Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. LJUBLJANA, 2010. HELENA PRIMOŽIČ.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. DIPLOMSKO DELO. POLITIČNOGEOGRAFSKA ANALIZA KRIZNEGA OBMOČJA V RUANDI. Študijski program: GEOGRAFIJA - E. Mentor: izr. prof. dr. Jernej Zupančič. LJUBLJANA, 2010. HELENA PRIMOŽIČ. 2.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Izjava Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Helena Primožič. 3.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. ZAHVALA Hvala možu Tomažu, ker je enostavno najboljši, družini za pozitivno energijo in mentorju za njegove nasvete.. 4.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. POLITIČNOGEOGRAFSKA ANALIZA KRIZNEGA OBMOČJA V RUANDI Izvleček Pojav kriznih območij na afriškem kontinentu je vsakdanji pojav. Države v razvoju pestijo mnoge težave, kot so prenaseljenost, šibko gospodarstvo in nedemokratične ureditve. Vse to zaostruje razmere in povzroča napetosti v multietničnih območjih. V Ruandi, kjer sta glavni etnični skupini Tutsiji in Hutuji, do prihoda kolonialistov ni bilo očitnih nasprotij. Kljub temu da so bili Tutsiji v nadrejenem položaju, so živeli s Hutuji v krhkem sožitju. Prihod kolonialistov in nepoznavanje razmer v Ruandi je to ravnotežje hitro podrlo. Razlike med etničnima skupinama so postajale vedno bolj očitne in konflikti med njima vse večji. Vrstili so se boji za oblast, krvavo zatiranje uporov in radikalizacija političnega sistema. Ob zatiskanju oči in neučinkovitoast mednarodnih organizacij so ti spori prešli v državljansko vojno, ki se je končala z genocidom Hutujev nad Tutsiji. Kriza v Ruandi se je po teh dogodkih z množicami beguncev preselila na širše območje Centralne Afrike ter zajela Demokratično republiko Kongo, Ugando, Burundi in Tanzanijo. Posledice so bile katastrofalne. Počasi se država, močno opustošena od vsega nasilja in pretersov, sedaj postavlja na lastne noge. Analiza stanja pa kaže na to, da je mnogo dejavnikov, ki so bili povod za krizo, v območju Ruande prisotnih še danes. Vprašanje, ki se poraja, je, ali je Ruanda sposobna urediti stanje v državi in premagati pereče probleme. Nezaupanje v mednarodno skupnost je veliko, a brez zunanje pomoči bo država težko prešla vse ovire, ki jo čakajo na razvojni poti. KLJUČNE BESEDE: Ruanda, krizno območje, politična geografija, Hutuji, Tutsiji. 5.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. POLITICAL-GEOGRPHICAL ANALYSIS OF CRISIS HIT AREA IN RWANDA Abstract Occurrence of crisis hit areas is a daily phenomenon on the Africa continent. Developing countries are suffering from many problems, e.g. overpopulation, fragile economy and notdemocratic regulation. All these things are making conditions tense and are causing problems in multi-ethnic areas. In Rwanda, where Tutsis and Hutus are two main ethnic groups, there were no obvious conflicts until the arrival of colonizers. Although Tutsis were in the superior position, they lived in the fragile coexistence with Hutus. Arrival of colonizers and ignorance of conditions in Rwanda soon destroyed this balance. Differences between ethnical groups became more and more obvious and conflicts bigger and bigger. Fights for authority were very frequent, and along that came bloody oppression of the revolts and radicalisation of political system. Inefficiency and blindness of international organizations caused that these conflicts developed into a civil war, which ended with Hutus genocide over Tutsis. After these events, Rwanda crisis with crowds of refugees moved on the wider area of Central Africa and it included Democratic Republic of the Congo, Uganda, Burundi and Tanzania. Consequences were catastrophic. County is slowly regaining its power, damaged from violence and numerous shocks. Analysis of the conditions indicates that a lot of factors, which caused the crisis, are still present in Rwanda. Question that emerges is, whether Rwanda is capable to put in order condition in the state and overcome urgent problems. There is a big distrust in international organizations, but without external aid it will not be easy for country to pass over all the impediments that will occur on its development path. KEY WORDS: Rwanda, crisis hit area, political geography, Hutus, Tutsis.. 6.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. KAZALO 1. 1. UVOD ...................................................................................................................................... 10 1. 2. NAMENI IN CILJI ................................................................................................................ 11 1. 3. METODE DELA.................................................................................................................... 12 2. REGIONALNOGEOGRAFSKA ANALIZA RUANDE ........................................................ 13 2. 1. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RUANDE ................................................. 13 2.1.1. LEGA ........................................................................................................................ 13 2. 1. 2. POVRŠJE................................................................................................................ 14 2. 1. 3. KAMNINE .............................................................................................................. 15 2. 1. 4. PODNEBJE.............................................................................................................16 2. 1. 5. VODE ..................................................................................................................... 16 2. 1. 6. PRST IN VEGETACIJA ........................................................................................ 17 2. 2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RUANDE ........................................... 18 2. 2. 1. PREBIVALSTVO................................................................................................... 18 2. 2. 2. GOSPODARSTVO................................................................................................. 23 3. TEORETIČNI VIDIKI PROCESOV ...................................................................................... 40 3. 1. GEOGRAFSKA ANALIZA KRIZNIH OBMOČIJ ....................................................... 40 3. 2. DEFINICIJA KRIZNEGA OBMOČJA ......................................................................... 40 3. 3. PREPOZNAVANJE KRIZNEGA OBMOČJA.............................................................. 41 3. 4. KOLONIZACIJA, KOLONIALIZEM IN DEKOLONIZACIJA .................................. 42 3. 5. NEFORMALNI KOLONIALIZEM ali NEOKOLONIALIZEM .................................. 43 3. 6. ETNIČNA SKUPINA.....................................................................................................44 3. 7. GENOCID....................................................................................................................... 44 4. KRATEK ZODOVINSKI ORIS OBMOČJA RUANDE ....................................................... 45 5. RAZVOJNI CIKEL KRIZNEGA OBMOČJA....................................................................... 46 5. 1. PREDKONFLIKTNA FAZA ......................................................................................... 46 5. 2. FAZA ZAPLETANJA: PRIHOD KOLONIALISTOV ................................................ 48 5. 2. 1. POD UPRAVO BELGIJCEV ................................................................................. 49 5. 2. 2. DELITEV NA DVE SKUPINI ............................................................................... 49 5. 2. 3. OSEBNE IZKAZNICE ........................................................................................... 50 5. 2. 4. POJAV NACIONALIZMA .................................................................................... 50 5. 3. PREHOD IZ MIRNEGA V KONFLIKTNO STANJE .................................................. 51 5. 4. NA POTI K NEODVISNOSTI in IZBRUH KRIZE ...................................................... 51 5. 5. OBDOBJE SKRIVANJA in POIZKUS OMALEŽEVANJE RESNOSTI KRIZE in NJENIH POSLEDIC .............................................................................................................. 53 5. 6. INTERNACIONALIZACIJA KRIZE.............................................................................52 5. 6. 1. ODNOS DO UPORNIKOV ................................................................................... 54 5. 6. 2. PODPIS MIROVNEGA SPORAZUMA................................................................ 55 5. 7. RAZMAH KRIZE MEDNARODNE INTERVENCIJE ................................................ 56 5. 7. 1. UNMIR MISIJA ..................................................................................................... 56 5. 7. 2. GENOCID............................................................................................................... 57 5. 8. SELITEV KRIZNIH RAZMER V BEGUNSKA TABORIŠČA ................................... 58 5. 9. RAZŠIRITEV KRIZE NA MEDNARODNO RAVEN ................................................. 59 5. 10. POSTKONFLIKTNA FAZA ....................................................................................... 60 6. DEJAVNIKI VPLIVA NA KONFLIKT ................................................................................. 62 6. 1. NOTRANJI DEJAVNIKI ............................................................................................... 62 6. 1. 1. NASPROTJA MED SKUPINAMI PREBIVALCEV ............................................ 62 6. 1. 2. KRIČEČA SOCIALNA NASPROTJA .................................................................. 63. 7.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 6. 1. 3. PREDHODNE TOTALITARNE UREDITVE....................................................... 63 6. 1. 4. NESORAZMERNA DEMOGRAFSKA RAST ..................................................... 64 6. 1. 5. NEGATIVNA PROPAGANDA ............................................................................. 64 6. 1. 6. NARAVNE in ZDRAVSTVENE KATASTROFE ................................................ 65 6. 2. ZUNANJI DEJAVNIKI.................................................................................................. 65 6. 2. 1. RAZPOREDITVE DOBRIN in REGIONALNA NERAVNOVESJA .................. 65 6. 2. 2. ŠIRITEV GOSPODARSKEGA, KULTURNEGA, POLITIČNEGA IN VOJAŠKEGA VPLIVA ter NADZOR NAD OZEMLJEM IN STRATEŽKIMI PRVINAMI ......................................................................................................................... 66 6. 2. 3. BELGIJA ................................................................................................................ 66 6. 2. 4. FRANCIJA ............................................................................................................. 66 6. 2. 5. KATOLIŠKA CERKEV......................................................................................... 67 6. 2. 6. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV ...................................................... 68 7. ANALIZA DRUŽBENIH IN PROSTORSKIH POSLEDIC................................................. 70 7. 1. OPUSTOŠENJE ............................................................................................................. 70 7. 2. DEMOGRAFSKE POSLEDICE .................................................................................... 71 7. 2. 1. NEPOSREDNE ŽRTVE ......................................................................................... 71 7. 2. 2. BEGUNCI, PREGANJANI in IZSELJENCI ......................................................... 71 7. 2. 3. RAZBITE DRUŽINE in SIROTE .......................................................................... 75 7. 2. 4. PSIHOLOŠKE POSLEDICE.................................................................................. 76 7. 2. 5. SOJENJA ................................................................................................................ 76 8. KONFLIKTNI POTENCIAL.... ...................................................................................... ... 78 9. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 81 10. SUMMARY .............................................................................................................................. 82 11. VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................... 83. 8.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. KAZALO SLIK IN TABEL SLIKA 1: Lega Ruande v Afriki ......................................................................................... 13 SLIKA 2: Razdelitev Ruande na pokrajine.........................................................................13 SLIKA 3: Ruanda - relief .................................................................................................... 15 SLIKA 4: Kamninska podlaga v Ruandi ............................................................................ 16 SLIKA 5: Naravno rastje v južni in osrednji Afriki ........................................................... 17 SLIKA 6: Raba tal v Ruandi v letih 1992 in 1993.............................................................. 18 TABELA 1: Število prebivalcev, delež urbanega prebivalstva in pričakovana življenjska doba med letoma 2000 in 2009 ........................................................................................... 18 SLIKA 7: Primerjava pričakovane življenjske dobe v Ruandi in svetovnim povprečjem . 19 SLIKA 8: Starostna struktura prebivalstva v Ruandi ......................................................... 20 SLIKA 9: Gostota poselitve v Vzhodni Afriki ................................................................... 21 SLIKA 10: Spreminjanje gostote poselitve v Ruandi ......................................................... 21 SLIKA 11: Gostota poselitve v posameznih regijah v Ruandi leta 2002 ........................... 22 SLIKA 12: Raba tal v Ruandi leta 1990 in 2002 ................................................................ 27 SLIKA 13: Razporeditev pridelkov v Ruandi leta 1990 in 2002........................................ 28 SLIKA 14: Pridelava žitaric, gomoljnic in stročnic v Ruandi med letoma 1961 in 1998 .. 29 SLIKA 15: Ulov sladkovodnih rib in kmetijska proizvodnja v Ruandi med letoma 1970 in 2000..................................................................................................................................... 30 SLIKA 16: Indeks proizvodnje hrane v Ruandi med letoma 1961 in 1998.........................31 SLIKA 17: Porazdelitev kmetijskih posestev v Ruandi ..................................................... 32 SLIKA 18: Struktura posestne razdrobljenosti v Ruandi leta 2002 .................................... 32 SLIKA 19: Povprečna velikost kmetije po pokrajinah v Ruandi leta 2002 ........................ 33 SLIKA 20: Ranljiva območja v Ruandi leta 1998 .............................................................. 34 SLIKA 21: Struktura uvoza v Ruandi leta 2006 ................................................................. 35 SLIKA 22: Struktura izvoza v Ruandi leta 2006 ................................................................ 36 SLIKA 23: Primerjava izvoza in izvoza v Ruandi med letoma 2000 in 2006 .................... 37 SLIKA 24: Narodni parki v Ruandi .................................................................................... 38 SLIKA 25: Jezikovne skupine v Afriki .............................................................................. 46 SLIKA 26: Število beguncev v Jezerskem višavju med 1960 in 2000 ............................... 72 SLIKA 27: Selitve prebivalstva in pritiski na okolje leta 1994 .......................................... 73 SLIKA 28: Begunska taborišča v sosednjih državah decembra 1994 ................................ 74 SLIKA 29: Število beguncev po regijah v Ruandi leta 2003.............................................. 75. 9.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 1. 1. UVOD Analiza kriznega žarišča je zelo zapleten postopek, saj je vsako posamezno žarišče unikaten splet dejavnikov, ki so privedli do napetosti in nemirnega stanja. 20. stoletje je postreglo z naglimi spremembami v svetu, z globalizacijo. Kolonizirane države so se začele osamosvajati izpod tuje oblasti, s tem pa prevzele nase tudi breme na silo postavljenih meja, ki so jih začrtali kolonialisti. Ljudstva so se naveličala priviligiranih skupin, ki so jim vladala pod okriljem Evropejcev, ob osamosvojitvi pa so se morali soočiti z upravljanjem in organiziranjem države, čemur pa so bili le redki kos. Na oblasti so se menjale diktature in neprenehoma so se odvijale državljanske vojne. Svetovne sile so takšne razmere izkoristile sebi v prid in merile svoje moči na tujih ozemljih ter pod krinko humanitarnosti in mirovnih posredovanj izkoriščale nesrečo teh dežel za svojo reklamo. Ena izmed takšnih držav je tudi Ruanda, majhna dežela sredi Velikega afriškega gorovja. Z razliko od drugih afriških držav tu ni bilo očitnih etničnih nasprotij in sta skupini Hutujcev in Tutsijev živeli v sožitju, do prihoda Evropejcev. Ti so priviligirali manjšo skupino, da so bili ob njih lažje kos večinskemu prebivalstvu. Pojavilo se je medsebojno sovraštvo. Po osamosvojitvi so vse zamere prodrle na plano, diktatorski režimi vodenja so državo postopoma vodili v pogubo. Število prebivalstva se je povečevalo, s tem pa zmanjkovalo kmetijske zemlje, ki je nudila preživetje. Krizno območje Ruande ni bilo omejeno samo na državo, ampak je postopoma postal to problem regije. Veliko je drobnih vzrokov, ki so privedli do strašne tragedije, in te poskušamo raziskati in razložiti v tem diplomskem delu. Pri tem ne moremo mimo svetovnih velesil in Organizacije Združenih narodov, ki so Ruando povsem pustile na cedilu ob skrbi za svoj ugled.. 10.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 1. 2. NAMENI IN CILJI Diplomsko delo je posvečeno analizi dogodkov in razmer, ki so pripeljale do konfliktov v Ruandi, ki so se kasneje razširili na širše območje Centralne Afrike. Za dosego teh ciljev je potrebna političnogeografska analiza države in preučevanje zgodovinskih prelomnih trenutkov. Treba je spoznati razmere in odnose med samimi prebivalci v državi ter odnose v državni zunanji politiki, z njenimi sosedami in mednarodno skupnostjo. Ko se omenja nasilje v državi, je to vedno označeno za etnični konflikt. Mi pa smo želeli pobrskati malce globlje in raziskati, ali gre v tem primeru res samo za konflikt na podlagi etnične strukture. Namen dela je ugotoviti, kateri so bili razlogi, zaradi katerih je stanje v državi postalo kaotično in se končalo na najhujši možni način, z genocidom in milijoni beguncev. V diplomskem delu postavljamo naslednjo delovno hipotezo: Konflikti v Ruandi in državljanska vojna, ki so kasneje prerasli v regionalno krizo, ne temeljijo (samo) na etnični osnovi, ampak imajo svoje korenine tudi v demografski strukturi in mednarodnih odnosih.. Ciljev je tako več: •. opredeliti ključne faze razvoja kriznega območja Runade. •. političnogeografska analiza države, prikaz in analiza zgodovinskega razvoja do osamosvojitve in življenje države na samostojni poti. •. ugotoviti, ali temeljita dolgoletni konflikt in državljanska vojna na etnični osnovi, med Tutsiji in Hutuji, ali so za napetosti krivi tudi kateri drugi vzroki. •. ugotoviti konfliktni potencial. •. določiti konfliktno območje in raziskati, kako daleč seže in kaj vse obsega. •. preučiti prostorske in demografke posledice konflikta.. 11.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 1. 3. METODE DELA Pri našem delu je bila osrednja metoda proučevanje razmer v državi in njene zgodovine s pomočjo literature. Velik problem je bil najti ustrezno literaturo, saj je o tej majhni državi napisanega zelo malo ali pa so podatki zelo skopi. Vse to kaže na perifernost te države, ki ni bila nikdar pomembna zahodnemu svetu. Posvetili smo se geografski analizi območja Ruande, kjer želimo izpostaviti zlasti sodobno pokrajinsko podobo, tako fizično kot tudi družbenogeografsko. Pri tem je bil pomemben vir kartografsko gradivo, ki pa je zaradi občutljivosti območja skopo. Pri zajemanju statističnih podatkov glede števila prebivalstva in njegove etnične sestave so med posameznimi viri opazne razlike. Za osnovo smo vzeli podatke Združenih narodov, CIE in državnega statističnega urada. Podatki glede etnične pripadnosti so že precej stari, novih pa ni, ker se po genocidu ni nihče več želel opredeljevati, ali je Tutsi ali Hutu, saj je to postala zelo občutljiva tema. Opomniti je treba, da so natančni statistični podani šele od leta 2000 naprej. Za leta od osamosvojitve in do konca državljanske vojne so podatki na voljo le za kakšno posamično leto ali so podani bolj na splošno. Naslanjali smo se torej na te, saj drugih ni bilo. Pri podatkih o številu prebivalstva je treba upoštevati še spremembe, ki so nastale zaradi množičnih selitev beguncev, ki jih je bilo na območju jezerskega višavja v 20. stoletju izredno veliko. Bogat vir podatkov o številu in selitvi beguncev so bila poročila UNCHR s kartografskim gradivom. Glavna naloga je bila analiza zgodovinskega razvoja, skozi katero smo iskali vzroke za nastale napetosti. Posebna pozornost je namenjena proučevanju različnih dejavnikov v zgodovini, ki so narekovali razplet zgodovinskih dogodkov. Za leta pred kolonializmom so podani precej skopi in ohlapni orisi razvoja na tem območju, a vendar so nam dali okvirno podobo o razmerah, ko še ni bilo evropskih sil na ozemlju. O zgodovini Ruande pod upravo osvajalcev je pisano nekaj več, saj je genocid leta 1994 vzbudil zanimanje za Ruando in za vzroke, ki so jo pripeljali do kriznih razmer. O samem dogajanju v kriznih 90. letih in poteku genocida je bilo dostopnega nekaj več gradiva, katerega avtorji so bili očividci razmer in divjanja nasilja. Ti podrobno opisujejo razmere in dogodke ter so zato bogat vir informacij, čeprav je bilo treba biti pri njihovem prebiranju kritičen in izluščiti objektivna dejstva. Po analizi zgodovinskega razvoja smo se posvetili analizi posledic krize. Veliko mednarodnih poročil o posledicah krize je dostopnih na spletnih straneh, prav tako je bilo po vojni ustanovljenih veliko društev žrtev nasilja, inštitutov, ki se ukvarjajo s preučevanjem razmer in imajo dostopne podatke o številu žrtev, beguncev, sirot in opustošenju Ruande. Vsem analizam je sledila še kratka sinteza. S to smo zbrane podatke o zgodovinskem poteku dogodkov, geografskih razmer in posledicah konfliktov pretresli in podali svoje mnenje o današnjem konfliktnem potencialu v državi.. 12.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 2. REGIONALNOGEOGRAFSKA ANALIZA RUANDE 2. 1. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RUANDE 2.1.1. LEGA Ruanda leži v osrčju Afrike v gorati notranjosti vzhodnega dela Afrike, v Jezerskem višavju, kjer so z izjemo Kilimanjara vse najvišje gore Afrike. Zato ta del Afrike imenujejo tudi »streha Afrike«. Ruanda spada tudi med t. i. države ekvatorialne Afrike, njena površina meri 26.338 km2, od tega je vodnih površin 1.670 km2 (Natek, 2000, str. 463). SLIKA 1: Lega Ruande v Afriki. SLIKA 2: Razdelitev Ruande na pokrajine. Vir: Rural Rwanda Dental, 2010. Skupna dolžina meje je 893 km, od tega je dolžina meje z Burundijem na jugu 290 km, z Demokratično republiko Kongom na zahodu 217 km, s Tanzanijo na vzhodu 217 km in z Ugando na severu 169 km (Afrika ...,1993, str.103). Razdeljena je na štiri province: Vzhodna, Južna, Severna, Zahodna provinca in mesto Kigali. Ruanda je upravno razdeljena na 10 perfektur, ter na 144 občin (Afrika ..., 1993, str. 103) Po letu 1995 je postala po ustavi, ki jo je sprejel začasni parlament, predsedniška republika. Predsednika volijo vsakih 7 let na splošnih volitvah. Leta 2003 in 2010 je bil za predsednika izvoljen Paul Kagame. Parlament sestavlja 80 poslancev. Od tega je v parlamentu, po volitvah leta 2008, kar 56 % poslank. Ruanda je edina država z žensko večino v parlamentu (Rwanda ..., 2010).. 13.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 2. 1. 2. POVRŠJE Današnje površje v Afriki in posledično Ruandi je rezultat delovanja zunanjih sil, ki so v dolgi geološki zgodovini relief močno znižale in uravnale, navpično delujoče tektonske sile pa so posamezne dele dvigale, jih razlomile in upognile. Ruando sestavljajo obsežne kotline, ki jih ločujejo višji hrbti, razvodna višavja in planote. Tako gorovje Vorunga in planotast svet Ruande razmejujeta Kongovo kotlino in kotlino Viktorijinega jezera. Prelamljanje, ugrezanje in širjenje tektonskega jarka je posledica lomljenja afriške litosferske plošče. Tektonski jarek obdajajo 2000 do 3000 m visoki robni deli, ki jih sestavljajo najvišji vrhovi in vulkanski stožci. Razmikanje tektonskih plošč dokazujejo tudi pogosti potresi (Regionalna ..., 2003, str. 98). Največja geografska enota je močvirnat svet na vzhodnem delu države ob meji s Tanzanijo, z jezeri brez odtoka. Ti rahlo valoviti ravniki Vzhodnoafriškega višavja ležijo na nadmorski višini okoli 1000 m. Večinoma so zgrajeni iz starih kristalinskih kamnin afriškega ščita in se od široke doline reke Kagera na vzhodni meji počasi vzpenjajo proti goratemu delu na zahodu. Osrednji del je planota, ki doseže do 2000 m. n. v. Tu leži tudi ruandska prestolnica Kigali (Regionalna ...,2003, str 98). Od vzhoda proti severozahodu se tropsko višavje vzpenja v več prelomnih stopnjah s 1500 m proti 3000 m, v strmo gorovje Virunga, in se končuje na severu s najvišjim vrhom Karisimbijem, ki je visok 4507 m. Tektonsko aktivnost tega dela Afrike dokazujeta tudi dva še vedno delujoča ognjenika. Gorovje Virunga se proti jugu nadaljuje v Burundi, kjer predstavlja razvodje med rekama Kongo in Nil (Regionalna ...,2003, str 98). Na skrajnem zahodnem delu Ruande se površje strmo spušča k jezeru Kivu (nadmorska višina 1460 m), v Veliki ali Srednjeafriški tektonski jarek, ki je nastal vzdolž prelomov. Tektonski jarek, ki je širok med 30 in 80 km, poteka v smeri sever – jug, v njem poleg jezera Kivu ležijo še številna druga jezera, kot na primer jezero Tanganjika, Malawi, Turkana itd (Natek, 2000, 364). Iz vsega naštetega je razvidna ugodna geografska lega Ruande v Afriki, saj je zaradi lege v višavju tu podnebje zelo ugodno, zaradi vulkanske podlage pa je prst rodovitna in omogoča kmetijstvo.. 14.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 3: Ruanda. vir: Atlas of Africa, 2000 2. 1. 3. KAMNINE Jedro Afrike je zgrajeno iz starih kamnin nekdanje velike celine Gondvane. Širše območje Ruande gradijo predkambrijske kamnine, manjši del v notranjosti pa graniti in gnajsi. Za območje visoke Vzhodne Afrike, katere del je Ruanda, so značilne tudi vulkanske kamnine, ki se nahajajo predvsem na zahodu države ob Velikem tektonskem jarku in ognjenikih (Natek, 2000, str. 464).. 15.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 4: Kamninska podlaga v Ruandi. LEGENDA: rdeča: granitne kamnine roza FII: predkambrijske kamnine vijolčna B: vulkanske kamnine. vir: carte geologicque, 2010. 2. 1. 4. PODNEBJE Ruanda leži 120 km južno od ekvatorja, 1400 km zahodno od Indijskega oceana in 2000 km od Atlantskega oceana na zahodu. Lega, oddaljenost od morja in nadmorska višina vplivajo na njene podnebne razmere (Afrika ..., 1993, str. 104). V hribovitem delu prevladuje ekvatorialno podnebje. Za ta tip tropskega podnebja sta značilni dve sušni in dve deževni dobi. Daljša traja od marca do sredine maja, krajša pa od septembra do novembra. Med julijem in novembrom je dolgotrajna sušna doba, pojavljajo se le občasne plohe. Krajša sušna doba pa se pojavlja med decembrom in februarjem. Količina padavin se povečuje od vzhoda proti zahodu. Na vzhodu države pade okoli 800 mm padavin, v osrednjih predelih okoli 1000 mm, v goratem delu na zahodu pa 1500 mm na leto(vir: natek). Povprečno v Ruandi pade med 110 in 200 mm padavin na mesec (Afrika ..., 1993, str. 104). Povprečna letna temperatura se giblje med 20 ° in 22 ° C. Najtoplejša meseca sta avgust in september. Najvišje povprečne temperature dosežejo 27 ° C, najnižje pa 14 ° C. Na sušnem vzhodnem delu države v najtoplejših mesecih temperature presežejo 30 ° C, v goratem severozahodnem delu pa se velikokrat spustijo pod ledišče (Atlapedia, 2010). Jezersko višavje vpliva na podnebne razmere, tako da sta tu temperatura in zračna vlažnost nižji kot v vzhodnem delu države. Te razmere so omogočile boljše življenjske pogoje za bivanje in s tem tudi gostejšo poselitev v predelih na nadmorski višini nad 1000 m. 2. 1. 5. VODE Ruanda ima 23 jezer in številne reke. Najdaljša reka je Kagera, ki je dolga 400 km. Izliva se v Viktorijino jezero in velja za Nilovo povirno reko. Reke v tem tropskem pasu so bogate z vodo in imajo velik hidroenergetski potencial. Zaradi menjavanja kotlin z gorskimi hrbti in pragovi imajo reke zelo različen strmec. Posledično je plovnost po rekah omejena, saj jo onemogočajo brzice in slapovi (Enciklopedija ..., 1997, str. 344). V Srednjeafriškem tektonskem jarku leži jezero Kivu, ki ima površino 2650 km2. Sprva je voda iz jezera odtekala proti severu v Nil, a so ji kasneje odtok zaprli ognjeniški izbruhi v gorovju 16.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Virunga, tako da zdaj voda iz jezera odteka po reki Rusizi v Tanganjiško jezero. Jezero ima za plovbo večji pomen kot reke. Njegovo zahodno obrežje pripada tudi državi Kongo in se po njem odvija sorazmerno živahen promet (Veliki družinski ..., 2003, str. 264). 2. 1. 6. PRST IN VEGETACIJA Tropsko podnebje predstavlja ugodno podlago za nastanek kakovostne prsti. V toplih in vlažnih razmerah poteka močno kemično preperevanje, nastaja globoka preperelina in iz nje nato prst. Najrodovitnejša tla so na vulkanskih kamninah na severozahodu (andosoli), drugod prevladujejo lateritna tla (feralsoli). Te so podlaga tropskemu vlažnemu gozdu in gozdni savani. Lateritne prsti so globoke in različnih barv. Tu se dogaja močno razpadanje organskih in anorganskih snovi ter njihovo izpiranje. Železovi in aluminijevi oksidi se kopičijo v horizontu B in se strdijo v trdno plast. Prsti so dobre za pridelovanje sladkega krompirja, banan in koruze. Marsikje so iz njih uredili nasade oljne palme, kakovovca, čajevca in kavčukovca (Veliki družinski ..., 2003, str. 264) Na vzhodu Ruande prevladuje obširno močvirsko območje z jezeri brez odtoka. Številna močvirja so tudi na dnu dolin, ki so zaraščena s papirusom. Rastlinstvo prehaja od vzhoda proti zahodu iz močvirskega območja v gozdnato, travnato in suho savano v osrednjem delu. Naravno rastje na vzhodu države je bila nizkotravna savana, na zahodu pa visokotravna savana. Suha savana proti zahodu prehaja v vlažno savano, na skrajnem zahodu prehaja v tropski gozd. Visoke temperature in pogoste padavine na zahodu so ugodne za rast rastlin, zato je v tem delu države prevladujoča vegetacija tropski deževni gozd, ki je zdaj le še ostanek včasih močno gozdnate gorske pokrajine. Le na skrajnem severozahodnem delu Ruande so še strnjeni tropski deževni gozdovi, ki predstavljajo zatočišče za gorske gorile. Ta območja so danes zaščitena v okviru narodnih parkov (Natek, 2000, str. 463). SLIKA 5: Naravno rastje v južni in osrednji Afriki. vir: natural vegetation in africa, 2010 17.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 6: Raba tal v Ruandi v letih 1992 in 1993. RABA TAL V RUANDI 1992, 1993 8% 0%. GOZD 12%. 0%. SAVANA OBDELANE POVRŠINE 32%. 48%. POZIDANE POVRŠINE URBANE POVRŠINE VODNE POVRŠINE IN MOKRIŠČA. vir: world resources institute, 2010 Iz zgornje slike vidimo, da je največ površin, kar 48 %, v Ruandi namenjenih obdelanim površinam, ki so povečini poljedelska. Vzrok za to je gosta poselitev in s tem v mnogih predelih celo agrarna prenaseljenost Kot drugo največje je območje savane, pašnikov in grmovne pokrajine, ki so primerna predvsem za pašno živinorejo. Ti predeli pokrivajo 32 % površja v Ruandi. 8 % površja v Ruandi predstavljajo vodne površine, urbano območje pa zavzema manj kot 1 % vseh površin, kar se odseva tudi v nizki stopnji urbanizacije.. 2. 2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RUANDE 2. 2. 1. PREBIVALSTVO V Ruandi je leta 2007 živelo 9,7 milijona ljudi, leta 2009 pa že 10.473.282. Od 50. let naprej se prebivalstvo zelo hitro povečuje. Leta 1978 je bilo prebivalcev samo 4.820.000. V 30 letih se je število prebivalcev podvojilo. Državljanska vojna med letoma 1994 in 1995 je zelo opustošila deželo, saj je z domov zbežalo skoraj 4 milijone prebivalcev, okoli 1.000.000 jih je umrlo v pobojih. Kljub nevarnosti novih pobojev v prvih letih po genocidu se jih je večina vrnila nazaj na domove (Natek, 2000, str. 463, African ..., 2010) TABELA 1: Število prebivalcev, delež urbanega prebivalstva in pričakovana življenjska doba med letoma 2000 in 2009. 2000 2001 2002 2003 2004 2005. urbano število preb. prebivalstvo pričakovana življ. ( v 1000) (v %) doba (v letih) 8176,2 13,8 40,5 8530,4 14,4 41,9 8761,5 15,1 43,4 8912,0 16,0 44,0 9052,3 16,8 44,5 9233,8 17,5 45,1 18.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. 2006 2007 2008 2009. 9464,2 9724,6 10008,6 10473,2. 17,9 18,2 18,5 n. p.. 45,7 46,2 46,7 46,7. Vir: African statistical yearbook, 2010 Tabela prikazuje tudi število urbanega prebivalstva. Stopnja urbanizacje je še vedno nizka, saj se večina ljudi še vedno preživlja s kmetijstvom in živijo na podeželju. Število ljudi v mestih se počasi povečuje na račun krepitve terciarnega sektorja. Povečuje se število terciarnih dejavnosti in s tem se veča število delovnih mest, ki privabljajo ljudi v mesta. V slabih desetih letih se je odstotek prebivalcev v mestih povečal s 13,8 % na 18,5 %. Pred 30 leti (leta 1977) je bilo mestnega prebivalstva le 2 %. Med letoma 2005 in 2010 je letna stopnja urbanizacije narasla na 4,2 % (Population, 2010). Pravih mest je malo. Posestna razdrobljenost onemogoča nastanek močnih vaških središč, ki bi bila osnova za nastanek novih mest. Glavno mesto države je Kigali, ki je trgovsko in upravno središče. Mesto Butare predstavlja kulturno središče države, obenem z univerzo (1963) in nacionalnim muzejem predstavlja umetnostno in izobraževalno jedro države. Za to državo so značilne samotne domačije s tradicionalnimi okroglimi kočami iz lesa, ilovice in bananovčeve slame, raztresene po »deželi tisočerih gričev« (Afrika ...,1993, str. 104). PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA Leta 1992 je bila povprečna življenjska doba moških 46 let, žensk pa 49 let. Pričakovana življenjska doba moških je danes 50 let, ženske pa povprečno dočakajo 51 let. Za precej nizko pričakovano življenjsko dobo prebivalcev Ruande je vzrok tudi visoka umrljivost za AIDS-em. Ta je tudi vzrok za visoko umrljivost otrok. Iz slike 8 je razviden občuten padec pričakovane življenjske dobe leta 1994, za kar so bili krivi množični poboji med Tutsiji in Hutuji. Leta 2000 je pričakovana življenjska doba dosegala 40 let in od takrat nenehno raste. Vzroki za rast so počasno izboljšanje življenjskega standarda. Izboljšuje se tudi medicina, zmanjšuje pa se število okuženih z virusom HIV (Population ..., 2010). SLIKA 7: Primerjava pričakovane življenjske dobe v Ruandi in svetovnim povprečjem. vir: Population, health and human well-being Rwanda, 2010. 19.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Starostna struktura Ruande je tipičen primer strukture držav v razvoju, za katere je značilna primarna faza demografskega razvoja, kjer sta rodnost in smrtnost še vedno visoki. Demografski prehod je opazen predvsem pri naraščanju prebivalstva, kar je posledica naravnega prirastka. Prevladuje mlado prebivalstvo do 15 let. Teh je v Ruandi 42 % vsega prebivalstva. Aktivnih prebivalcev med 15 in 64 let je 55 %, Ruandčanov, starejših od 65 let, pa je le 2,6 %. Razmerje je približno enako že od leta 1975, kot vidimo na sliki, in se ne spreminja bistveno z rastjo števila prebivalcev do leta 2010. Opazimo velik upad števila prebivalstva leta 1994, a se je hitro opomoglo do leta 2000 in sledi trendu povečevanja števila (Population ..., 2010). SLIKA 8: Starostna in spolna struktura prebivalstva v Ruandi. vir: Population ...., 2010. vir: Natek, 2000, str. 463. Po podatkih CIE je bilo leta 2009 rojenih 5,25 otrok/žensko. Umrljivost dojenčkov pa je 81 mrtvih na 1.000 živorojenih. Stopnja smrtnosti je bila 14,00 promilov, stopnja rodnosti pa visokih 39,67 promilov. GOSTOTA POSELITVE Ruanda je druga najgosteje naseljena afriška država, zato je ujeta v krog (agrarne) prenaseljenosti in podhranjenosti. Zlasti na rodovitnejšem severu gostota poselitve presega 500 prebivalcev/km2. Leta 2002 je bila na 12. mestu najgosteje naseljenih držav na svetu, s povprečno gostoto 310 prebivalcev/km2. Na vzhodu je poselitev redkejša. Velik problem je nagla rast prebivalstva, kar se odraža predvsem v agrarni prenaseljenosti v vedno večjem delu države (Veliki ..., 2004, str. 104). Močan vpliv katoliške cerkve in tudi večina animističnih naravnih verstev zavrača umetno nadzorovanje rojstev, zato je naravni prirastek zelo visok (Veliki ..., 2004, str. 104).. 20.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 9: Gostota poselitve v Vzhodni Afriki. vir: Africa – population density, 2010 Slika 10 prikazuje gostoto poselitve v širšem predelu Afrike. Takoj opazimo močno povečano gostoto poselitve v Jezerskem višavju, v Ruandi, Burundiju in Ugandi, medtem ko so sosednje države bistveno redkeje poseljene. V jezerskem višavju je zaradi nadmorske višine nad 1000 m podnebje veliko bolj prijazno človeku in ugodnejše za kmetijstvo. Ravno zato je na tem območju poselitev tako gosta (Vintar Mally, 2010, str. 59). Spodnja slika prikazuje spreminjanje gostote prebivalstva v Ruandi med letoma 1990 in 2010. Opazno je zmanjšanje gostote leta 1995, predvsem v severozahodnem delu države, kar je posledica državljanske vojne in številnih beguncev. Že leta 2000 je slika povsem drugačna in tudi v desetletju po tem se število prebivalcev v Ruandi močno povečuje, s tem pa tudi gostota prebivalstva. SLIKA 10: Spreminjanje gostote poselitve v Ruandi. 1990. 1995. 2010. vir: Population map Rwanda , 2010. 21.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 11: Gostota poselitve v posameznih regijah v Ruandi leta 2002. vir: National institute of Rwanda, 2010 Najgosteje naseljeni predeli v Ruandi so območje glavnega mesta Kigali, zahodna in severna provinca (Gisenyi in Ruhengeri). Gostota okoli največjih naselij v omenjenih provincah doseže med 1400 in 4700 preb./km2. Na podeželju v osrednji in severozahodni Ruandi živi med 360 in 590 preb./km2, na vzhodni in južni strani pa je gostota poseljenosti od 30 do 360 preb./km2. Najgosteje je poseljeno rodovitno območje na goratem zahodu, kjer je tudi najboljša prst in s tem najboljše možnosti za kmetijstvo. Najmanj ljudi je na močvirnatem vzhodnem in južnem predelu, kjer za kmetijstvo niso najboljše možnosti, poleg tega je tu nevarnost naravnih nesreč največja. Najpogostejši razlog za lakoto je suša (Veliki ...,2003, str. 104) Na prebivalstveno strukturo v Ruandi pomembno vpliva tudi virus HIV. Stopnja razširjenosti AIDS-a je 2,8 %. 150.000 ljudi je okuženih z virusom HIV, leta 2007 je za posledicami AIDS-a umrlo 7.800 ljudi. Razširjenost te bolezni v državi se počasi umirja in postaja nadzorovana (Rwanda, 2010). V državi je tudi visoka stopnja tveganja infekcijskih bolezni. Najpogostejše so hepatitis A, tifus, malarija in steklina (CIA). Ocene izrecno upoštevajo učinke prekomerne umrljivosti zaradi AIDS-a, kar povzroči nižje pričakovano življenjsko dobo, večjo umrljivost dojenčkov, večje število smrtnih žrtev, nižjo stopnjo rasti prebivalstva in spremembo v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi bilo sicer pričakovati (Rwanda, 2010). ETNIČNA in VERSKA PRIPADNOST Prvotni prebivalci na tem območju so bili Pigmejci Tvaji. Ti so bili najzgodnejši naseljenci tega območja in danes predstavljajo 1 % prebivalstva v Ruandi. Najverjetneje so nasledniki Khoisan 22.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. ljudstva, katerega jezik je bil podoben jeziku Bušmanov iz Južne Afrike. Že v železni dobi so na to območje prišli Hutuji, v 13. stoletju pa so iz severnih krajev prispeli še Tutsiji (Tutsi, Hutu ..., 2010). Večinsko prebivalstvo v Ruandi danes sestavljajo bantujski poljedelci Hutuji, ki predstavljajo 90 % (po podatkih cie 84 %) celotnega prebivalstva. Druga največja etnična skupina so nilotski, večinoma živinorejski Tutsiji, katerih je 9 % (CIA podatek 15 %.). Te številke so zgolj ocene, saj je po letu 1994 etnična pripadnost postala zelo občutljiva tema. Hutujci so večinsko prebivalstvo, ki so pred genocidom predstavljali 80−85 % prebivalstva, po genocidu pa jih je bilo v Ruandi 90 %. Število Tutsijev se je iz leta 1994, ko jih je bilo v državi 14 %, zmanjšalo na današnjih 8 %. Natančno razmerje med skupinama je težko določljivo, ker se pojavljajo valovi beguncev, ki ta odstotek nenehno spreminjajo. Po genocidu so bile preklicane etnične izkaznice, ki so jih uvedli že Belgijci, kasneje pa so jih hutujske skrajne milice izrabile za razlikovanje etničnih skupin med genocidom. Danes je etnično razlikovanje in opredeljevanje med domačini nezaželeno (Natek, 2000, str. 464). Katolikov je v Ruandi 56 %, protestantov 12 %, 9 % muslimanov in 23 % naravnih verstev, po podatkih CIA iz leta 2001 pa se je število protestantov povečalo na 26 %, 11 % naj bi bilo adventistov, muslimanov le še 4 %, tradicionalnih vernikov pa samo slab odstotek. Neodvisne cerkve so bile pogosto kombinacija katolištva in tradicionalne afriške vere. Misijonarji so v 19. stoletju na afriški celini skrbeli tudi za zdravstveno nego in izobrazbo afriških plemen. Pogosto so bili edini vir oskrbovanja na teh dveh področjih (Natek, 2000, str. 464). PISMENOST/IZOBRAZBA Po podatkih Statistical yearbooka je bila leta 1998 pismenost prebivalstva v Ruandi med 40 % in 60 %. Med letoma 1993 in 1995, torej v kritičnih letih, je bilo izobraževanju namenjenega skoraj od 15 % do 20 % državnega proračuna (Rwanda, 2010). Leta 2003 je bilo pismenih 70 % prebivalstva, 76,3 % moških in 64,7 % žensk. Ruandsko osnovno šolstvo traja 9 let (Rwanda, 2010). Izobrazba postaja vse pomembnejša in se ji namenja vedno več pozornosti, saj postaja ena izmed temeljev državnega razvoja. Leta 2001 je osnovne šole obiskovalo1.534.000 otrok (62 %), leta 2006 že 2.019.991 (97 %) otrok v Ruandi. Problem ostaja premajhno število kvalificiranih učiteljev. Eden učitelj poučuje kar 72 otrok, kar pa bistveno poslabša kakovost poučevanja, saj se ne morejo posvečati posamezniku in tudi obvladljivost tolikšnega števila učencev je težka (Statistical ..., 2009, str. 45). 2. 2. 2. GOSPODARSTVO Gospodarstvo je bilo že pred državljansko vojno v težkem položaju. Ruanda sodi med najrevnejše države na svetu. Država je zelo omejena z naravnimi viri, pesti jo tudi zelo velika gostota poselitve. Prebivalstvo se skoraj v celoti preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Neugodna je tudi geografska lega v notranjosti celine brez dostopa do morja, daleč od morskih pristanišč. Razvoj industrije močno zaostaja za razvitim svetom. Glavna izvozna produkta sta kava in čaj. Leta 1994 je genocid v Ruandi zdesetkal občutljivo gospodarsko osnovo, zelo osiromašil prebivalstvo, zlasti ženske, in zmanjšal sposobnost države, da lahko privabi tuje naložbe. Država je precej odvisna od tuje gospodarske in človekoljubne pomoči. Kljub temu je dosegla velik napredek pri stabilizaciji in sanaciji svojega gospodarstva, tako da je stanje v novejših časih bistveno boljše kot leta 1994, čeprav je zdaj revščina višja. BDP se je po vojni. 23.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. povečal in inflacija se je zmanjšala. Kljub rodovitnosti dežele pridelava hrane pogosto ni v koraku z rastjo prebivalstva in to zahteva uvoz hrane (Natek, 2000, 464). Vlada je oblikovala politiko za zmanjšanje revščine z izboljšanjem izobraževanja in infrastrukture, s pomočjo tujih in domačih naložb ter izvajanjem tržno usmerjenih reform, čeprav je pomanjkanje energije, nestabilnost v sosednjih državah in pomanjkanja ustreznih prevoznih povezav v druge države še naprej ovira rasti (Kinzer, 2009. str. 238). Po stabilni rasti sredi 70. let, se je v začetku 80. let prihodek državi začel zmanjševati. Med letoma 1970 in 1979 je bila letna rast BDP 2 %. Po tem obdobju pa je začela upadati za 0,25 % do leta 1990, ko je dosegla -5 % BDP. Upad prihodka se je še povečal leta 1994, ko je propadla kmetijska in industrijska proizvodnja. Državni prihodki so se zmanjšali za rekordnih 40 %, s 225 milijonov $ leta 1993 na 115 milijonov $ leta 1994. Leta 1995 je bila rast BDP po dolgem času pozitivna, ko je začela, s ponovno ureditvijo razseljenega prebivalstva, rasti tudi kmetijska proizvodnja (Ministry of economy ..., 2010). Leta 2002 je bila Ruanda na 14. mestu med 20 državami na svetu, ki imajo najnižji BDP na prebivalca. Ta je znašal le 200 $ na prebivalca. BDP v zadnjih letih postopno raste. Leta 2006 je bil 8,108 milijarde dolarjev, leta 2007 8,749 milijarde, leta 2008 pa že kar 9,729 milijarde dolarjev. Kupna moč je po uradnem menjalnem tečaju 4,459 milijarde dolarjev. Med letoma 2004 in 2007 se je rast BDP-ja gibala med 7 % in 8 %, leta 2008 pa je znašala že 11,2 % (Ministry of economic ..., 2010). 43,2 % BDP danes še vedno prispevajo kmetijske dejavnosti, 22,3 % industrija in 34,5 % terciarne dejavnosti. Med letoma 2004 in 2008 se je največ povečala aktivnost v industrijskih dejavnostih (za 10,4 %), v terciarnih dejavnostih za 9,7 %, rast v kmetijskih dejavnostih pa je znašala 4,3 %. V kmetijstvu je zaposlenih 80 % aktivnih prebivalcev, le 10 % pa v industriji in storitvah. V zadnjih štirih letih je bilo v sekundarnem sektorju najmočnejše gradbeništvo, katerega rast znaša 16 %. Hitro rast v terciarnih dejavnostih (9,8 %) pa povzroča nagel razvoj prometa in komunikacijskih storitev ter gostinskih in hotelskih storitve (Ministry of economy ..., 2010). Inflacija je znašala leta 1995 65 %, v letih za tem pa se je umirila in sedaj niha med 5 in 7 %. Leta 2008 se je inflacija ponovno povišala in dosegla 15,4-odstotno rast, leta 2009 pa padla na 10,5 % (Rwanda – CIA ..., 2010). Državni proračun je bil leta 2008 za 210 milijonov dolarjev v primanjkljaju, a se je kljub temu glede na predhodno leto povečal za 26 milijonov dolarjev. Rezerve Ruande v tujih valutah in zlatu znašajo 596 milijonov dolarjev (leta 2008). Zunanji dolgovi znašajo 1,4 milijarde dolarjev (Ministry of economy ..., 2010). Najpomembnejši gospodarski izvozni partnerji Ruande v letu 2008 so Kitajska (9,1 %), Tajska (8,6 %), Nemčija (7,3 %), ZDA (4,5 %) in Belgija (4,1 %). Ruanda uvaža predvsem živila, stroje in opremo, jeklo, naftne derivate, cement in gradbeni material. Od tega 15,2 % iz Kenije, 13,3 % iz Ugande, 6,3 % iz Kitajske, 5,3 % iz Belgije in 4,5 % iz Nemčije (Ministry of economy ..., 2010). Glede na nizek bruto družbeni proizvod, nerazvito prometno omrežje, slabo razvit izobraževalni sistem ter slabo zdravstveno stanje prebivalcev spada Ruanda v skupino gospodarsko slabo razvitih držav (Veliki ..., 2004, str. 104).. 24.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. KMETIJSTVO Kmetijstvo je bila in je še vedno glavna gospodarska dejavnost v Ruandi in njeni okolici. Sprva samooskrbno se je kasneje na določenih območjih razvilo tudi v tržno kmetijstvo, ko so kolonialisti prinesli s seboj tehnike plantažnega kmetijstva. Od takrat se v Ruandi pridela največ kave in čaja, ki sta tudi glavna izvozna artikla države. Živinoreja je prišla na to območje s prihodom plemena Tutsi in ni bila nikoli močna kmetijska panoga. V tako gosto naseljeni deželi so se prebivalci hitro srečali tudi z agrarno prenaseljenostjo, ki še danes povzroča celotnemu gospodarstvu in državi velike probleme. ŽIVINOREJA Vzhodna Afrika je ena izmed območij, kjer je največja koncentracija živine na svetu. Uveljavlja se zlasti v savanah, kjer zaradi sušnejšega podnebja ni več muhe cece, obenem pa so pogoji za poljedelstvo zaradi suše slabi. Živinoreja je prišla na območje Ruande s priseljevanjem plemena Tutsi, ki so živeli kot živinorejci in jim je govedo predstavljalo statusni simbol. Največ živinoreje je na vzhodu države, saj je zahod zaradi vlage in muhe ce ce neprimeren za vzrejo živali. Živinoreja je leta 1994 skoraj povsem propadla in se sedaj počasi obnavlja kot dodatni vir hrane. Ta je pomembnejša na SV, kjer je največja koncentracija Tutsijev. V prenaseljeni deželi je ponavadi govedo slabo hranjeno, zato je meso slabše kakovosti. V Ruandi govedo še vedno služi najprej kot tovorna žival, nato pa za proizvodnjo mleka (Regionalna, 1997). Poleg goveda veliko ljudi redi tudi drobnico, perutnino in svinje. Leta 2008 je bilo največ kozjereje, ki je predstavljala 33 % vseh domačih živali (2.520.000 glav živali). 29 % je bilo perutnine (2.218.000 glav živali) in le 16 % goveda (1.195.000 glav živali). 22 % odstotkov pa predstavlja svinjereja, ovčjereja in nekaj drugih vrst živali (Statistical ..., 2009, str. 69). Na vzhodnoafriških planotah si bili nomadi včasih pogost pojav, saj so ena najstarejših civilizacijskih oblik in se pojavljajo na tem območju še danes. Razvili so se po udomačenju goveda v območjih, kjer so bili na razpolago naravni pašniki. Kasnejše poljedelske organizacije so nomade izrinile v manj ugodne lege: v polsušna območja tropskega pasu. Bistveno za nomadski tip živinoreje je, da živina menja pašnike in se z njo seli celo pleme ali družina. Pri selitvah se držijo ustaljenih poti oziroma vodnih virov (Vrišer, 1995, str. 29). POLJEDELSTVO V vlažnih tropskih predelih Afrike je razširjeno primitivno samooskrbno poljedelstvo. To je na zelo nizki tehnični in tehnološki ravni, njegova proizvodnja pa je namenjena le domači potrošnji. Kmetje uredijo polja ponavadi s požiganjem gozda ali savane. Na krčevinah kmetujejo nekaj let, nato pa se, ko se zemlja izčrpa, prestavijo na nova polja. V Ruandi marsikje to ni več mogoče, saj je agrarna prenaseljenost onemogočila selitve obdelovalnih površin. Kmetje so se bili prisiljeni ustaliti, hektarski donosi pa so vedno nižji. Poglavitni vzroki so nepoznavanje gnojenja in kolobarjenja ter slabo obdelovanje. Obdelujejo ponavadi ročno, s tem pa ne zajamejo globljih plasti zemlje. Vse to prispeva k izčrpavanju tal (Vrišer, 1995, str. 29). V Ruandi se slabih 90 % ljudi preživlja s kmetijstvom, po večini z motičnim kmetijstvom. Stalno obdelovanje brez preloga je možno le na rodovitnih vulkanskih prsteh in prsteh v rečnih dolinah. Takšno obliko kmetovanja imajo v Ruandi na vulkanskem območju in v dolini reke Kagere (Regionalna ..., 1997, str. 59).. 25.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. TRŽNO KMETIJSTVO Spada med zelo pomembne afriške gospodarske panoge. V marsikateri državi so kmetijski pridelki edino ali najpomembnejše izvozno blago. V Ruandi kmetijski pridelki predstavljajo 58 % izvoznih produktov. Za to panogo so značilne plantaže tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki imajo v posameznih državah vlogo vodilne monokulture – prevlade ene kulturne rastline. V Ruandi sta glavni kulturni rastlini kava in čaj. Prva dobro uspeva v predelih, kjer so letne temperature med 18 in 22 ° C in je leta 2005 predstavljala 74 % vsega izvoza. Razlika med gojenjem kave in čaja je tudi v tem, da kavo pridelujejo majhni kmetje, čaj pa gojijo na štirih velikih zasebnih posestvih (Regionalna, 1997, str 59.). Tržno kmetijstvo se je uveljavilo s prihodom kolonialistov in je tudi po osamosvojitvi ostalo osnova nadaljnjega razvoja. Usmeritev v tržno kmetijstvo pa ima tudi slabosti. Cene za izvoz teh rastlin so na svetovnem trgu nizke. Njihov nagel padec prizadene izvoznice in njihov položaj se lahko hitro poslabša. Države so prisiljene najeti posojila, ki pa jih nato zelo težko vračajo (Regionalna, 1997, str. 59).. 26.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. RABA TAL SLIKA 12: Raba tal v Ruandi leta 1990 in 2002 RABA TAL V RUANDI LETA 1990. 3%. 11%. OBDELANE POVRŠINE PAŠNIKI IN NJIVE. 22%. GOZD OSTALO. 64%. RABA TAL V RUANDI LETA 2002. 7%. 5%. OBDELANE POVRŠINE. 14%. PAŠNIKI IN NJIVE GOZD OSTALO 74%. vir: Agriculture and Food – Rwanda, 2010 Iz primerjave slik je razvidno, da se je delež obdelanih površine med letoma 1990 in 2002 povečal s 64 % na 74 % na račun pašnikov, gozda in močvirij. V dvanajstih letih se je površina obdelanih površin povečala za približno 100.000 ha. Leta 1990 je bilo njiv 782.500 ha, leta 2002 pa že 899.133 ha. Pojav povečevanja površin kmetijskih zemljišč je očiten že od sredine 80. let. Število pašnikov in travnikovse je med letoma 1990 in 2002 zmanjšalo za 8 %, površina gozda pa za 4 %. Z naraščanjem števila prebivalcev se povečuje tudi potreba po hrani, s tem pa se obdelovalne površine širijo tudi na manj primerna območja za kmetijstvo. Najpogostejše naravne nesreče, ki prizadenejo državo, so periodične suše, ki zmanjšajo kmetijski pridelek in s tem dohodek Ruande. Namakalnih površin v državi je samo 90 km2 (Statistic ..., CIA, 2010). Intenzivno kmetijstvo je ponekod že izčrpalo rodovitnost prsti, potreba po hrani pa ne dopušča kolobarjenja. Tudi pašniki in gozd so bili izsekani na račun naraščanja obdelovalnih površin, s tem pa se povečuje občutljivost naravnih ekosistemov. Povprečna pridelava kalorij na prebivalca na dan v Ruandi je med vojnim obdobjem padla in nato postopoma naraščala na nivo, ki ga je. 27.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. imela leta 1984. Podeželsko prebivalstvo, ki je odvisno od zemlje, se je od leta 1984 do 2002 povečalo za približno 27 % (Statistic..., CIA, 2010). PRIDELKI V večjem delu države ugodne podnebne razmere omogočajo dve žetvi na leto. Na nižjih predelih pridelujejo fižol, koruzo, maniok in banane, v višjih predelih pa krompir in grah. V planotastem srednjem delu, ob večjih rekah, prevladuje pridelava riža. Večje plantaže čaja so prisotne v višjem svetu zahodnega in severnega dela Ruande (Regionalna ..., 1997, str. 105). SLIKA 13: Razporeditev pridelkov v Ruandi leta 1990 in 2002 RAZPOREDITEV PRIDELKOV V RUANDI LETA 1990. 3%. 8% 22% STROČNICE ŽITARICE GOMOLJNICE. 26%. BANANE 15%. ZELENJAVA KAVA. 25%. RAZPOREDITEV PRIDELKOV V RUANDI LETA 2002 5% 1%. 23% STROČNICE. 20%. ŽITARICE GOMOLJNICE BANANE 17%. ZELENJAVA KAVA. 34%. vir: Agriculture and Food – Rwanda, 2010 Zgornji sliki prikazujeta razporeditev pridelkov leta 1990 in leta 2002. Med pridelki, ne glede na leto, prevladujejo gomoljnice, od tega najbolj sladki krompir. Delež pridelave tega se je v desetih letih povečal za skoraj 10 %. Drugi najpogostejši pridelek so banane, katerih delež pa se je tekom let zmanjšal, s 26 % leta 1990 na 20 % leta 2002. Delež stročnic in žitaric se tekom let 28.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. bistveno ni spremenil, skupno predstavljajo 40 % vsega pridelka na kmetijah. Industrijske rastline in kava predstavljajo 5 % pridelkov, se pa je tekom let pridelava teh pridelkov malenkost zmanjšala. SLIKA 14: Pridelava žitaric, gomoljnic in stročnic v Ruandi med letoma 1961 in 1998. vir: Agriculture and Food - Rwanda Slika 14 kaže, kako se giblje pridelava glavnih kmetijskih pridelkov v Ruandi od leta 1961 do leta 2000. Pridelava žitaric in stročnic ostaja ves čas na nizkem nivoju. Vsakega posebej pridelajo povprečno eno tono na hektar obdelane površine. Pridelava gomoljnic je bistveno višja in znaša med 4 in 10 tonami na ha obdelane površine. Od konca 70. let do danes postopoma upada in se je ustalila na okoli 7 ton na hektar obdelane površine (Agriculture ..., 2010).. 29.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 15: Ulov sladkovodnih rib in kmetijska proizvodnja v Ruandi med letoma 1970 in 2000. vir: Water resources ..., 2010 Zaradi celinske lege Ruanda nima dostopa do morja in s tem možnosti za morski ribolov, ima pa zato država veliko rek in jezer, bogatih z ribami. Ribolov je pomembna gospodarska dejavnost v državi, obenem pa tudi pomemben vir prehrane. Slika prikazuje kmetijsko proizvodnjo in ulov rib med letoma 1970 in 2000. Opazna je razlika med pridelano hrano v kmetijstvu in ulovom rib. Leta 1970, ko je bila kmetijska proizvodnja minimalna, so ruanski ribiči ujeli skoraj 100.000 ton rib. V parih letih se je količina ulova hitro povzpela, na več kot 200.000 ton ujetih rib. V zadnjem obdobju je opazen rahel upad ulova rib, kljub temu pa še vedno zavzema pomemben del prehrane, saj je v zadnjem obdobju ujetih 170.000 ton rib letno. Pridelovanje hrane pa se je začelo povečevati šele v 80. letih in še to zelo počasi. V vojnem času je bilo pridelka približno 25.000 ton letno, po letu 1995 pa se je pridelovanje eksponentno povzpelo in je leta 2000 doseglo že skoraj 150.000 ton (Water resources ..., 2010).. 30.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 16: Indeks proizvodnje hrane v Ruandi med letoma 1961 in 1998. vir: Agriculture and Food – Rwanda, 2010 Indeks proizvodnje hrane v Ruandi med letoma 1961 in 1998 za izhodišče postavi leto 1961. Pridelava hrane je leta 1960 dosegala indeks 40 in od takrat postopoma naraščala, vse do 90-ih let, leta 1994 pa je sledil velik padec. Pridelava hrane na prebivalca se je gibala med 100 in 120 točkami in je presegala raven iz leta 1961. Kljub povečevanju celotne proizvodnje hrane je indeks na prebivalca po letu 1989 postal negativen, saj je proizvodnja hrane naraščala linearno, število prebivalstva pa eksponentno. Predvsem v kriznih časih državljanske vojne je proizvodnja hrane zastala, posledično se je povečevala stopnja revščine in lakote. Leta 1998 krivulji na grafu spet prideta bližje, saj se je z obnovo Ruande začela postopno povečevati proizvodnja hrane, prebivalstva pa je bilo po genocidu veliko manj kot v začetku 90-ih. POSESTNA RAZDROBLJENOST Kljub dobrim naravnim razmeram za kmetijstvo v Ruandi je zemljiška posestna razdrobljenost velik problem. Razlog za tako stanje tiči v tradicionalni delitvi posesti med potomce, da bi vsak lahko preživel svojo družino. Tako današnje kmetije komaj zadoščajo za samooskrbo. Še vedno prevladujejo tradicionalni pridelovalni načini, s katerimi pa ni mogoče povečevati količine pridelka. Tu so prisotne še katastrofalne ekološke posledice 600 let starega potovalnega motičnega načina obdelave zemlje. Z motičnim obdelovanjem zemlje se obdela le zgornja plast zemlje in z večletnim takšnim načinom obdelovanja se poveča nestabilnost zgornje plasti tal. Ob močnejših nalivih lahko plazovi odnesejo zgornjo plast zemljine in s tem uničijo obdelovalne površine. Takšen način obdelave je za seboj pustil velika območja erozije prsti (Vrišer, 1995, str. 30 ).. 31.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 17: Porazdelitev kmetijskih posestev v Ruandi. vir: Agriculture production and Land use, 2010 OPOMBA: Vsaka zvezdica predstavlja 12 kmetijskih posestev v posamezni celici. Skupna površina vseh kmetijskih zemljišč v Ruandi danes znaša 1.031,250 ha. Polja in njive predstavljajo 839,874 ha kmetijski zemljišč, kar znaša 81 % vseh kmetijskih zemljišč. Pašniki zavzemajo 10 %, pašniki pa 6 % kmetijskih zemljišč (Agriculture ..., 2010). SLIKA 18: Struktura posestne razdrobljenosti v Ruandi leta 2002. vir: Agriculture production and Land use, 2010. 32.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Iz grafikona je razvidno, da je imelo leta 2002 17 % kmetijskih gospodarstev v svoji lasti manj kot 0,25 ha zemlje in 43 % kmetijskih gospodarstev manj kot 0,5 ha. Ta delež je bil leta 1984 le 26 %. V obdobju dvajsetih let je torej narasel za 17 odstotnih točk, zemljiška razdrobljenost pa se je skoraj podvojila. Več kot 60 % kmetov ima v lasti manj kot 1 ha obdelovalnih površin. Na 25 ali 50 arih je zmožnost pridelave zadostne količine grane za povprečno sedemčlansko člansko družino minimalna. 25 % kmetov, ki ima 1-2 ha obdelovalnih površin, ima v skupni lasti 60 % vseh obdelovalnih površin v državi. Le 3 % ruandskih kmetov imajo v lasti več kot 3 ha zemlje. Te večinoma predstavljajo tržno naravnane plantaže, na katerih se pridelujeta kava in čaj, ki sta najpomembnejši izvozni rastlini in nimata bistvenega pomena za prehrano domačinov. SLIKA 19: Povprečna velikost kmetije po pokrajinah v Ruandi leta 2002. vir: Agriculture production and land use, 2010 Največja povprečna velikost kmetij je bila v pokrajinah Gikongoro, Butare, Umutara in Kibungo, kjer je povprečna velikost kmetije presegala 1 ha. Najmanjša povprečna velikost kmetije je bila v pokrajinah Gisenyi, Ruhengeri in Cyangugu. Rodovitnost zemlje je različna od pokrajine do pokrajine, tako da ponekod na majhnih kmetijah pridelajo več hrane kot na velikih. Največja gostota prebivalstva v Ruandi je v že omenjenih pokrajinah v severozahodni in zahodni Ruandi (Gisenyi, Ruhengeri in Cyangugu), kjer so prsti najbolj rodovitne, zemljiška razdrobljenost pa največja. AGRARNA PRENASELJENOST Agrarna prenaseljenost pogosto pesti manj razvite države z obilo kmečkega prebivalstva in slabimi naravnimi možnostmi za kmetijstvo. Gre za gospodarsko prenaseljenost, ko odvečno kmečko prebivalstvo nima možnosti za zaposlitev v neagrarnih poklicih in tako bremeni že tako premajhne in slabo opremljene kmetije. Najboljšo sliko o njeni prisotnosti in obsegu dobimo z različnimi agrarnimi gostotami, ki izražajo odnos med kmečkim prebivalstvom, obdelanimi tlemi (poljedelska gostota) in vsemi kmetijsko produktivnimi tlemi (Vrišer, 1995, str. 36). V manj razvitih deželah je delež kmečkega prebivalstva večji od 50 %. Podobno strukturo prebivalstva ima tudi Ruanda, saj se povečuje število prebivalcev in gostota poselitve, delijo in 33.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. drobijo se kmetijske posesti, kmetijska zemlja postaja vedno bolj izčrpana in tla so vedno manj produktivna. Vsakodnevni boj za preživetje ne vpliva pozitivno na odnose med ljudmi in vse večja revščina obuja stare zamere in išče krivca za vse slabše stanje v državi (Vrišer, 1995, str. 36). SLIKA 20: Ranljiva območja v Ruandi leta 1998. vir: Thematic maps – Rwanda, 2010 Slika prikazuje ogrožena območja zaradi pomanjkanja hrane in posledično negotovega obstoja prebivalstva. V severozahodnih pokrajinah Gisenyi in Ruhengeri je izpostavljena kot nevarnost negotovost prebivalstva, zaradi že omenjenih vzrokov, kot so pregosta poselitev in premajhne posesti. Južno od teh, v pokrajinah Kibuje in Gikongoro, pa je največji problem pomanjkanje hrane. Omenjene province so leta 2008 prizadele močne poplave, v katerih je bilo poškodovanih 500 domov in 15 šol ter uničenih 2.000 ha kmetijskih površin. RUDARSTVO IN ENERGETIKA Rudarstvo je za kmetijstvom druga najpomembnejša gospodarska panoga. Razvilo se je na osnovi rudnih nahajališč, ki pa so v Ruandi slabo koriščena. Stare predkambrijske kamnine vsebujejo obilo različnih rud. Rude predstavljajo 24 % vsega državnega izvoza in je stopnja rasti v rudarstvu zadnja štiri leta 17 % (Ministry of economy ..., 2010). V skromnem obsegu izkoriščajo nahajališča kovin, največ kositra in volframa, v manjši meri tudi tantal in zlato. Pod jezerom Kivu so še neizkoriščena ležišča zemeljskega plina. Na severozahodu izkoriščajo nahajališče kositra, na močvirnem vzhodu države so nahajališča šote. Nahajališča rud so enakomerno raztresena po vsej državi in ni enega večjega območja, kjer bi bila nahajališča skoncentrirana (Veliki ..., 2005, str.105,).. 34.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Moč elektrarn je 34 MW: 89 % električne energije pridobijo v HE na reki Rusizi in Kangera. Te reke so tropske reke, kar pomeni, da so zaradi obilnih tropskih padavin zelo bogate z vodo. Zaradi vedno večje potrebe po energiji gradijo še nekaj drugih HE. Leta 2007 je bilo proizvedenih 120 milijonov kWh, porabljenih pa 231,6 milijona kWh električne energije. Izvozili so 10 milijonov kWh, uvozili pa 130 milijonov kWh elektrike. Energetika danes beleži 10 % rast, saj se je povečala produkcija elektrike na hidroelektrarnah (Statistical ..., 2010). Proizvodnja in izvoz nafte je ničen. Leta 2001 so uvozili 5.300 bbl/dan, leta 2007 pa 5.623 bbl/dan (Ministry of economy ..., 2010). INDUSTRIJA Je skromno razvita in skoraj povsem usmerjena v predelovanje kmetijskih pridelkov, večinoma sladkorja, ter proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Industrija predstavlja le 14 % dejavnosti v državi. Za predelovalno industrijo sta tekstilna in kemična industrija ter industrija gradbenega materiala. Večina obratov je v glavnem mestu Kigali. Se je pa industrijska proizvodnja od leta 2004 do leta 2008 počasi povečevala in je njena rast znašala 7,5 % (Ministry of economy ..., 2010). Neformalno je Ruanda povezana v vzhodnoafriško skupnost, katere članice so Kenija, Tanzanija in Uganda, Ruanda in Burundi pa se med te prištevata zaradi močne ekonomske povezanosti s temi članicami (Natek, 2000, str. 365). SVETOVNA TRGOVINA SLIKA 21: Struktura uvoza v Ruandi leta 2006 STRUKTURA UVOZA V RUANDI LETA 2006 (V %) 2,3. 1,1 3,4 1,81,3. 2,3 3,1 3,2. 5,1. 51,7. 6. 18,7. vir: Rwanda trade statistic profile, 2010. 35. COMESA EU ZAE TANZANIJA INDIJA KITAJSKA JUŽNA AFRIKA ZDA JAPONSKA IZRAEL SAUDSKA ARABIJA OSTALO.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. Ruanda je leta 2006 več kot polovico (51,7 %) vseh uvoznih artiklov uvozila iz držav v okviru COMESA, od tega 71 % iz Kenije, 21,9 % iz Ugande, ostalo pa iz Egipta in DR Konga. Delež uvoza iz držav članic Evropske unije predstavlja 18,7 % izdelkov, 6 % iz Združenih Arabskih Emiratov, nekaj odstotkov pa iz Tanzanije, Indije, Kitajske, Južnoafriške republike ... Ruanda uvaža predvsem oblačila (15,9 %), dodatke k oblačilom in odeje. Drugi najpomembnejši uvozni artikel so olja, naftni derivati in bitumenski minerali, ki predstavljajo 11 % uvoza. Zdravil uvozijo za 3 %, v podobnih količinah tudi lahkih olj, palmovega olja in njenih frakcij, cementa, artiklov za notranjo opremo, pšenice, trsnega sladkorja in motornih vozil. Letna 2006 so uvozili za 650.993.847 ameriških dolarjev izdelkov (Ministry of economy ..., 2010). Vedno večja je potreba po izdelkih široke potrošnje, ki iz leta v leto predstavljajo pomembnejši delež v strukturi uvoza. SLIKA 22: Struktura izvoza v Ruandi leta 2006 STRUKTURA IZVOZA V RUANDI LETA 2006 (V %) 1,3 1,2 2,1 4,1 11,4. 50,4. EU COMESA HONG KONG ZDA KITAJSKA MALEZIJA OSTALO. 29,5. vir: Ruandas trade statistic profile, 2010 Kot je razvidno na grafikonu, Ruanda največ produktov izvaža v države Evropske unije, kar 50,4 %, 29,5 % produktov pa v države skupnosti COMESA. 11 % izvoza predstavlja izvoz v Hong Kong, manjši delež produktov izvozijo v ZDA, na Kitajsko, Malezijo in druge države. V okviru COMESA izvaža Ruanda svoje artikle v Kenijo (79 %), ostalo v sklopu te organizacije pa še v Svazi, Ugando, Burundi in Demokratično republiko Kongo (nekdanji Zair). V Ruandi je bil leta 2006 najpomembnejši izvozni produkt kava, katere tržni delež v izvozu predstavlja 39 % od vseh izvoznih produktov. 14 % izvoza zavzema titan, 19 % pa črni čaj. Manj kot 10 % je izvoženega še niobija, tantala in vanadija, ekstrakta pyrethrum ter surove kože ovc ali koz. Vsega skupaj izvozijo za 122.940.900 ameriških dolarjev (Ministry of economy ..., 2010).. 36.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. SLIKA 23: Primerjava izvoza in izvoza v Ruandi med letoma 2000 in 2006. vir: Ruandas trade statistic profile, 2010 Iz zgornje slike je razviden trend gibanja uvoza, izvoza in razlike med njima v Ruandi. Opazno je, da se izvoz od leta 2000 do 2006 ves čas giblje med 20 in 200 milijonov US $. Uvozni promet pa od leta 2002, ko je znašal 100 milijonov ameriških dolarjev, vsako leto postopno narašča in je leta 2006 dosegal že več kot 600 milijonov ameriških dolarjev. To kaže na neugodno stanje, saj je potreba po uvozu dobrin veliko večja, kot je uspešnost izvoza produktov. S tem država pada v negativno finančno stanje in ima zunanjetrgovinski dolg. Ker prodaja izdelkov zaostaja za potrebo po novih (tujih) proizvodih, je potrebno tudi vse večje zadolževanje države. Leta 2007 je znašal uvoz surovin 581 milijonov US $, izvoz pa je državo stal 176 milijonov US $. Le leto kasneje (2008) je izvoz znašal 256 milijonov US$, uvoz pa kar 881 milijonov US $ (Ministry of economy ..., 2010). PROMET Dolge poti po kopnem, kjer ni pristanišč, železnic in trdnih cest, otežujejo rudarsko in industrijsko odpiranje dežele navzven (Afrika južno ..., 1993, str. 104). Cest v Ruandi je 14.565 km, le 10 % od teh je asfaltiranih. Razmeroma dobre povezave so med večjimi mesti in s sosednjimi državami. Ostale poti so makadamske. Predvsem v hribovitem zahodnem delu so zelo slabo vzdrževane. Ob močnejših nalivih v deževni dobi marsikatero cesto odnese plaz in odmaknjene vasi dlje časa ostanejo odrezane od sveta. Ceste so bile dodatno uničene med državljansko vojno zaradi težkih tovornjakov, prav tako jih je bilo veliko poškodovanih tudi leta 1997 ob veliki poplavi. Železniško omrežje ni razvito. Na jezeru Kivu poteka redni ladijski promet. Ker je Ruanda kopenska država, večina mednarodnega tovora prejema in oddaja preko kenijskega pristanišča v Mombasi. Ruanda ima tudi 5 letališč, 2 od teh sta mednarodni. Glavno letališče je v glavnem mestu Kigali (Rwanda – infrastructure ..., 2010). KOMUNIKACIJA Leta 2008 je bilo 300.000 uporabnikov internetnih storitev, ki pa so še vedno nezanesljive in drage. V državi obratujeta samo 2 televizijski oddajni postaji, 2 glavni radijski postaji in tri mednarodne radijske postaje BBC, VOA in Deutchewelle. Uporablja se 16.800 telefonskih linij, največ v glavnem mestu Kigali. Več je mobilnih celic, in sicer 1,323 milijona po vsej 37.

Primožič: Političnogeografska analiza kriznega območja v Ruandi. državi. Splošna ocena telefonskega sistema je slaba. Telefonski sistem je v prvi vrsti namenjen poslovanju in vladi. Uporaba telefonov pa je približno le 13 telefonov na 100 oseb (Rwanda – infrastructure ..., 2010). TURIZEM Največja značilnost v Ruandi so gorske gorile, ki so ogrožena vrsta živali in živijo v ekvatorialnem gozdu na severu države. Tu je doma večina od 200.000 pripadnikov te vrste živali. Čakalna vrsta za ogled goril je dolga, saj je število obiskovalcev omejeno. V 50-ih letih je bil ustanovljen raziskovalni center Karisimbi z Dian Fossey na čelu, ki se je boril proti divjim lovcem in bil vseskozi v konfliktu z vlado. Ko so na to območje prišli uporniki RPF, ki so se skrivali v gozdnatem hribovju, so sodelovali s centrom in omogočali njegovo nemoteno delovanje. Življenjsko območje goril je večinoma omejeno na območja narodnih parkov. V Ruandi je 6 večjih in nekaj manjših parkov, ki skupno pokrivajo 127.016 ha. Največji med njimi je Narodni park Akagera, ki je velik 26.000 km2 in je bil ustanovljen že leta 1934. V Ruandi imajo še Gozdni rezervat Nyungwe, kjer so zadnji ostanki tropskega gozda na površini 970 km2, in Vulkanski narodni park v gorovju Virunga, ki ga sestavlja več ognjenikov, z najvišjim vrhom Karisimbi (Statistical yearbook, 2010). Leta 1998 vlada še ni vodila evidence o število turistov na tisoč prebivalcev. Leta 1999 je bilo registriranih manj kot 20 turistov, ki so obiskali Ruando. Zaradi vojne leta 1994 so bile varnostne razmere v državi kritične, zato se je turistični obisk države praktično ustavil. Premik v turizmu oziroma njegovi začetki so bili leta 2001, ko je v Veliki Britaniji izšel skromni vodnik o Ruandi, ki je opisoval že stabilne razmere, čudovito naravo in ljudi. Po tem letu je turistov v Ruandi vedno več. Marsikoga privlači tragična zgodovina, nekateri turisti se udeležijo sojenja obtožencu v genocidu, spet drugi obiskujejo projekt Milenijska vas, kjer si aktivisti prizadevajo za rešitev revščine v regiji. Turizem ima v državi nedvomno velik potencial, največja znamenitost pa so že omenjene gorske gorile, ki imajo v Ruandi še eno redkih zatočišč na svetu. S stabilizacijo razmer in odpiranjem države svetu postaja Ruanda vedno bolj zanimiva turistična destinacija, predvsem zaradi svoje pristnosti in nekomercialnosti (Veliki ..., 2004, str. 105). SLIKA 24: Narodni parki v Ruandi. vir: Map of Rwanda safari areas and national parks. 38.