaostalosti. Obmejni položaj je v preteklosti pomenil oviro za gospodarski razvoj, zaradi slabih prometnih povezav in nerazvite infrastrukture se kapital z drugih območij ni zanimal za vlaganja, pomursko gospodarstvo pa je bilo prešibko, da bi si samo zagotovilo hitrejši razvoj. Tu so se razvijale delovno intenzivne dejavnosti, ki so zaposlovale večinoma delovno silo z nižjo stopnjo strokovne usposobljenosti, ki je ustvarjala tudi nižjo dodano vrednost in s tem premalo lastnega kapitala za nova vlaganja. Značilna za regijo je bila močna koncentracija podjetij, saj je nekaj velikih družb zaposlovalo večji del zaposlenih v industriji, težave v teh podjetjih pa so bile zato toliko bolj usodne. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Število brezposelnih v regiji se v zadnjih letih postopoma znižuje, konec februarja 2007 je bilo v Pomurju 8.162 registriranih brezposelnih oseb. Med njimi je kar 52,8 % dolgotrajno brezposelnih. Problem predstavlja izobrazbena struktura brezposelnih, ki je v Pomurju zelo neugodna – več kot polovica brezposelnih nima strokovne izobrazbe. Se pa v zadnjih leti znižuje delež brezposelnih oseb, starih do 26 let.. 3.1 Aktivno prebivalstvo Kot smo že omenili med aktivno prebivalstvo vključujemo: • •. delovno aktivne prebivalce, registrirano brezposelne osebe.. Podatke o aktivnem prebivalstvu zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Aktivno prebivalstvo Pomurja predstavlja 5,5 % aktivnega prebivalstva Slovenije. Ob koncu leta 2006 je bilo v Pomurju aktivnih 49.998 prebivalcev. Glede na december leta 2005 se je število aktivnega prebivalstva zmanjšalo za 2,7 % oz. 1.367 oseb. V povprečju je bilo v letu 2006 aktivnih 50.861 prebivalcev oz. 1,6 % manj kot leto prej. Število aktivnih prebivalcev se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo v vseh uradih za delo in sicer v Lendavi za 4 % v Gornji Radgoni za 3,1 % v Murski Soboti za 2,4 % in v Ljutomeru za 1,5 %. Največ aktivnega prebivalstva v Pomurju je bilo na območju urada za delo Murska Sobota 53,1 %, najmanj pa na območju urada za delo Ljutomer 14,2 %. Slika 2: Struktura aktivnega prebivalstva v Pomurju (povprečje 2006). Zaposleni pri fizičnih osebah 9,1 %. Registrirano brezposelni 16,9 %. Samozaposleni 14 %. Sam. podjetniki posamezniki 4,5 % Sam. opr. dejavnost 0,4 % Kmetje 9,1 %. Zaposleni pri pravnih osebah 60 %. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.2 Delovno aktivno prebivalstvo Med delovno aktivno prebivalstvo uvrščamo: • • •. zaposlene pri pravnih osebah, zaposlene pri fizičnih osebah, samozaposelne, katere delimo na: samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, kmete.. V letu 2006 se je število delovno aktivnih prebivalcev v primerjavi s preteklim letom povečalo. Decembra 2006 je bilo v Pomurju 41.959 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 482 oseb ali 1,2 % več kot decembra 2005. Število se je zmanjšalo le v uradu za delo Ljutomer za 0,7 % Povečalo pa se je v uradu za delo Murska Sobota za 0,8 % (172 oseb), Gornja Radgona za 1,5 % (96 oseb) in v Lendavi za 4,1 % (258 oseb).V povprečju je bilo v letu 2006 v Pomurju delovno aktivnih 42.254 oseb. Struktura delovno aktivnega prebivalstva je bila decembra 2006 sledeča: • 30.404 ali 72,5 % zaposlenih pri pravnih osebah, • 4.466 ali 10,6 % zaposlenih pri fizičnih osebah, • 7.089 ali 16,9 % samozaposlenih oseb. Konec leta 2006 je bilo pri pravnih osebah zaposlenih 30.404 oseb, kar je za 324 oseb več kot leta 2005. Delež zaposlenih pri pravnih osebah se ni spremenil. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo v uradih za delo Lendava (za 231 oseb), Murska Sobota (za 136 oseb) in Gornja Radgona (za 61 oseb) ter zmanjšalo v Ljutomeru (za 104 osebe). Pri fizičnih osebah je bilo konec leta 2006 zaposlenih 4.466 oseb, kar je v primerjavi z letom 2005 za 98 oseb več. Delež se je povečal z 10,5 % na 10,6 %. število zaposlenih pri fizičnih osebah se je povečalo v vseh uradih za delo, in sicer v Ljutomeru za 42 oseb, v Lendavi za 30 oseb, v Gornji Radgoni za 15 oseb ter v Murski Soboti za 11 oseb. V kategoriji samozaposlenih je bilo konec leta 2006 7.089 oseb, kar je za 60 oseb več kot leta 2005. Delež samozaposlenih je ostal nespremenjen. Število samozaposlenih se je povečalo v uradih za delo Murska Sobota (za 25 oseb), Gornja Radgona (za 20 oseb), Ljutomer (za 18 oseb) ter zmanjšalo Lendavi (za 3 osebe). V podskupinah samozaposlenih oseb je bilo konec leta 2006 zaposlenih: • • •. 2.301 samostojnih podjetnikov posameznikov, 199 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 4.589 kmetov.. Statistični urad Republike Slovenije razvršča delovno aktivno prebivalstvo tudi na osnovi standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD), ki je od začetka leta Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1997 uradna klasifikacija dejavnosti. Le-ta opredeljuje 17 področij, katera združuje v tri sektorje: • kmetijstvo, • nekmetijstvo (razen storitev), • storitve. Število zaposlenih v kmetijskem sektorju se je zmanjšalo za 19 oseb ali 0,3 %. Prav tako se je zmanjšal tudi delež zaposlenih v tem sektorju, in sicer iz 13,4 % leta 2005 na 13,2 % leta 2006. V tem sektorju je bilo konec leta 2006 zaposlenega najmanj delovno aktivnega prebivalstva (5.530 oz. 13,2 %). To so ljudje, zaposleni na področju dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, razen petih, ki so zaposleni v ribištvu. V nekmetijskem sektorju (razen storitev) je bilo konec leta 2006 zaposlenih 16.867 oz. 40,2 % vsega delovno aktivnega prebivalstva pomurske regije. Glede na leto 2005 se je število povečalo za 398 oseb oz. 2,4 %, medtem ko se je delež povečal z 39,7 % na 40,2 %. Nekmetijski sektor se deli na štiri področja, in sicer rudarstvo, predelovalna dejavnost, oskrba z električno energijo, plinom in vodo ter gradbeništvo. Največ ljudi je bilo zaposlenih v predelovalni dejavnosti (12.842), sledi pa ji gradbeništvo (3.307). Storitveni sektor je konec leta 2006 zaposloval največ ljudi – 19.562 oz. 46,6 % vsega delovno aktivnega prebivalstva v Pomurju. Glede na leto 2005 je to za 103 osebe več. Delež zaposlenih v storitvenem sektorju se je zmanjšal iz 46,9 % na 46,6 %. Storitveni sektor obsega 11 področij. Največ ljudi je zaposlenih v trgovini (4.152), sledi izobraževanje (3.038), zdravstvo (2.619) in gostinstvo (2.516). Slika 3: Struktura aktivnega prebivalstva v Pomurju (povprečje 2006). Nekmetijstvo 13.2 % Storive 46.6 %. Kmetijstvo 40.2 %. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.3 Registrirana brezposelnost v Pomurju Če sledimo gibanju brezposelnosti v pomurski regiji od leta 1990 do konca leta 2006, kar nam prikazuje spodnja slika, vidimo, da je število brezposelnih oseb raslo do leta 1998 nato pa se je začelo počasi zmanjševati. Največji skok je zaznati v letu 1991 (osamosvojitev Slovenije), in sicer je porast glede na leto 1990 kar za 75,5 % in je na dan 31. december 1991 znašala 7.741 brezposelnih oseb. V letu 1999 se je gibanje brezposelnosti počasi začelo umirjati in se je do leta 2005 gibalo nekoliko pod mejo 10.000 brezposelnih oseb. V letu 2006 pa beležimo znatno zmanjšanje števila brezposelnih, ki se je približalo meji 8.000 brezposelnih oseb. Slika 4: Gibanje števila registrirano brezposelnih oseb v Pomurju, v letih 1990–2006 12000 10000 8000 6000 4000 2000. 19 90 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06. 0. Stanje konec leta. Letno povprečje. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Konec leta 2006 je bilo na Območni službi Murska Sobota 8.028 registrirano brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2005 je to za 18,7 % oz. 1.842 oseb manj. V povprečju je bilo v letu 2006 brezposelnih 8.592 oseb, kar pomeni za 9 % oz. 854 oseb manj kot v letu 2005. Število registrirano brezposelnih oseb se je, podobno kot v preteklih letih, februarja začelo zmanjševati in najnižjo točko doseglo septembra (7.627 brezposelnih oseb). Število nato do konca leta ni naraslo, tako kot je bilo to v zadnjih letih. Zaradi ugodnih vremenskih razmer so se namreč sezonska dela, predvsem v gradbeništvu, nadaljevala vse do konca leta. Priliv sezonskih delavcev v jesenskih mesecih je bil občutno manjši kot v preteklosti, kar je vplivalo tudi na veliko manjše število brezposelnih oseb ob koncu leta.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 5: Gibanje števila registrirano brezposelnih oseb v Pomurju, v letu 2006 (po mesecih) 20.0% 19.0% 18.0% 17.0% 16.0% 15.0% 14.0% 13.0%. JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC. 2005 18.5 18.4 17.9 17.3 16.7 16.3 16.6 16.5 16.3 16.5 16.7 17.9 2006 18.2 18.0 17.0 16.6 15.8 15.3 15.1 14.6 14.0 14.4 14.2 14.8 2006. 2005. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 3.3.1 Priliv v evidenco registrirano brezposelnih oseb V letu 2006 se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo skupno 7.678 oseb, kar je za 809 oseb ali 9,5 % manj kot v letu 2005. V povprečju je bilo mesečno na novo prijavljenih 640 oseb. Tabela 1: Struktura priliva v Pomurju, v letih 2004–2006 2004 PRILIV. Število. 2005 Delež %. Število. 2006. Delež %. Število. Delež %. Razlika 05/06 %. Ženske. 3.919. 44,6. 4.032. 47,5. 3.546. 46,2. -12,1. Iskalci prve zaposlitve. 2.271. 25,9. 1.876. 22,1. 1.658. 21,6. -11,6. Iskalci ponovne zaposlitve ponovne zap.. 6.508. 74,1. 6.611. 77,9. 6.020. 78,4. -8,9. Stečajniki. 475. 5,4. 342. 4,0. 277. 3,6. -19,0. Trajni presežki. 690. 7,9. 626. 7,4. 675. 8,8. 7,8. 8.779. -. 8.487. -. 7.678. -. -9,5. SKUPAJ. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 V primerjavi z letom 2005 se je povečal samo priliv trajnih presežkov (za 7,8 %). V ostalih opazovanih kategorijah se je priliv zmanjšal. Priliv stečajnikov se je zmanjšal za 19 %, sledijo ženske (za 12,1 %), iskalci prve zaposlitve (za 11,6 %) in iskalci ponovne zaposlitve (za 8,9 %).. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 2: Struktura priliva v Pomurju v letih 2004-2006 (po stopnjah strokovne izobrazbe) 2004. I. + II.. 3.543. Delež Število % 40,4 3.482. III. + IV.. 2.269 2.313 182 472 8.779. 25,8 26,3 2,1 5,4 100,0. PRILIV. V. VI.. VII. SKUPAJ. Število. 2005. 2.214 2.210 175 406 8.487. 2006 Delež Število Delež Razlika % % 06/05 % 41,0 2.923 38,1 -16,1 26,1 26,0 2,1 4,8 100,0. 2.006 2.243 130 376 7.678. 26,1 29,2 1,7 4,9 100,0. -9,4 1,5 -25,7 -7,4 -9,5. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 V letu 2006 se je za 1,5 % povečal priliv brezposelnih oseb s V. stopnjo izobrazbe. Pri vseh ostalih stopnjah strokovne izobrazbe se je priliv brezposelnih oseb zmanjšal. Največje zmanjšanje je bilo zabeleženo na VI. stopnji (za 25,7 %), sledijo I. in II. stopnja (16,1 %), III. in IV. stopnja (9,4 %) ter VII. stopnja (7,4 %) strokovne izobrazbe. 3.3.2 Odliv iz evidence registrirano brezposelnih oseb V letu 2006 se je iz evidence registrirano brezposelnih oseb odjavilo 9.517 oseb, kar je za 10,6 % več kot v letu 2005. Tabela 3: Struktura odliva v Pomurju, v letih 2004-2006 2004 2005 2006 Število Delež Število Delež Število Delež Razlika % % % 06/05 % 5.123 60,2 5.301 61,6 5.397 56,7 1,8. ODLIV Vključeni v zaposlitev V redne zaposlitve V javna dela Odliv iz evidence iz razlogov, ki ne pomenijo zapos. SKUPAJ. 4.383. 51,5 4.703. 54,7. 4.757. 50,0. 1,1. 740 3.387. 8,7 598 39,8 3.302. 7,0 38,4. 640 4.120. 6,7 43,3. 7,0 24,8. 8.510. -. 8.603. -. 9.517. -. 10,6. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Zaposlilo se je 5.397 oseb, kar je za 1,8 % več kot leta 2005. Za 1,1 % se je povečalo število vključenih v redne zaposlitve in za 7 % število vključenih v javna dela. Zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, se je iz evidence brezposelnih oseb odlilo 4.120 oseb oz. 24,8 % več kot leta 2005. Tabela 4: Struktura vključenih v zaposlitev v Pomurju v letih 2004-2006. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2004. VKLJUČENI V ZAPOSLITEV. Število. 2005. 2006. Delež Število Delež Število Delež Razlika % % % 06/05 %. Ženske. 2.012. 39,3. 2.258. 42,6. 2.326. 43,1. 3,0. Za določen čas. 4.538. 88,6. 4.472. 84,4. 4.407. 81,7. - 1,5. Prva zaposlitev. 1.018. 19,9. 954. 18,0. 1.021. 18,9. 7,0. Dolgotrajno brezposelni. 1.183. 23,1. 1.093. 20,6. 1.317. 24,4. 20,5. SKUPAJ. 5.123. -. 5.301. -. 5.397. -. 1,8. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 V letu 2006 je bilo ponovno uspešno povečanje vključevanja žensk v zaposlitev, saj se jih zaposlilo 3 % več kot leta 2005. Največji delež (81,7 %) vseh zaposlitev je bilo za določen čas. Število le-teh se je zmanjšalo za 1,5 %. Povečalo se je število prvih zaposlitev (za 7,0 %) in število dolgotrajno brezposelnih oseb, vključenih v zaposlitev (za 20,5 %). Tabela 5: Odliv iz evidence iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitev v Pomurju, v letih 2004-2006. Odliv iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve I. + II.. 2004. 2005. 2006. Število Delež Število Delež Število Delež % % %. Razlika 06/05 %. 1.756. 51,8. 1.606. 48,6. 1.933. 46,9. 20,4. III. + IV.. 715. 21,1. 768. 23,3. 930. 22,6. 21,1. V.. 819. 24,2. 804. 24,4. 1.109. 26,9. 37,9. VI.. 47. 1,4. 41. 1,2. 46. 1,1. 12,2. VII.. 50. 1,5. 83. 2,5. 102. 2,5. 22,9. SKUPAJ. 3.387. 100,0. 3.302. 100,0. 4.120. 100,0. 24,8. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitev, se je iz evidence brezposelnih v letu 2006 odjavilo 4.120 oseb, kar je za 24,8 % več kot leta 2005. Med njimi je bilo 2.033 ali 49,3 % žensk ter 1.933 ali 46,9 % oseb brez strokovne izobrazbe. Glavni razlog za prehod v evidence, ki ne pomenijo zaposlitve, je bil v letu 2006 subjektivne narave (nezglašanja in da oseba ni na razpolago – 877 oseb, odklonitev zaposlitve, zavrnitev, prekinitev APZ – 378 oseb, oseba se je sama odjavila – 599 oseb).. 3.4 Strukturne značilnosti brezposelnih oseb. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V letu 2006 se je zmanjšalo število brezposelnih oseb v vseh spremljanih značilnih skupinah, razen starejših od 50 let, ki jih je bilo 11 več kot konec leta 2005. So se pa zaradi občutnega zmanjšanja števila brezposelnih povečali deleži nekaterih značilnih skupin. V letu 2006 se je število brezposelnih žensk zmanjšalo za 814, tako da je bil konec leta delež žensk 50,1 %. Število iskalcev prve zaposlitve že drugo leto zapored upada, znižuje se tudi njihov delež, ki je bil 25,2 %. Podobno je tudi z mladimi do 26 let, katerih je bilo konec leta 2006 1.753 oz. 21,8 %. Delež starih med 40 in 50 let se v zadnjih letih ne spreminja, raste pa število in delež starejših od 50 let. Dolgotrajno brezposelnih oseb je bilo 531 manj kot leta 2005, vendar znaša njihov delež že 55,6 %. Upada tudi število stečajnikov in trajnih presežkov. Delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe ostaja nad 50 %, čeprav se je njihovo število v letu 2006 zmanjšalo za 976. Tabela 6: Značilne skupine brezposelnih oseb v Pomurju v letih 2004-2006 ZNAČILNE SKUPINE BREZPOSELNE OSEBE. 2004. 2005. 2006. Število Delež Število Delež Število Delež % % % 9.986 9.870 8.028 -. Ženske. 4.623. 46,3. 4.834. 49,0. 4.020. 50,1. Iskalci prve zaposlitve. 2.865. 28,7. 2.764. 28,0. 2.026. 25,2. Stari do 26 let. 2.831. 28,3. 2.522. 25,6. 1.753. 21,8. Stari med 40 in 50 let. 2.219. 22,2. 2.196. 22,2. 1.779. 22,2. Stari nad 50 let. 1.942. 19,4. 2.064. 20,9. 2.075. 25,8. Dolgotrajno brezposelni. 4.723. 47,3. 4.993. 50,6. 4.462. 55,6. Stečajniki in trajni presežki. 1.633. 16,4. 1.616. 16,4. 1.416. 17,6. Brez strokovne izobrazbe. 5.134. 51,4. 5.081. 51,5. 4.105. 51,1. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 3.4.1 Spolna struktura registrirano brezposelni oseb Konec leta 2006 je bilo med registrirano brezposelnimi 50,1 % žensk in 49,9 % moških. V primerjavi z letom 2005 se je delež žensk povečal za 1,1 odstotne točke, vendar se je njihovo število znižalo za 814. Tudi na uradih za delo se je število brezposelnih žensk zmanjšalo in njihov delež povečal, razen v Ljutomeru, kjer se je delež zmanjšal. Najvišji delež brezposelnih žensk je na Uradu za delo Lendava (53,9 %) sledijo Gornja Radgona (52,0 %), Ljutomer (49,9 %) in Murska Sobota z 47,7 % registrirano brezposelnih žensk. Delež registriranih brezposelnih žensk je blizu slovenskega povprečja. Vpliv na tako visok odstotek ima propad velikih podjetij, ki so zaposlovala večinoma nizko kvalificirano žensko delovno silo. Delež brezposelnih žensk narašča iz leta v leto in to ne samo v pomurski regiji, ampak je ta pojav značilen tudi na ravni države. Po letu 1998 je delež brezposelnih žensk v Sloveniji višji od 50 %. Za večino zahodnih držav je značilno, da so stopnje ženske brezposelnosti višje od stopnje. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. moške brezposelnosti, delovne sile.. kar. kaže. na. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. še. vedno depriviligiran položaj ženske. Delež brezposelnih žensk v Pomurju (in v Sloveniji) že kar nekaj časa narašča in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti zmanjšal, ker se največ potreb po delavcih pojavlja v t.i. ,,moških,, poklicih kot so zidar, avtomehanik, slikopleskar. Za naraščanje in visok delež žensk v skupnem številu brezposelnih je krivo tudi dejstvo, da se ženske težje zaposlujejo. Razloge za to lahko iščemo predvsem v tem, da so geografsko in poklicno manj mobilne in pogosto diskriminirane s strani delodajalcev v primerjavi z moškimi zaradi večjih stroškov, povezanih s porodniškimi dopusti, pogostejšimi bolniškimi dopusti. Delodajalci še vedno obravnavajo žensko delovno silo zaradi njihove reproduktivne funkcije kot nezanesljivo in drago ter jo raje, če imajo možnost, nadomestijo z moško. 3.4.2 Starostna struktura registrirano brezposelnih V zadnjih letih ugotavljamo, da se na področju Območne službe Murska Sobota delež mladih brezposelnih do 26 let znižuje. Konec leta 2006 je bilo tako 1.753 brezposelnih oseb mlajših od 26 let, kar predstavlja 21,8 % delež med vsemi brezposelnimi. V zadnjih letih ugotavljamo, da se na področju Območne službe Murska Sobota delež mladih do 26 let znižuje. Konec leta 2006 je bilo tako 1.753 brezposelnih oseb mlajših od 26 let, kar predstavlja 21,8 % delež med vsemi brezposelnimi. Delež brezposelnih oseb, starih med 40 in 50 let je ostal enak kot leta 2005 (22,2 %), se je pa število brezposelnih oseb te starosti zmanjšalo za 417. Število brezposelnih nad 50 let je konec leta 2006 znašalo 2.075 oseb oz. 25,8 % delež. Glede na leto 2005 se je število povečalo za 11, delež pa za 4,9 odstotne točke. Slika 6: Starostna struktura registrirano brezposelnih oseb v Pomurju. 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0. 1779 1477. 1968. 1512 1163. 107. 22. do 18 let. nad 18 do nad 25 do nad 30 do nad 40 do nad 50 do 25 let 30 let 40 let 50 let 60 let. nad 60 let. število oseb. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Visok delež mladih brezposelnih je pričakovan, saj je dotok mladih na trg delovne sile velik in bolj ali manj konstanten trg pa ga težko hitro vsrka; še posebno je to značilno za Pomurje. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Precej zaskrbljujoče je dejstvo, da je delež brezposelnih mladih z dokončano osnovno šolo ali manj leta 2006 znašal kar 27,9 % vseh brezposelnih mladih starih do 25 let, kar daje po svoje odgovor, zakaj je toliko mladih brezposelnih. Delno lahko to pojasnimo z dejstvom, da živimo v času, ko večina mladih še živi pri starših, sama »mladost« se je podaljšala, čas, ko se mladi poročajo in imajo otroke, pa se je prestavil za nekaj let. Sem lahko štejemo še pomanjkanje delovnih mest, slabo stanje pomurskega gospodarstva, nizke plače, pomanjkanje delovnih izkušenj, ki jih zahtevajo delodajalci itd. Mladi, predvsem manj izobraženi, rajši živijo pri starših in dobivajo socialno pomoč, kot da bi delali za nekaj več denarja. Mladi nimajo veliko delovnih izkušenj in delovne usposobljenosti, kar pomeni, da nimajo daljše delovne zgodovine, na podlagi katere bi lahko delodajalci sklepali o določenih delovnih karakteristikah. Pogosto se jim pripisujejo tudi neželene osebnostne lastnosti, kot so nestalnost, nestabilnost, manjša odgovornost, večji absentizem itd. V vsem tem vidijo delodajalci tveganje. Po drugi strani pa so mladi zelo fleksibilni in relativno nezahtevni, saj pogosto sprejmejo slabše zaposlitve, neustrezne glede na njihovo izobrazbo, zaposlitve za krajši čas in fizično naporna dela (Trbanc, 1992, str. 125). Skoraj 26 % vseh brezposelnih v Pomurju je starejših od 50 let, kar je strah vzbujajoč podatek. Problem zaposlovanja starejših oseb se vse bolj pomika v središče pozornosti, saj zanje velja, da se težje zaposlijo. Delodajalci pri izbiri favorizirajo mlajše kandidate stare do 35 let. Vzroki za to so poleg predsodkov še dodatek na delovno dobo, daljši letni dopust, težave pri prilagajanju na nižji standard, zlasti v primeru, ko je starejša oseba izgubila bolje plačano in bolj ugledno delovno mesto (Belčič, 2002, str. 95). Tudi sicer številni ukrepi aktivne politike zaposlovanja dajejo posebno prednost pri vključevanju starejšim ljudem, na primer pri javnih delih. Zanje velja, da so to večinoma osebe brez izobrazbe ali z nizko izobrazbo (52,9 % brez izobrazbe), ki so večinoma bile zaposlene v industrijskem sektorju. Medtem ko se veliko mladih z nizko izobrazbo odloči, oz. je prisiljenih, da nadaljuje šolanje, starejši se še težje prilagodijo kakor mladi.. 3.4.3 Izobrazbena struktura registrirano brezposelnih Izobrazbena struktura registrirano brezposelnih oseb je v pomurski regiji zelo neugodna. Več kot polovica brezposelnih oz. 51,1 % decembra 2006 ni imela strokovne izobrazbe. To je zelo zaskrbljujoč podatek, vendar povsem pričakovan, saj je tudi celotna izobrazbena slika pomurskega prebivalstva zelo slaba. Poleg tega je večina podjetij, ki so šla v stečaj, zaposlovalo in kasneje tudi odpustilo nižje izobraženo delovno silo.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Za manj izobražene ponavadi velja, da imajo slabši položaj na trgu delovne sile, saj delo izgubijo hitreje kot bolj izobraženi, na drugi strani pa ga težje dobijo. Bolj so vezani na tradicionalne oblike dela in se izogibajo fleksibilnemu zaposlovanju. Njihova iniciativnost pri iskanju dela je manjša, prav tako pripravljenost za izobraževanje in preselitev (Svetlik, 1992, str. 98). Značilno za potrebe po nižjih stopnjah izobrazbe je, da gre večinoma za zaposlitve za določen čas, kjer po izteku le-teh delodajalec ponovno prijavi potrebo za isto delovno mesto, kar vpliva na povečanje deleža potreb po nižje izobraženih delavcih. Število brezposelnih brez strokovne izobrazbe se je sicer zmanjšalo za 19,2 %. število se je zmanjšalo na vseh stopnjah izobrazbe medtem ko se je delež znižal na nižjih stopnjah in posledično zvišal na višjih stopnjah izobrazbe. Slika 7: Izobrazbena struktura registrirano brezposelnih v Pomurju 4.105. 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0. 1.785. 1.742. 253. 143. I. in II. st.. III. in IV. st.. V. st.. VI. st.. VII. in VIII. st.. Število oseb. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Pri III. in IV. stopnji izobrazbe se je število brezposelnih oseb zmanjšalo za 470 (na 1.785), delež se je znižal za 0,6 odstotne točke na 22,2 %. Število brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 352 oseb oz. 16,8 %, njihov delež se je povečal na 21,7 %. Zmanjšalo se je tudi število brezposelnih z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Mladi z visokošolsko izobrazbo, kljub možnosti za zaposlitev v svoji regiji, raje poiščejo zaposlitev drugje, kar kaže na beg možganov, oz. povprašujejo delodajalci zlasti po izobražencih s področja elektronike, strojništva in računalništva, medtem ko se večina mladih odloča za študij družboslovnih smeri. Ta velika razlika kaže na problem strukturnega neskladja, ki potrebuje uravnavanje. Ukrepi za uravnavanje takšnega neskladja so štipendije, razni programi načrtnega izobraževanja, strokovno svetovanje, informiranje in podobno. Le tako se lahko zmanjša to neskladje in se poskrbi za poklice oz. izobrazbo, po katerih je v regiji povpraševanje. Konec leta 2006 je bilo tako 143 oz. 1,8 % brezposelnih oseb s VI. stopnjo in 253 oz. 3,2 % brezposelnih oseb s VII. stopnjo izobrazbe.. Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 25.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3.4.4 Struktura registrirano brezposelnih po trajanju brezposelnosti Za Pomurje je značilno, da imamo v strukturi brezposelnih velik delež dolgotrajno brezposelnih. Med dolgotrajno brezposelne osebe uvrščamo tiste, ki so brezposelni več kot eno leto. Konec leta 2006 je bilo v Pomurju 4.462 ali 55,6 % dolgotrajno brezposelnih oseb. Število dolgotrajno brezposelnih se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 531 oseb oz. 10,6 %, delež se je povečal za 5 odstotnih točk. Med njimi je bilo 2.268 ali 50,8 % žensk. Slika 8: Registrirano brezposelne osebe v Pomurju (po trajanju brezposelnosti) 3.007. 3.500 3.000 2.500. 1.918. 2.000. 727. 1.500. 921. 1.455. 1.000 500 0 do 3 mesece. nad 3 do 6 mesecev. nad 6 do 12 nad 12 do 24 meseev mesecev. nad 24 mesecev. Število oseb. Vir: ZRSZ OS M. Sobota, Poročilo 2006 Povprečna doba trajanja brezposelnosti je bila konec leta 2006 2 leti, 9 mesecev in 22 dni. Glede na leto 2005 se je povprečna doba trajanja brezposelnosti povečala za več kot 3 mesece. Dejstvo je, da izobrazba posredno vpliva na trajanje brezposelnosti, saj imajo osebe z višjo stopnjo strokovne izobrazbe večje možnosti zaposlitve. Tako največji delež dolgotrajno brezposelnih predstavljajo osebe brez strokovne izobrazbe (2.650 oseb oz. 59,4 %), sledijo jim osebe z dokončano III. in IV. stopnjo izobrazbe (923 oz. 20,7 %) ter V. stopnjo izobrazbe (719 oz. 16,1 %). Podatek o deležu dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi je pomemben, saj veliko pove o dinamiki pritokov v brezposelnost in iz nje. Višji ko je ta delež, večja je kritičnost, saj to pomeni, da je vse večje število tistih brezposelnih, ki sčasoma postajajo vse težje zaposljivi ter se v resnici selijo med neaktivne. Zanje velja, da imajo vse manjše realne možnosti, da bi iz brezposelnosti prešli v delovno aktivnost. Zakon trajne brezposelnosti pravi, da se z dolžino čakanja na delo verjetnost zaposlitve hitro zmanjšuje. Iskalci dela s trajanjem brezposelnosti zmanjšujejo prizadevanja za iskanje zaposlitve. Vse bolj so sprijaznjeni s stanjem brezposelnosti ali pa najdejo druge vire za preživetje. Po drugi strani se tudi delodajalci izogibajo dalj časa brezposelnim, saj je to zanje indikator Aslan Zečiri: Problematika brezposelnosti mladih v pomurski regiji. stran 26.