Vrednotenje javnih naročil s stališča ponudnika : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacijska informatika. VREDNOTENJE JAVNIH NARO IL S STALIŠ A PONUDNIKA. Mentor: prof. dr. Vladislav Rajkovi , redni profesor Kranj, oktober 2005. Kandidat: Helena Porenta.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkovi u za pomo diplomskega dela.. pri izdelavi. Hvala možu Markotu in staršem za pomo in podporo pri študiju. Hvala družbi S&T Hermes Plus d.d. oz. takratnem ITS Intertrade sistemi d.o.o., ki mi je pla al šolnino in mi omogo il nadaljnje izobraževanje. Hvala Jožetu Vidmarju, dipl. oec. za pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela..

POVZETEK V diplomskem delu sem predstavila koncept javnih naro il z vidika ponudnika ter delno problematiko, s katero se sre ujemo ponudniki na trgu javnih naro il. Potek javnega naro ila je zapleten, drag in natan en postopek, ki mora upoštevati na ela javnih naro il. Novi zakon o javnih naro ilih jasno dolo a kateri dokumenti morajo biti priloženi k ponudbi. Velikokrat se zgodi, da naro nik s svojimi zahtevami po priloženih listinah povzro i ponudnikom velike težave. V interesu, da bi naro nik sklenil pogodbo z najugodnejšim pondnikom, zahteva prav nemogo e dokumente in potrdila, ki morajo biti po vrhu tega še originali ali notarsko overjene kopije. Ponudnikom, ki se pogosto javljamo na javne razpise to predstavlja velik strošek ter dodaten as za pripravo ponudbe. Visok strošek predstavlja tudi pridobivanje finan nih dokumentov, kot so ban ne garancije ter pozitivno mnenje pooblaš enaga revizorja. Velike težave imamo ponudniki tudi s pridobivanjem potrjenih referenc kupcev, saj kupci niso dolžni izdati teh potrdil. Priprava ponudbe bi bila enostavnejša, e bi naro niki zahtevali samo listine, ki so predpisane z zakonom in bi jih lahko ponudnik predložil v obliki fotokopij. V kolikor bi naro nik posumil v veljavnost fotokopij, lahko zahteva originalna dokazila, ki bi potrdila resni nost navedb.. KLJU NE BESEDE -. javno naro ilo ponudnik naro nik referenca ban na garancija. ABSTRACT APPRECIATION OF PUBLIC TENDERS FROM AN OFFERER'S POINT OF VIEW In my diploma topic I have focused the gravity of the situations that an offerer confronts on the public tender's market. The procedure of public tenders is a complicated, expensive and precise method which has to consider the public thenders' principles. The new public tenders' law clearly defines which documents should be attached to an offer. It happens many times that a commiter with its request of attached documents causes lots of problems to the offerers. The commiter's interest to make a contract with the most satisfactory offerer, demands the most impossible documents and confirmations, which have to be most of all originals or copies confirmed by a notary. The mentioned circumstances cause a big cost and an extra working time for compleeting the tender's documentation. A big costs presents also.

collecting financial documents and a positive oppinion by the authorised reviser.The offerers have also troubles with collecting recommendations, confirmed by customers, specially because they are not obliged to do that. An offer's preparation would be much simpler, if commiters demand only the documents which are defined by law and the offerer could present them in a form of a fotocopy. I case of any dubts the commiter could demand the original version of the attached documents in order to prove the veracity of declarations. KEYWORDS -. public tender offerer orderer reference bank guarantee.

KAZALO 1. Uvod..............................................................................................................................................2. 2. Splošno o javnih naro ilih ......................................................................................................3 2.1 Veljavna zakonodaja ..........................................................................................................4 2.2 Postopki za oddajo javnih naro il.....................................................................................5 2.2.1 Odprti postopek ..............................................................................................................5 2.2.2 Omejeni postopek ..........................................................................................................5 2.2.3 Postopek s pogajanji......................................................................................................6 2.3 Razpisna dokumentacija ...................................................................................................6 2.3.1 Vsebina razpisne dokumentacije .................................................................................7 2.3.2 Javna naro ila male vrednosti......................................................................................8. 3. Opis odlo itvenega problema................................................................................................9 3.1 3.2 3.3 3.4. Potreben as za pripravo ponudbe ................................................................................11 Ponudnikovi stroški ..........................................................................................................12 Reference ponudnika .......................................................................................................14 Podatki o kadrih ................................................................................................................14. 4. Metoda dela ..............................................................................................................................16. 5. Odlo itveni model ...................................................................................................................18 5.1 5.2. 6. variante ......................................................................................................................................23 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6. 7. Varianta A ..........................................................................................................................24 Varianta B ..........................................................................................................................25 Varianta C ..........................................................................................................................26 Varianta D ..........................................................................................................................26 Varianta E ..........................................................................................................................27 Varianta F ..........................................................................................................................28. Rezultat vrednotenja ..............................................................................................................30 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6. 8. Kriteriji.................................................................................................................................18 Funkcija koristnosti ...........................................................................................................21. Varianta A ..........................................................................................................................30 Varianta B ..........................................................................................................................31 Varianta C ..........................................................................................................................32 Varianta D ..........................................................................................................................32 Varianta E ..........................................................................................................................33 Varianta F ..........................................................................................................................34. Zaklju ki ....................................................................................................................................39 Literatura In Viri..............................................................................................................................42 Priloge .............................................................................................................................................43 Kazalo Slik ......................................................................................................................................43 Kratice In Akronimi ........................................................................................................................43.

1. UVOD. Postopek javnega naro anja je sklop dejanj vseh udeležencev, naro nika in ponudnika, od trenutka, ko naro nik na podlagi sklepa pristojnega organa ugotovi potrebo po neki dobrini (blagu, storitvi), pa vse do poteka garancijskega roka za nabavljeno blago ali opravljeno storitev (Primec, 1997). Prvi zakon o javnih naro ilih je bil sprejet v državnem zboru Republike Slovenije marca 1997. Še ne tri leta stara ureditev je dobila novo podobo v maju 2000 z nastankom Zakona o javnih naro ili-1 (ZJN-1). Razlog za spremembo v tako kratkem asu ne ti i toliko v dolo enih pomanjkljivostih prejšnjega zakona, kot v prizadevanjih Republike Slovenije za vklju itev v Evropsko unijo in prilagoditvi pravu Evropske unije (Kranjc 2000a). Da spremembam še ni videti konca, potrjujejo že popravljene spremembe in dopolnitve ZJN-1, ki naj bi olajšale in poenostavile postopke javnega naro anja tako za naro nike kot tudi ponudnike. Najnovejši Zakon o javnih naro ilih ZJN-1A pa je stopil v veljavo 30. januarja 2004. Ena od zanimivih novosti, ki je v nekaterih državah lanicah že obi ajna praksa, uveljavlja pa se tudi pri nas, je centralizacija javnega naro anja. Gre za organ naro anja, ki v centru združuje vse nabavne službe. S tem se breme za dolo ena javna naro ila prenaša iz rok naro nikov k zato usposobljenim in specializiranim organom. Tak na in javnega naro anja omogo a racionalizacijo, ugodnejše pogoje, poenotenje postopkov in lažji nadzor. Namen moje diplomske naloge je vpogled ter hkrati presek stanja oziroma dogajanja na trgu javnih naro il z vidika ponudnika. Za slednje sem že pred pisanjem diplomske naloge ocenila, da se jim posve a premalo pozornosti, ki jo imajo v postopku izvedbe javnih naro il. Potreba po zakonu in drugih podobnih predpisih se je kazala že vse od razglasitve samostojnosti in sprejetja ustave Republike Slovenije. V to nas je silil tudi pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, ki narekuje, da morajo biti podro ja javnih financ v državi pravno urejena in usklajena z ureditvijo v Evropski uniji. V nalogi obravnavam razli ne tipe javnih naro il in njihovo ureditev ter nekaj glavnih tem, ki so povezane s sistemom javnih naro il s poudarkom na vlogi ponudnika pri sodelovanju v javnih naro ilih. Najprej bom predstavila splošno opredelitev javnega naro ila, v nadaljevanju pa bom s pomo jo programa za pomo pri odlo anju DEXi primerjala ve konkretnih javnih naro il in jih vrednotila..

2. SPLOŠNO O JAVNIH NARO ILIH. Definicije, kaj je javno naro ilo, razli ni avtorji tolma ijo razli no. Pojem ''javno naro ilo'' in vse njegove izpeljanke so pri nas prišli v uporabo leta 1992. Skozi as se je pojem besed spreminjal, še posebej v primeru ''javni naro nik''. Na za etku je pojem ''javni naro nik'' ozna eval samo neposredne prora unske uporabnike. Tisti, ki niso bili opredeljeni kot uporabniki prora una v vsakoletnem prora unu Republike Slovenije, niso bili zavezani k javnem naro anju. Kasneje je prišlo do dolo enih odstopanj, ko so se ve ji porabniki javnih sredstev (npr. DARS, Zavod za blagovne rezerve...) morali ravnati po posebnih mati nih predpisih, ki so napeljevali k uporabi zakona o javnih naro ilih. Šele z letom 1998 pa je zakon veljal za vse ostale naro nike, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost ali so ustanovljeni po zakonu o gospodarskih javnih službah in so opredeljeni v tretji alineji 1. to ke 2. lena ZJN/97 (Primec, 2000). Z Zakonom o javnih naro ilih ZJN-1 smo dobili prvo uradno definicijo, ki javno naro ilo razlaga kot skupek dejanj, ki jih mora opraviti naro nik s ciljem nabave blaga, storitev ali gradenj (po Zakonu o javnih naro ilih, 2000). V širšem pomenu je javno naro anje dejavnost države, ki preko premoženjskopravnih razmerij na trgu nabavlja vse potrebne dobrine (Eržen, 2001). Na tem trgu nastopa država kot povpraševalec s posebno vlogo in posebnim vplivom, ki ga omogo a njena velika ekonomska mo in pestra paleta potreb, ki jih zadovoljuje na trgu. Odlo itev države je pomembna za ponudnike, naro nike, in tudi za kon ne porabnike, za katere in zaradi katerih država sploh nabavlja. Javna naro ila postajajo edalje pomembnejše podro je za zagotovitev posla v napetem konkuren nem boju, ki ga vzpostavlja naro nik s svojimi potrebami in ponudnik s svojo ponudbo. Razlog za posebno zanimanje gre iskati predvsem v naraš ajo em gospodarskem pomenu, ki se kaže v narodnogospodarskem, mednarodnogospodarskem in politi nem vidiku..

Slika 1: Poenostavljen prikaz delovanja sistema javnih naro il v Sloveniji (vir: Grmek, 2000). 2.1. VELJAVNA ZAKONODAJA. Veljavna zakonodaja s podro ja javnih naro il obsega naslednje zakonske in podzakonske predpise: • • • • • • • • • •. Zakon o javnih naro ilih (ZJN-1A, Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, Spremembe in dopolnitve 2/2004) Zakon o reviziji postopkov javnega naro anja (ZRPJN-A, Uradni list RS št. 78/1999, 90/1999, 110/2002) Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS št.80/1999) Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št.26/1999) Zakon o javnih financah (ZJF, Uradni list RS št. 79/1999) Navodilo o vsebini objav za javna naro ila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 124/2000) Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list št. 76/2001) Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naro il, in o na inu preveritve teh listin (Uradni list RS št. 13/2001) Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naro ila investicijskega zna aja (Uradni list RS št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99) Navodilo o vsebini objav za javna naro ila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list št. 124/2000).

• • •. Navodilo o vrstah finan nih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naro anja (Uradni list RS št. 73/97, 84/99) Odlok o dolo itvi naro il zaupne narave listin s podro ja upravnih notranjih zadev (Uradni list RS št. 70/2001) In drugi.... 2.2. POSTOPKI ZA ODDAJO JAVNIH NARO IL. Naro niki med postopki ne morejo prosto izbirati. Obi ajen je odprti postopek, razen e so izpolnjeni posebni pogoji, ki imajo zakonsko podporo. Postopki, ki jih dolo a zakon o javnih naro ilih, so: 2.2.1. ODPRTI POSTOPEK. Odprti postopek oddaje javnega naro ila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naro ilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej dolo enimi zahtevami naro nika, dolo enimi v razpisni dokumentaciji (ZJN1A, l. 18). Odprt postopek je tisti, ki v najve ji meri zagotavlja upoštevanje vseh štirih temeljnih na el javnega naro anja. Zanj je obvezen javni razpis. Ugotavljanje sposobnosti ni vnaprej predvideno, zato so ponudniki v tem postopku najbolj podvrženi konkurenci in medsebojni tekmi za pridobitev dobi ka. Zakon predpisuje posebna ravnanja naro nikov glede na višino ocenjene vrednosti naro ila. Ponavadi se ve ja naro ila oblikuje v smiselno zaklju ene celote oziroma sklope, s katerimi je dana možnost tudi ponudnikom, ki so manjši oziroma katerih dejavnost je ožja. Prepovedano je oblikovanje naro il v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da se naro nik izogne predpisanim postopkom in na ta na in privilegira dolo ene ponudnike. 2.2.2. OMEJENI POSTOPEK. Omejeni postopek oddaje javnega naro ila je postopek, v katerem naro nik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej dolo enih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb, ki jim je priznal sposobnost. Naro nik sestavi seznam kandidatov in dolo i obdobje, za katero priznava sposobnost. To ne sme biti daljše od treh let. Omejeni postopek lahko naro nik uporabi, e so predmet javnega naro ila stalne nabave, ki jih naro nik po obsegu in asovno ne more vnaprej dolo iti in jih je mogo e takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naro nika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naro nik sme za oddajo javnega naro ila skleniti z ve ponudniki okvirni sporazum. Naro nik ne sme zlorabljati okvirnih sporazumov z namenom, da bi oviral, omejeval ali izkrivljal konkurenco. Dolo ilo se lahko uporablja v postopkih oddaje javnih naro il, ko celotna vrednost javnega naro ila, ki bo oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih.

skupnosti in vseh primerih na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem podro ju (ZJN-1A, l.19). Za omejeni postopek je zna ilno, da se izvaja v primeru, ko je na trgu manjše število ponudnikov, ki so tehni no, kadrovsko in finan no sposobni za izvedbo javnega naro ila. Mnenje o upravi enosti izbire postopka se sme zahtevati od Urada za javna naro ila. Zna ilnost omejenega postopka je, da poteka v dveh fazah. V prvi fazi naro nik izlo i tiste zainteresirane, ki niso dokazali sposobnosti za izvedbo javnega naro ila. Vsi tisti kandidati, ki sposobnost dokažejo so povabljeni k neposredni oddaji ponudb. e ni kako druga e urejeno, se tudi oddaja naro ila po omejenem postopku ureja po pravilih za odprt postopek, vklju no z javno objavo v prvi fazi. 2.2.3. POSTOPEK S POGAJANJI. Bistvena razlika med postopkom s pogajanji ter odprtim in omejenim postopkom je, da v postopku s pogajanji naro nik vsebine in pogojev posla ob prvi predstavitvi ne opredeli dokon no, ampak le te usklajuje z udeleženci v nadaljevanju. Pomankljivost postopka s pogajanji je, da ni formaliziran in da lahko zato prej preide do neupravi ene diskriminacije med udeleženci. Postopek s pogajani se lahko izvede kot postopek s pogajanji po predhodni objavi ali kot postopek s pogajanji brez predhodne objave. Zakon predvideva, da v asih ni mogo e izvesti odprtega ali omejenega postopka, predvsem zato ne, ker sta bila odprt ali omejen postopek izvedena neuspešno, ker zaradi razlogov, povezanih z varovanjem izklju nih pravic, naro ilo lahko izpolni le dolo en ponudnik, ker zaradi nepredvidljivih dogodkov naro nik ni mogel spoštovati rokov, predpisanih za odprt ali omejeni postopek, ali ker narava naro ila preprosto ne omogo a naro niku, da bi lahko ocenil vrednost javnega naro ila.. 2.3. RAZPISNA DOKUMENTACIJA. Naro nik za ne postopek oddaje javnega naro ila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. Minister pristojen za finance, predpiše natan nejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka (ZJN-1A, 21. len). Naro nik obi ajno javnost obvesti o nameravani oddaji javnega naro ila z razpisom, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, nemalokrat pa tudi v pisanih javnih glasilih, ki imajo veliko naklado. Razpisna dokumentacija mora navajati vse potrebne podatke in vsebovati dokumente, ki omogo ajo naro niku, da pripravi ponudbo. Priprava razpisne dokumentacije je zahtevno opravilo, ki terja tehni no, finan no in pravno znanje, povezano s predmetom javnega naro ila. Naro nik postavi vse svoje zahteve v razpisno dokumentacijo (velja za odprti in omejeni postopek), zato mora popolno predstaviti predmet javnega naro ila. Naro nik mora poznati svoje zahteve glede konkretnega javnega naro ila že ob objavi razpisa, saj mora že takrat imeti pripravljeno razpisno dokumentacijo..

Naro nik mora od dneva objave javnega razpisa dalje omogo iti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva (ZJN-1A, 1. odstavek 24. lena). Ne more in ne sme akati na ponudbe in prispelim ponudbam prilagoditi predmeta javnega naro ila in ostalih svojih zahtev. Naro nik mora vnaprej natan no predstaviti svoje zahteve po predmetu javnega naro ila in o pogojih, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Poleg tega, da mora poznati svoje zahteve glede konkretnega javnega naro ila, mora predvideti vsebino bodo ih ponudb. Kajti v razpisni dokumentaciji (okvirno že pred tem v javnem razpisu) mora naro nik predstaviti merila, po katerih bo vrednotil ponudbe. Dejansko gre zato, da zainteresiranim osebam pove, kaj od njih najmanj pri akuje in kako bo tisto, kar bo preseglo zahteve, vplivalo na izbiro najugodnejše ponudbe (Kranjc, 2001). 2.3.1. VSEBINA RAZPISNE DOKUMENTACIJE. V 23. lenu ZJN-1A je dolo eno, da lahko vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo: • povabilo k oddaji ponudbe, • navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, • pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o na inu dokazovanja usposobljenosti ponudnika (le v primeru odprtega postopka), • obrazce izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisa, • vzorec pogodbe, • vrsto, tehni ne zna ilnosti in kakovost, koli ino ter opise blaga, gradenj in storitev, as izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd., • tehni no dokumentacijo in na rte • elemente za pripravo predra una z navodilom o izpolnitvi, • navedbo vrste finan nega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naro ila, kot razli ne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finan no boniteto, ban ne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno. Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naro ila, potrebne pri izdelavi ponudbe. • V primeru oddaje javnega naro ila za oddajo gradnje ali storitve navedbo pristojnega organa, ki daje ustrezna obvestila in pojasnila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z dolo bami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naro nik mora izrecno zahtevati, da ponudniki pri sestavljanju svojih ponudb navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz navedenih predpisov. • Minister, pristojen za finance, predpiše vrste finan nih zavarovanj. Z Zakonom, ki ureja izvrševanje prora una Republike Slovenije za posamezno leto, se dolo ijo vrednosti, od katerih naprej mora naro nik zahtevati v postopkih oddaje javnih naro il ban no garancijo ali ustrezno finan no zavarovanje pri zavarovalnicah..

Navedeni sestavni deli razpisne dokumentacije se uporabljajo v celotnem postopku pri izbiri ponudnika brez omejitev. Za vse ostale postopke pa se po zakonu uporabljajo samo deli navedenih sestavnih delov. Pri razpisni dokumentaciji se mnogokrat pojavlja problem pomanjkljive ali pa neustrezne dokumentacije. Ponudniki v teh primerih zahtevajo spremembe cen v svojo korist ali pa revizijske postopke. Naro niku to seveda predstavlja velik problem podaljšanje asovnega horizonta celega javnega naro ila. Pravilo želi odgovornost za nepopolno ali neustrezno dokumentacijo razdeliti med naro nika in ponudnike oziroma med naro nika in izbranega ponudnika. Dolo a, da nepopolna ali neustrezna razpisna dokumentacija ne more biti razlog za podražitev posla, e bi ponudnik to nepopolnost lahko zaznal. Zakonska opredelitev prepovedi, da ponudnik ne more uveljavljati podražitev zaradi nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije (oziroma nepopolnosti ali neustreznosti posameznih delov), na enja vrsto raznolikih vprašanj. Ustrezneje bi bilo, da pravila o javnih naro ilih v ta vprašanja ne posegajo in da se ta vprašanja rešujejo po pravilih pogodbenega prava. Na eloma velja, da se morajo pogodbene obveznosti izpolnjevati tako, kot je bilo dolo eno ob sklenitvi pogodbe. To pa ne pomeni, da morata pogodbeni stranki dore i vsako podrobnost posla. Za pravice in obveznosti, za katere se nista izrecno dogovorili, veljajo pravna pravila, predvsem pravila ZOR. 2.3.2. JAVNA NARO ILA MALE VREDNOSTI. Novela zakona o javnih naro ilih ZJN-1A je olajšala podro je naro il, ki ne dosegajo vrednosti, dolo ene v zakonu o izvrševanju prora una Republike Slovenije. Za naro anje blaga in storitve je ocenjena vrednost 10.000.000,00 sit. Naro nik za oddajo javnega naro ila mora s svojim notranjim aktom dolo iti: • na in oddaje javnega naro ila, • ocenjeno vrednost javnega naro ila, • na in izvedbe naro ila ter na in dokazovanja izpolnjevanja pogojev glede na ocenjeno vrednost, • na in obveš anja ponudnikov o izzidu, • ter na in zbiranja in dokumentiranja ponudb. Dokazovanje registracije ponudnika oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti je priporo ljivo tudi v postopku javnih naro il male vrednosti (JN-MV), le da ga bi kazalo postaviti enkrat, npr. ob za etku poslovanja z neznanim ponudnikom, potem pa ga arhivirati oz. se s ponudniki dogovoriti, da naro nika obveš ajo le o morebitnih spremembah. Vse ostale pogoje pa naj naro nik samo, ko je to resni no potrebno, oz. jih nadomesti z izjavo..

3. OPIS ODLO ITVENEGA PROBLEMA. S&T Hermes Plus d.d. je slovensko podjetje s tradicijo na podro ju informacijskih tehnologij in sistemske integracije. Tržimo preverjene in zaupanja vredne rešitve. Naša mo je v znanju in izkušnjah mnogih strokovnjakov. Razumemo potrebe in želje naših strank in jim s prilagojenimi rešitvami omogo amo, da ostajajo konkuren ni. Mnogi nam zaupajo, ker smo znanje, izkušnje in sodobne informacijske sisteme uspešno vpeljali v njihova podjetja. Za vse navedene rešitve ponujamo celotno strojno, omrežno in programsko opremo ter vse potrebne storitve. V podjetju S&T Hermes Plus d.d. lahko s sodobno tehnologijo, ki nam je na voljo in organizacijo dela nemoteno spremljamo dejavnosti na podro ju javnega naro anja. Organizacija dela zajema obvladovanje procesov priprave in spremljanja razli nih ponudb; od preprostih povpraševanj po ra unalniški opremi in naro il male vrednosti, do kompleksnejših ponudb za javna naro ila. Na in organizacije priprave ponudb nam omogo a, da lahko s skupinskim delom razli nih poslovnih podro ij v podjetju pripravimo kvalitetne ponudbe na vseh podro jih našega poslovanja. Moj delež pri pripravi ponudbe je priprava splošnega dela ponudbe na javna naro ila. V nadaljevanju se bom osredoto ila na probleme s katerimi se sre ujem pri pripravi ponudbenih dokumentacij, ki se navezujejo na listine oziroma potrdila, ki jih je potrebno predložiti k ponudbi ter seveda na stroške same priprave ponudbene dokumentacije. Po zakonu in smernicah evropske unije mora naro nik javnega naro ila v svoji razpisni dokumentaciji zahtevati zagotovila, da je ponudnik tehni no in finan no dovolj usposobljen in podkovan, da bo lahko opravil delo, ki mu bo zaupano in da ima dovolj trdno finan no podlago, ki zagotavlja obstoj in delovanje podjetja v asu izvedbe posla, ki mu je bil dodeljen. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je razvidno v razpisni dokumentaciji in je izklju ne narave. Pogoj se lahko nanaša na ponudnikove osebne lastnosti (finan no, tehni no sposobnost), ali pa neposredno na ponudbo (rok za dokon anje del, garancijsko dobo ipd.). Pogoj se od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici; je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se on in njegova ponudba sploh ocenjujeta. e pogoj ni izpolnjen, se ponudnik izlo i iz postopka (Kranjc, 2001). Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so eden najpomembnejših institutov v postopkih javnega naro anja. Ni redko, da se zamenjujeta pojma pogoj in merilo. Pogoj je element, prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, merila pa diskriminirajo pravilne in pravo asne ponudbe ter jih razvrš ajo na ocenjevalni lestvici. Na podlagi vnaprej postavljenih meril je izbrana ponudba, ki je najugodnejša. Vnaprej postavljena merila so tiste okoliš ine nad zahtevanimi, ki bodo vplivale na izbiro ponudbe. V vsakem primeri pa morajo biti pogoji in merila postavljeni tako, da.

izražajo objektivno opravi ljivost. Dovoljena so vsa merila, ki so povezana s predmetom javnega naro ila in ki niso neupravi eno diskriminatorna (Kranjc, 2000a). Relevantno vprašanje je, ali je postavitev meril takšna, da zagotavlja gospodarno izbiro ponudbe. Merila niso podana za vse situacije, zato bi morali njihovo upravi enost presojati od primera do primera (Vesel, 2002). Del ponudbe sestavljajo tudi razli ne listine, ki jih zahteva naro nik kot potrditev sposobnosti podjetja tako s finan nega, poslovnega in tehni nega dela. Sposobnost se ugotavlja skozi (Primec, 1999): • finan no sposobnost: zmožnost ponudnika, da ima na voljo ustrezna finan na sredstva za izvedbo naro il; • Kadrovsko strukturo: reference strokovnjakov, to je klju nega osebja, ki bo na strani izvajalca odgovorno za izvedbo sprejetega naro ila; • Zasedenost kapacitet: podatke o že sklenjenih pogodbah, skozi katere je vidna zasedenost kadrovskih, finan nih in strojnih kapacitet, • Izpolnjevanje tehni nih zahtev: razpoložljive opreme in dostop do surovin in materialov. Ko naro nik pripravlja razpisno dokumentacijo, ima predvsem v vidu spoštovanje zakona o javnih naro ilih z vsemi na eli ter svoj interes, da bo opremo ali storitev kupil od najugodnejšega ponudnika. Nemalokrat pa pozabi, da s svojimi zahtevami po priloženih listinah povzro a ponudnikom velike težave. V zakonu je opredeljeno, kateri dokumenti morajo biti priloženi k ponudbi. Naro niki pa v svojem interesu, da bi sklenili pogodbo z najugodnejšim in najzanesljivejšim ponudnikom, v asih zahtevajo tudi prav nemogo e dokumente in potrdila, ki morajo biti po vrhu vsega še originali ali notarsko overjene kopije. Velikokrat se zgodi, da naro nik zahteva priložitev BON obrazcev, ki niso starejši od 30 dni od dneva oddaje oziroma odpiranja ponudb. Znano pa je, da obrazec BON 1 izkazuje stanje zadnjega obra unskega obdobja in datum izdaje torej ni pomemben. Obrazec BON 1/P je združen obrazec BON 1 in BON 2, torej je nesmiselno zahtevati tudi ob obrazcu BON 1/P še obrazec BON 2. Takšne zahteve samo pove ujejo stroške priprave ponudb. ZJN-1A v 41. lenu zahteva, da mora naro nik objaviti pogoje za priznanje sposobnosti. Zakon ZJN-1A nam v 42. lenu natan no opredeljuje katera dokazila je potrebno predložiti za izpolnjevanje pogojev. Nejasna sta le 4. in 5. odstavek 42. lena, ki govori o pridobitvi potrdila organizacije ali združenja, v katerem je lanstvo obvezno. V Združenju za ra unalništvo in informatiko na Gospodarski zbornici Slovenije niso pooblaš eni za izdajo takšnih potrdil. Prav tako pa ni jasno, kako bo naro nik preverjal, v katerih organizacijah oziroma združenjih je lanstvo obvezno. Vprašanje pa se pojavlja tudi kako dokazati 6. to ko 4. odstavka 42. lena: da ponudniku na katerikoli na in ni dokazana huda strokovna napaka na podro ju, ki je povezano s poslovanjem naro nika. Za ponudnike, ki se bolj pogosto javljamo na javne razpise, je velik problem v tem, da originalni oziroma notarsko overjeni izvodi zahtevanih listin niso poceni. Veliko lažje in seveda gospodarneje bi bilo, da bi naro nik zahteval priložene listine, ki so predpisane z zakonom in bi jih ponudnik lahko predložil v obliki fotokopij: Zraven še.

vedno lahko, poleg po zakonu predpisane izjave, da se naro nik strinja z razpisno dokumentacijo itd., zahteva posebno ponudnikovo izjavo, v kateri mora ponudnik izjaviti, da so vse navedbe v ponudbi resni ne in da fotokopije ustrezajo originalom. V primeru, da bi naro nik v katerikoli fazi postopka posumil v veljavnost fotokopij, lahko zahteva originalna dokazila, ki bi potrdila resni nost navedb. Za primerjavo lahko navedem tudi mednarodne razpise, s katerimi imamo v našem podjetju tudi izkušnje. Pri ''Phare'' razpisih je edini dokument, ki ga je potrebno predložiti v originalu, ban na garancija za resnost ponudbe, kar je seveda logi no. V nekaterih primerih je zahtevan še originalen oziroma notarsko overjen podpisani karton pooblaš enih oseb. Vse druge listine, ki jih v resnici na ljubo ne zahtevajo veliko, so lahko predložene v obliki fotokopije. Obenem pa je obvezna priložitev izjave, v kateri se potrjuje, da so vsi podatki in navedbe resni ni, in v kateri se navede, da ponudnik ni v ste aju, likvidaciji, da nima prepovedi poslovanja, da ni v sporu glede kakega drugega Phare projekta ipd. V primeru, da pride do podpisa pogodbe, mora ponudnik svoje navedbe v ponudbeni izjavi dokazati z ustreznimi listinami, za katere pa ni potrebno, da so originali. Na trgu javnih naro il imajo vsi ponudniki enakopraven položaj, kar pomeni enake pravice in obveznosti v postopku javnega naro ila. Vendar pa to ni dejanska enakost, saj se najugodnejšo ponudbo izbere z vnaprej postavljenimi pogoji in merili. Vrednoti se po objektivno opravi ljivih merilih, ki so dolo ena v posameznih okoliš inah. Možne diskriminacijske okoliš ine, ki vodijo k razlikovanju med ponudniki so predvsem (Šoltes, 2002): • krajevna diskriminacija, • predmetna diskriminacija, • osebna diskriminacija. O krajevni diskriminaciji govorimo, ko naro nik med izlo itvene pogoje uvrsti sedež ponudnika. Diskriminacija v tem primeru je utemeljena le, e je bližina sedeža nujen pogoj za izvedbo posla, kar mora biti ustrezno komentirano in zabeleženo. Predmetna diskriminacija se pojavi, ko naro nik iz subjektivnih razlogov zahteva blago dolo enega izvora, blagovnih znamk in specifikacij. Osebna diskriminacija se nanaša na pogoje za udeležbo. Primer je lahko navedba statusne oblike pravne osebe kot pogoj sodelovanja, s imer se vnaprej izklju i možnost sodelovanja fizi nih oseb.. 3.1. POTREBEN. AS ZA PRIPRAVO PONUDBE. Pomemben dejavnik pri pripravi ponudbe je as, ki je na voljo za pripravo ponudbe na javna naro ila. Zgodilo se je že, da je bilo od objave naro ila (petek popoldne na internetu oz. v ponedeljek zjutraj v papirni obliki) do oddaje ponudbe samo pet delovnih dni asa, v tem asu pa je nemogo e pridobiti kar nekaj dokazil oziroma listin uradnih institucij. Za pridobitev uradnih dokazil o pla ilu zakonsko predpisanih obveznosti Dav ne uprave in Carinske uprave je potrebno najmanj 8 dni, za ostala dokazila pa so potrebni približno trije delovni dnevi, kajti dokazil ni ve mogo e dvigniti osebno v asu uradnih ur, ampak jih uradne institucije pošiljajo po pošti. Sem je treba prišteti še as priprave same ponudbe ter as za pridobitev referen nih.

potrdil in originalno mnenje pooglaš enega revizorja. Prav tako se praviloma as priprave ponudbe podaljša, e gre za pripravo kompleksnejše ponudbe za, na primer podro je sistemskih integracij zahtevnejših rešitev, v kar so vklju eni tudi doma i ali tuji partnerji. Za ponudnika pomeni veliko obremenitev tudi koncentracija oddaj ponudb. Znana so obdobja, v katerih je velika koli ina razpisov, to so v zadnjih letih predvsem poletni meseci, ko je as dopustov in je število ljudi, ki pripravljajo ponudbe mo no zmanjšano ter meseca september in oktober pa tudi del novembra predvsem z naro ili malih vrednosti. Ker so tudi roki za oddajo v tem obdobju ve inoma skrajšani, pomeni to najmanj eno ali celo dve oddaji ponudb dnevno, kar je fizi no zelo težko izvesti. Možnost napak je ve ja in kakovost ponudb slabša. Zaradi asovne stiske na strani naro nika je tudi kakovost razpisnih dokumentacij v navedenem obdobju slabša, iz esar sledi tudi ve ja možnost za vlaganje revizijskih zahtevkov. Postopki se zavle ejo in praviloma jih naro nik ne more pravo asno zaklju iti. Torej bi bilo za naro nika veliko bolje, da svoja naro ila razporedi skozi celo leto in s tem olajša delo tudi sebi. Zadnja leta naro nikom to omogo a tudi prora un. Dolo eni naro niki objavljajo zahtevnejša javna naro ila v prvi polovici leta, tako da se lahko izvedba in po možnosti tudi dobava blaga in storitev nemoteno odvije do konca leta. Za drugo polovico leta pripravijo samo manjša naro ila, ki niso posebno kompleksna in imajo možnost krajših dobavnih rokov. Na žalost pa je takšnih naro nikov malo in še vedno ostaja problem prevelike koncentracije razpisov v zadnjih mesecih leta.. 3.2. PONUDNIKOVI STROŠKI. Kot sem že omenila, priprava ponudbe ni poceni, še posebej, e gre za ponudbo, v kateri je potrebno vse dokumente oddati v originalu. V nadaljevanju sledi kratka predstavitev stroškov, ki jih ima ponudnik s pripravo ponudbe. Prvi strošek nastane že pri pridobivanju razpisne dokumentacije. Zakon dovoljuje, da sme naro nik zahtevati pla ilo za razpisno dokumentacijo, vendar samo za stroške razmnoževanja in morebitne stroške pošiljanja. V praksi pa so cene za dvig razpisne dokumentacije zelo razli ne. Nekje se razpisne dokumentacije dobijo brezpla no, drugje pa stanejo tudi od 10 do 20 tiso tolarjev. Po mojih izkušnjah, pa cena ni merilo kakovosti razpisne dokumentacije. Velikokrat se namre zgodi, da je razpisna dokumentacija, ki jo dobimo brezpla no, dosti bolje pripravljena od tiste, za katero smo pla ali 20.000,00 tolarjev. Za pripravo kakovostne in konkuren ne ponudbe je potrebno tudi vrhunsko tehni no znanje, ki seveda ni poceni. Pri kompleksnejši ponudbi na podro ju informacijske tehnologije so v pripravo vklju eni strokovnjaki iz razli nih podro ij: infrastruktura LAN, WAN, strojna oprema, sistemsko okolje, poslovne rešitve,,, Ve inoma so to vrhunski strokovnjaki, katerih sodelovanje pri ponudbi mora biti ravno tako ovrednoteno. e odmislimo stroške papirja, fotokopiranja, tonerjev, map..., predstavljajo najve ji strošek ban ne garancije. V skladu z Navodilom o vrstah finan nih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujemo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega.

naro anja, mora naro nik zavarovanje zahtevati za vse ponudbe, katerih vrednost presega 30 milijonov tolarjev. Z ustreznim instrumentom zavarovanja je potrebno zavarovati resnost ponudbe, dobro izvajanje pogodbenih obveznosti in dobro izvajanja garancijskih obveznosti. Ker se ve ina naro nikov odlo i za zavarovanje v najvišjem možnem znesku (10% od vrednosti ponudbe), lahko stroški zavarovanja, ki jih nosi ponudnik, zrastejo tudi preko milijon tolarjev. e je na primer vrednost posla 250 milijonov tolarjev in je potrebno predložiti ban no garancijo za resnost ponudbe v vrednosti 25 milijonov tolarjev, bo moral ponudnik zato odšteti skoraj sto tiso tolarjev, seveda ob predpostavki, da je veljavnost ponudbe in s tem tudi garancije do tri mesece. e mora garancija veljati dlje asa, se ti stroški še pove ajo. Prišteti je potrebno še stroške odobritve ban ne garancije ter dve izjavi banke o izdaji ban nih garancij za zavarovanje dobre izvedbe posla in za zavarovanje garancijskih obveznosti. V opisanem primeru ima ponudnik ob oddaji ponudbe približno 120.000 tolarjev stroškov z ban nimi garancijami. Pri ban nih garancijah se pojavlja vprašanje, ali je smiselno zahtevati garancije v tako visokem znesku? To vprašanje postane še bolj aktualno, e sta zahtevani tudi preostali dve ban ni garanciji v višini 10% od pogodbene vrednosti. Potrebno je upoštevati, da je strošek ban nih garancij neposredno povezan z višino zneska, na katerega se garancija nanaša, in z obdobjem trajanja veljavnosti. Ta strošek je opravi en le takrat, ko je ponudnik tudi dejansko izbran za izvedbo javnega naro ila. Ban na garancija za zavarovanje dobre izvedbe posla, v mojem primeru je izdana za vrednost 25 milijonov tolarjev in mora veljati do konca izvedbe posla, bo predstavljala ponudniku strošek v višini 275.000 tolarjev. V pogodbi je namre naveden rok štiri mesece, kar pa za banko pomeni dve obra unski trimese ni obdobji in seveda temu primeren izra un stroškov za nadomestilo. Še ve ji vpliv na ponudnikove stroške pa imata stopnja in trajanje ban ne garancije za zavarovanje garancijskih obveznosti. Postavlja se vprašanje, ali je potrebno zahtevati ban no garancijo za zavarovanje garancijskih obveznosti za celotno obdobje trajanja garancijskega roka (garancijski rok proizvajalca za izvedbo oži enja je recimo kar 25 let!) e dajemo, v mojem primeru, za celoten projekt triletno garancijo, moramo tudi ban no garancijo ob dobavi oziroma prevzemu projekta predložiti za obdobje treh let. To pomeni za banko dvanajst trimese nih obdobij. Poleg tega pa je v mojem primeru vrednost garancije 10% od pogodbene vrednosti (25 milijonov tolarjev) za celotno obdobje trajanja garancije. Izra un pokaže, da bo ponudnik v treh letih pla al banki kar 1.225.000 tolarjev nadomestila. Vsekakor se strinjam, da je za dobro izvedbo posla potrebno podati neko garancijo. Ampak vedno se pojavi vprašanje, kdo ima od teh visokih garancij najve jo korist. e pogledam kumulativno, koliko je v Sloveniji letno objavljenih javnih naro il oz. kolikšna je letna vrednost javnih naro il, mislim, da ni težko izra unati, koliko denarja se obrne na tem podro ju. Potrebno si je tudi postaviti vprašanje ali ne obstaja kakšen druga en na in zavarovanja v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, saj se moramo zavedati, da bo ponudnik stroške, ki jih ima s pripravo.

ponudb in stroškom garancij prištel k skupni ponudbeni vrednosti in si s tem, e bo izbran pokril del stroškov. Pripravo ponudbe in stroške garancij bo na koncu pla al naro nik. Velik strošek predstavlja tudi originalno mnenje pooblaš enega revizorja, ki ne sme biti starejše od dolo enega števila dni (ponavadi 15 dni) od datuma dolo enega za odpiranje ponudbe. Dolo ene revizorjeve hiše ra unajo tudi do 100.000 za mnenje.. 3.3. REFERENCE PONUDNIKA. Priporo ila oziroma reference so pogosto najbolj zanimiv del v oddani ponudbi, saj se tu dejansko pokaže, koliko naro nikov je zaupalo svoja naro ila oziroma dela ponudniku. V tej rubriki ponudnik predstavi svoje dosedanje izkušnje in uspehe na podobnih delih, ki jih je s temi deli požel. Same reference so obi ajno tudi eno od meril za izbiro in dodelitev dela. Število referenc v dokumentaciji ni zakonsko dolo eno, ker naro nik sam presodi, koliko referenc bo zadostovalo za izbiro dolo enega ponudnika. Reference lahko naro nik dolo i kot pogoj ali kot merilo za izbiro (Vesel, 2000). Zakon o javnih naro ilih (ZJN-1A), v želji, da bi omogo il pridobiti imbolj verodostojne podatke o izpolnjevanju tehni no-kadrovskih pogojev, naro niku nalaga pridobitev enega ali ve dokazil o dobavah opravljenih na podro ju predmeta naro ila (42.a len, dokazovanje 2. to ke 1. odstavka. Sporen je seznam najpomembnejših dobav ali storitev skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe naveden v to ki a). Oddajanje številnih ponudb na razli nih podro jih informacijske tehnologije, je za ponudnika zelo neugodno, ker mora ve krat na mesec pridobivati referen na potrdila svojih najve jih, referen nih kupcev. Zavedati se je treba, da naši kupci takih potrdil niso dolžni izdati, saj jim s tem nalagamo samo dodatno delo. Problem nastane predvsem, e je potrebno predložiti potrdilo na originalnem naro nikovem obrazcu iz razpisne dokumentacije, saj tudi že obstoje e kopije, ki jih imamo v podjetju, ne zadostujejo. Nemalokrat naro niki uporabljajo ta pogoj kot merilo in e naro nik zahteva im ve je število potrjenih referenc za pridobitev ve jega števila to k, to pomeni za nas ponudnike velike nevše nosti. Ker naše podjetje z dejavnostjo sistemskih integracij pokriva zelo velik segment informacijske tehnologije, se ve inoma tudi predmet ponudbe razlikuje od naro ila do naro ila in je seveda treba pogosto predložiti na novo oblikovana referen na potrdila. Pri tem velja omeniti tudi to, da se nam je že zgodilo, da iz državne ustanove referen nega potrdila nismo dobili potrjenega, ker ni bil nih e pooblaš en za izdajanje takšnih potrdil, v svojih razpisnih dokumentacijah pa so takšna potrdila seveda zahtevali. Pridobivanje referen nih potrdil je takoj za pripravo vsebinske in cenovne ponudbe drugo najtežavnejše in asovno najpotratnejše opravilo.. 3.4. PODATKI O KADRIH. Zaradi lažjega izbora najugodnejšega ponudnika naro niki velikokrat zahtevajo tudi dolo ena potrdila o usposoblenosti kadrov ponudnika. Posamezni certifikati sicer niso zaupne narave, podatki pa postanejo zaupni, ko ponudnik priloži k ponudbi.

tabelo posebnih znanj skupaj s kopijami opravljenih certifikatov dolo enega zaposlenega ali skupine zaposlenih ter leti delovnih izkušenj in bruto dohodku. Velikokrat je zahtevan tudi realiziran plan izobraževanja za dolo eno obdobje. Naro niki zahtevajo tudi potrdila oziroma izjave principala ali proizvajalca ponujene opreme o številu certificiranih serviserjev v podjetju. Veliko razpisov je nepisanih tako, da zahtevajo to no dolo ene certifikate oziroma status ponudnika, s tem pa že vnaprej izlo ijo dolo en krog ponudnikov, zato smo ponudniki prisiljeni opraviti im ve certifikatov, e želimo biti konkuren ni. Izobraževanje zaposlenih pa za ponudnika pomeni velik strošek. Vsi ti podatki se nemaloktrat tudi to kujejo. Posledi no vsega tega pa se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti, da ne pride do zlorabe podatkov? Je žig "ZAUPNO" dovolj?.

4. METODA DELA. Predno pri nemo z vrednotenjem zahtev splošnega dela javnih naro il moramo prou iti Zakon o javnih naro ilih ZJN-1a. V 29. lenu ZJN-1a so dolo eni obvezni pogoji za priznanje sposobnosti ponudnika. Novi zakon dolo a le tri oziroma štiri obvezne pogoje za ponudnika in sicer: • da je registriran pri pristojnem sodiš u ali drugem organu; • da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naro ila, e je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno; • da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejenja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznjivega dejanja ni bil pravnomo no obsojen; Dodatno k temu ZJN-1a kot obvezen izlo itveni pogoj opredeljuje tudi primer, ko obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naro nika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odlo itev naro nika v postopku oddaje javnega naro ila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odlo itev naro nika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika (Tomc, 2004). Poleg tako imenovanih obveznih pogojev, lahko naro nik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da ni zoper ponudnika uveden ali za et postopek prisilne poravnave, ste ajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja,... da je poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež;... da ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjam oziroma so posledice sodbe že izbrisane; da je lan organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naro ila, e je lanstvo v taki organizacijia ali združenju obvezno po predpisih države, kjer ima ponudnik svoj delež; druge pogoje za izvedbo javnega naro ila; da ponudniku na katerikoli na in ni dokazana huda strokovna napaka na podro ju, ki je povezano s poslovanjem naro nika. Za izpolnjevanje ekonomsko-finan nih, tehni nih in kadrovskih pogojev, lahko naro nik dolo i raven in druge ekonomsko-finan ne, tehni ne in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, nemenom in obsegom javnega naro ila..

Pomembno je, da mora biti obseg zahtevanih podatkov omejen na predmet javnega naro ila. Naro nik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehni nih tajnostih. V primeru sodelovanja ponudnika s podizvajalci lahko naro nik zahteva od ponudnikovih podizvajalcev, da dokažejo izpolnjevanje nekaterih pogojev. V primeru, da skupina ponudnikov predloži skupno ponudbo, mora vsak lan skupine izpolnjevati le statutarne pogoje, medtem, ko se izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na ekonomsko-finan ne, tehni ne in kadrovske pogoje ugotavlja za skupino kot celoto. S tem, ko sem prou ila Zakon o javnih naro ilih, sem prišla tudi do minimalnih pogojev, katerim mora zadostiti vsako javno naro ilo. V mojem primeru so to obvezni pogoji za priznanje sposobnosti ponudnika. Glede na to, da želim prikazati im ve razli nih razpisnih dokumentacij, moram poiskati take variante, ki za pripravo ponudbe zahtevajo minimalno truda, pa vse do kompleksnih. Kaj pa programi, ki mi bodo v pomo ? V zahtevnejših primerih, ko je parametrov ali variant ve , je najbolje, e odlo amo s pomo jo katerega od namenskih programov za podporo ve parameterskega odlo anja. Ti programi imajo že vgrajena orodja, ki pomagajo odlo evalcu pri definiciji parametrov, oblikovanju funkcij koristnosti in zajamanju podatkov o variantah. Najpomembnejšo operacijo, to je vrednotenje variant, dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomo kov za analizo dobljenih rezultatov, kot so analiza ob utljivosti in stabilnosti odlo itvenega problema, generator variant, analize tipa kaj- e ter najrazli nejši grafi ni prikazi in poro ila. Nekateri omogo ajo tudi delo z nenatan nimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo intervalski ra un ali verjetnostne porazdelitve. Primer takega programa je DEXi, katerega najpomembnejši del je baza znanja, ki mora biti ustvarjena za vsak primer posebaj. Skladno s tem bom za pomo pri vrednotenju uporabila program za pomo pri odlo anju DEXi, s katerim smo se sre ali že pri predmetu Poslovni ekspertni sistem ter Proces odlo anja..

5. ODLO ITVENI MODEL. 5.1. KRITERIJI. Predno pri nem z vrednotenjem moram im bolj natan no definirati pogoje, ki jih lahko posamezni naro niki zahtevajo: izpis iz sodnega registra ponudnika dovoljenje za opravljanje dejavnosti ponudnika potrdilo, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejenja v zvezi s podkupovanjem... potrdilo, da ni zoper ponudnika uveden ali za et postopek prisilne poravnave, ste ajni ali likvidacijski postopek,... potrdilo, da je ponudnik poravnal davke in prispevke... potrdilo, da ponudnik ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjam... potrdilo, da je ponudnik lan organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naro ila... potrdilo, da ponudniku na katerikoli na in ni dokazana huda strokovna napaka letni ra unovodski izkazi - bilanca stanja in bilanca uspeha mnenje pooblaš egena revizorja bonitetne informacije - Bon 1, Bon 2 ali Bon 1/P potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih - potrdilo DURS potrdilo o poravnanih zapadlih carinskih obveznosti - potrdilo CURS zavarovanje resnosti ponudbe izjava, da bo ponudnik predložil ban no garancijo za dobro izvedbo posla izjava, da bo ponudnik predložil ban no garancijo za odpravo napak v garancijskem roku reference ponudnika popis ponudnikove razpoložljive tehni ne opreme dokazovanje kakovosti ponudnika - ISO certifikat dosežena izobrazba in strokovna kvalifikacija izvajalca - certifikati zaposlenih, kopija diplome oz. delavske knjižice navedba tehni nega osebja, ki bodo vklju eni v izvedbo naro ila povpre no število zaposlenih v zadnjih treh letih certifikati za nadzor kakovosti opreme izjava ponudnika o sposobnosti izjava, da ponudniku zakon ne prepoveduje sklenitve pogodbe izjava o nezavajajo ih podatkih izjava o sprejemanju pogojev izjava o prevzemu odgovornosti v zvezi s servisiranjem ponujene opreme podatki o zanesljivosti - jamstva in pravde ponudnika obrtno dovoljenje pogodbe s principali, podizvajalci dokazilo o servisni mreži - seznam pooblaš enih servisov izjava, da ponudnik ni prenehal opravljati svoje dejavnosti plan izobraževanja zaposlenih za pretekla obdobja.

dokazila o razpoložljivosti prevoznih sredstev tehni na dokumentacija za ponujeno opremo ... Kriterije odlo itvenega modela bi glede na podobnost dolo enih podatkov v grobem razdelila na tri dele: V prvem delu so zajeti poslovni podatki ponudnika, ki zajemajo registracijo podjetja, njene dejavnosti, obrtno dovoljenje, dovoljenje za opravljanje dejavnosti, potrdila o nekaznovanosti, potrdilo da podjetje ni v ste aju ter potrdila o sodelovanju s poslovnimi partnerji... Drugi del predstavlja finan ne podatke, kot so bonitete, ban ne garancije, letne ra unovodske izkaze, potrdila DURS in CURS ter podatki o zanesljivosti,... Zadnji del pa predstavlja ostale pogoje, ki so podatki o kakovosti podjetja, referencah, kapacitetah opremljenosti, ISO certifikat podjetja, kadrih,... V nadaljevanju je podana slika, ki nazorno prikazuje drevo kriterijev zasnovan v programu za ve parametersko odlo anje DEXi..

Slika 2: Drevo kriterijev zasnovan v DEXi.

5.2. FUNKCIJA KORISTNOSTI. Sedaj, ko imamo definirane zahteve, lahko dolo imo še stroške, ki so povezani s pridobivanjem posameznega dokumenta ter potreben as za pridobitev dokumentov. Stroški in as sta namre glavna atributa pri dolo anju funkcije koristnosti oziroma uteži. Nedvomno so najdražje ban ne garancije, revizorjevo mnenje ter BON obrazci. Potrdilo pooblaš enega revizorja stane tudi do 100.000,00 sit, BON1 in BON1/P obrazca staneta cca. 12.000 sit ter ban ne garancije in izjave banke minimalno 15.000 sit oziroma 0,20% vrednosti za vsako etrtletje. Za potrdila, katera izda sodiš e je potrebno pla ati sodne koleke v vrednosti 720 sit za en list. Potrdila, katera izdata Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance pa stanejo 255 sit, kar predstavlja vrednost upravnih kolekov. Velikokrat naro niki zahtevajo originale ali notarsko overjene kopije, pa se izkaže, da je originalno potrdilo cenejše od notarsko overjene kopije. Cena ene strani notarsko overjene kopije stane od cca. 1.000 sit do 4.000 sit, odvisno kaj želimo overiti. asovno najbolj zamudna je pridobitev potrjenih referenc s strani naro nikov opreme za pretekla obdobja. Ve ino strank ne želi izdati koli ine in zneske kupljene opreme, zato je potrebo vložiti veliko truda pri pridobivanju teh potrdil in lahko traja tudi dva tedna ali ve . as za pridobitev uradnih dokazil o pla ilu zakonsko predpisanih obveznosti Dav ne uprave in Carinske uprave je potrebno najmanj 8 dni, za ostala dokazila pa so potrebni približno trije delovni dnevi, kajti dokazil ni ve mogo e dvigniti osebno v asu uradnih ur, ampak jih uradne institucije pošiljajo po pošti. Ban ne garancije ter izjave banke se lahko dobi v roku 3-4 dni. Edini problem je v tem, ker velikokrat do zadnjega ne vemo katero vso opremo bomo ponujali ter po kakšni ceni jo bomo dobili, posledica tega pa je, da ne poznamo skupnega zneska ponudbe. Vrednost ban nih garancij je velikokrat zahtevana kot dolo en procent skupne vrednosti ponudbe. Ostale izjave ali potrdila poslovnih partnerjev oziroma principalov pa dobimo v roku 3 delovnih dni..

Slika 3: Zaloge vrednosti.

6. VARIANTE. V diplomski nalogi želim primerjati im bolj razli ne razpisne dokumentacije, zato sem si izbrala naslednje razpise: • naro nik A zahteva vse dokumenta v originalu, zato lahko že naprej pri akujemo, da bo priprava ponudbe na ta javni razpis izredno draga, hkrati pa bomo potrebovali veliko asa za pridobitev vseh originalnih dokumentov. • naro nik B je pripravil dvostopenjski razpis, kjer bo v prvi fazi zahteval veliko dokumentov na podlagi katerih bo izbral nekaj ponudnikov, ki bodo usposobljeni za prodajo ra unalniške opreme za dobo treh let. V drugi fazi pa bo od ponudnikov zahteval zgolj ponudbo in ban ne garancije, vendar samo v primeru, ko bo obseg ponudbe tako velik, da je ban na garancija z zakonom zahtevana. Pri akujemo lahko, da bo priprava ponudbe v prvi fazi izredno zahtevna, za kar bomo porabili veliko asa. • naro nik C je na prvi pogled pripravil povpre no zahteven javni razpis, izstopa pa zahteva poro ilo pooblaš enega revizorja, ki bo potrjevalo, da ima ponudnik za predmetno javno naro ilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do dneva oddaje ponudbe na predmetni javni razpis, katerega mnenje ne sme biti starejše od 15 dni od datuma oddaje ponudbe. Zahtevane so tudi ban ne garancije in izjave banke kar bo zvišalo strošek priprave ponudbe. Verjetno bo priprava ponudbe zelo zahtevna. • naro nik D je pripravil razpis, ki zahteva zelo natan ne podatke o zaposlenih, z realiziranim planom izobraževanja, zahtevane so tudi vsaj tri potrjene reference. Predvidevamo lahko, da bo za pripravo ponudbe na ta razpis potrebno veliko asa. • izbrala sem še en preprost razpis male vrednosti naro nika E, kjer je zahtevana samo menica in meni na izjava, ostali dokumenti pa so izpolnjene izjave. • zadnja varianta je dokumentacija naro nika F, ki zahteva izredno natan ne podatke o ponudniku, njegovem finan nem stanju, kadrih, usposobljenosti... Vse navedbe v obrazcu Prijava morajo biti dokazane s fotokopijo potrdil. Priprava ponudbe bo asovno zamudna. Glede na kratke opise variant lahko pri akujem, da bodo rezultati vrednotenja javnih naro il od zelo enostavnih do zelo zahtevnih. Naj omenim, da gre pri varianti B in varianti F za istega naro nika, ki je v zelo kretkem asu pripravil dva javna naro ila, ki pa sta si po zahtevah zelo razli na. Ker ne želim omenjati prava imena naro nikov, so le ta ozna ena s rkami od A do F. V nadaljevanju so navedene podrobnejše zahteve posameznih naro nikov:.

6.1. VARIANTA A. Naro nik A ima posebno zahtevo, da morajo biti vsi dokumenti navedeni v VIII. in XI lenu razpisne dokumentacije predloženi v originalu ali notarsko overjene fotokopije ter ustrezno žigosani in pospisani s strani ponudnika. Ostali dokumenti pa ne smejo biti starejši od 90 dni od dneva odpiranja ponudb. Zahtevane listine so: • Redni izpisek iz sodnega registra - ne starejši od 60 dni • Obrtno dovoljenje – odlo ba za opravljanje dejavnosti • Dovoljenje za opravljanje dejavnosti – lastna izjava • Potrdilo o nekaznovanosti podjetja • Potrdilo, da podjetje ni v postopku prisilne poravnave... - ne starejši od 60 dni • Podpisana izjava ponudnika, da njegovo poslovanje ni s sodno ali drugo prisilno odlo bo ustavljeno • Potrdilo DURS - ne starejši od 30 dni • Potrdilo CURS - ne starejši od 30 dni • Podpisana izjava ponudnika, da ima poravnane vse poslovne obveznosti • Lastna izjava ponudnika, da mu ni bila na katerikoli na in dokazana huda strokovna napaka, ki je povezano s poslovanjem naro nika • Podpisana izjava ponudnika, da je zanesljiv, sposoben upravljanja, ima izkušnje, ugled ter zaposlene, ki so sposobni izvesti pogodbo • BON 1/P in BON 2 - ne starejši od 30 dni • Seznam najpomembnejših dobav blaga s potrjenimi referencami s strani naro nikov • Lastna izjava, da razpolagamo z zadostnimi tehni nimi zmogljivostmi ter da ima organiziran lastni servis na naslednjih lokacijah... • Podpisana izjava ponudnika o zagotavljanju kontrole kakovosti • Lastna izjava, da razpolagamo z zadostnimi prostimi kadrovskimi zmogljivostmi za realizacijo prevzetih pogodbenih obveznosti • Lastni seznam zaposlenih z leti izkušenj in strokovno usposobljenostjo • Potrdilo o nekaznovanosti vodstvenih delavcev - ne starejši od 90 dni • Lastna izjava, da ponudbena cena pokriva vse stroške, ki jih bo ponudnik imel z izpolnitvijo naro ila • Podpisana izjava ponudnika, da mu v zadnjih petih letih ni bila izdana pravnomo na sodna ali upravna odlo ba • Izjava principala, da smo usposobljen partner na podro ju prodaje in pooblaš en in usposobljen servis • Izjava principala, da nam dovoljuje prodajo opreme pod isto blagovno znamko • Podpisana izjava ponudnika o obveznostih po zakonu o tehni nih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, o sposobnosti dajanja tehni nih informacij in zagotavljanju garancij • Podpisana izjava ponudnika, da v celoti sprejema razpisne pogoje • Podpisana izjava ponudnika o nezavajajo ih podatkih • Podpisana izjava ponudnika, da mu zakon ne prepoveduje sklenitve pogodbe • Potrdilo pooblaš enega revizorja - ne starejši od 30 dni • Ban na garancija za restnost ponudbe v višini 3% vrednosti ponudbe brez DDV z veljavnostjo 70 dni od odpiranja ponudbe.

• • • •. Izjava o izdaji ban ne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% vrednosti Izjava o izdaji ban ne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 5% vrednosti Izjava principala o garancijskih pogojih, rezervnih delih in servisni mreži poslovnih partnerjev – podjetje, naslov, telefon, vodja servisa, št. certificiranih serviserjev Podpisana izjava ponudnika o zamenjavi dobavljene opreme. Glede na zgornje zahteve lahko pri akujemo, da bo priprava ponudbe na to javno javno naro ilo zelo zahtevna.. 6.2. VARIANTA B. Naro nik B je pripravil dvostopenjski razpis, kjer bo naro nik v prvi fazi razpisa priznal sposobnost za dobavo programske opreme ponudnikom, za vsak razpisni sklop, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem. Izbranim kandidatom bo priznana sposobnost za dobavo razpisanega blaga za dobo treh let od dokon nosti odlo itve o priznanju sposobnosti, oz. do izvedbe novega postopka o oddaji javnega naro ila s tega podro ja. V drugi fazi razpisa bo vsakokrat s pisnimi vabili, naro nik povabil vse kandidate za posamezni razpisni sklop, da predložijo ustrezne ponudbe. Listine so lahko predložene kot fotokopije ne starejše od 3 mesecev, razen dokumenti, pri katerih je zahtevano druga e. Naro nik si vzame pravico, da po lastni presoji naknadno preveri verodostojnost fotokopiranih dokumentov izbranega ponudnika. Ponudbo je potrebno števil iti. Zahtevane listine so: • izpolnjen obrazec Izjava • izpolnjen obrazec Prijava: podrobni podatki o ponudniku, finan ni podatki, zanesljivost, jamstva, pravde, podatki o kadrih (certifikati, delovna doba, izobrazba), reference za posamezno podro je • ban na garancija za resnost ponudbe • redni izpisek iz sodnega registra, ki odraža zadnje stanje • dovoljenje za opravljanje dejavnosti, e je tako dovoljenje protrebno • potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco • izjava ponudnika da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznjivega dejanja v zvezi s svojim podkupovanjem, • dokazilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave... • potrdilo DURS, • potrdilo CURS, • ISO certifikat ponudnika, • letni ra unovodski izkazi, overjeno z žigom AJPES, na dan 31.12.2004, • zadnje revizorjevo mnenje, • BON-1, ki odraža stanje zadnjega meseca, • dokazilo o izobrazbi zaposlenih na podro ju ponudbe, • dokazilo o redni zaposlitvi in delovni dobi zaposlenih na podro ju ponudbe, • dokazilo o državljanstvu zaposlenih na podro ju ponudbe, • certifikati zaposlenih, • dokazilo o nekaznovanosti vodstvenih delavcev,.

• • •. kopija pogodbe med ponudnikom in principali za prodajo s statusom ponudnika, za vsako ponujeno programsko opremo so zahtevane vsaj 3 potrjene reference razli nih poslovnih strank, v obdobju 1,5 leta pred datumom objave razpisa, v primeru nastopa skupne ponudbe mora vsak ponudnik izpolnjevati vse pogoje, ki veljajo za posameznega nosilca ponudbe, zahtevan je tudi pravni akt o skupni izvedbi naro ila.. V našem primeru se je na to ponudbo prijavila skupina dveh ponudnikov, zato je bilo potrebno pripraviti vse dokumente za vsakega ponudnika posebej, razen ban ne garancije. Pri akujemo lahko, da bo priprava ponudbe na to javno naro ilo zelo zahtevna.. 6.3. VARIANTA C. Naro nik C dopuš a fotokopije dokumentov, nekateri ne smejo biti starejši od treh mesecev, drugi ne starejši od enega meseca, pozitivno mnenje revizorja pa ne sme biti strejše od 15 dni od datuma dolo enega za odpisranje ponudb. Zahtevane listine so: • izpolnjen obrazec Podatki o ponudniku, • ban na garancija za resnost ponudbe, • izjava banke da bo ponudnik brez zadržkov dobil ban no garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, • redni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od 3 mesecev, • lastna izjava, da izpolnjujemo vse pogoje za opravljanje dejavnosti, ki ni starejša od 3 mesecev, • potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco in da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznjivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, ki ni starejše od 3 mesecev, • BON 1/P s podatki in kazalniki za leto 2004, ki ni starejši od 3 mesecev, • potrdilo DURS, ki ni starejše od 1 meseca, • potrdilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave,..., ki ni starejše od 1 meseca, • pozitivno mnenje pooblaš enega revizorja, ki ni starejše od 15 dni, • izjava ponudnika o sposobnosti, • izjava ponudnika, da sprejema pogoje dokumentacije in o nezavajajo ih podatkih, • izjava proizvajalca, da zagotavlja tudi oddaljeno vzdrževanje. Verjetno bo rezultat vrednotenja tega javnega naro ila pokazal, da je priprava ponudbe na ta razpis srednje zahtevna, mogo e celo zelo zahtevna, glede na to, da je zahtevano pozitivno mnenje revizorja.. 6.4. VARIANTA D. Naro nik D dovoljuje fotokopije dokumentov s krovno izjavo, da vse fotokopije priloženi dokumentov ustrezajo originalom. Starost dokumentov je razli na za posamezne dokumente: ne starejši od 3 mesecev, 1 meseca ali 10 dni. Ponudba mora biti oštevil ena..

Zahtevani dokumenti so: • krovna izjava o nezavajajo ih podatkih, • izpis iz sodnega registra, • potrdilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave,... • izjava ponudnika, da ni prenehal opravljati svoje dejavnosti, • potrdilo, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco in da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznjivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, • izjava ponudnika o nekaznovanosti vodstvenih delavcev, • potrdilo DURS, ne starejše od 30 dni, • dovoljenje za opravljanje dejavnosti, • letni ra unovodski izkazi: bilanca stanja in uspeha, • pozitivno menje pooblaš enega revizorja, ne starejše do 10 dni v kolikor ponudba presega 50 mio sit, sicer zadostuje lastna izjava, • BON 1/P in BON 2, ne starejše od 3 mesecev, • izjava ponudnika o jamstvih in pravdah, • ban na garancija za resnost ponudbe ali menica z meni no izjavo, odvisno od vrednosti ponudbe. Meja je 30 mio sit, • izjava ponudnika, da bo v primeru sklenitve pogodbe izro il naro niku ban no garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznoati in za odpravo napak v garancijskem roku, • pogodbe med ponudnikom in principalom ter izjavo principala o zagotavljanju izvajanja pogodbenih obveznosti, • seznam delavcev z delovnimi izkušnjami, izobrazbo in delovno dobo ter realiziran plan izobraževanja za leti 2004 in 2005 s kopijami certifikatov, • Dokumenti v skladu z dolo ili v pravilniku o elektromagnetni združljivosti, • potrjene reference ponudnika vsaj treh kupcev za leti 2004 in 2005 o izvršenih prodajah PA-RISC Unix strežnikov, • ISO certifikat ponudnika • dokazilo o servisni dejavnosti za ponujeno opremo na podro ju RS • izjava ponudnika o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije. Glede na to, da naro nik zahteva zelo natan ne podatke o kadrih, finan nih podatkih in potrjene reference lahko pri akujemo, da bo priprava ponudbe na to javno naro ilo zelo zahtevno. Ko je podjetje pripravljalo ponudbo na to javno naro ilo je bila ponudbena cena 35 mio sit, zato je bila potrebna ban na garancija, revizorjevo mnenje pa ni bilo potrebno.. 6.5. VARIANTA E. Priprava ponudbe zgleda zelo preprosta, saj gre za ponudbo male vrednosti, zato naro nik E zahteva malo dokumentov, predvsem priložene izpolnjene izjave. Ponudba mora biti števil ena. Zahtevane listine so: • izjava o sprejemanju pogojev, • izjava o pogojih pogodbe, • izpolnjen obrazec o tehni ni usposobljenosti - da imamo zadostno št. strokovno usposobljenih zaposlenih za opravljanje storitev ter ustrezne pripomo ke in opremo za izvedbo del,.

• •. izpolnjen obrazec spisek delavcev, ki vsebuje poimenski seznam zaposlenih na tem podro ju s stopnjo in vrsto izobrazbe ter referencami in izjavo o nezavajajo ih podatkih, menica in meni na izjava za resnost ponudbe je potrebna, e je ponudbena vrednsot ve ja od 3 mio sit.. Ponudbena vrednost naše družbe je bila 4,5 mio sit, zato je bilo potrebno priložiti menico in meni no izjavo za resnost ponudbe. Skladno z zahtevami lahko pri akujemo, da bo rezultat vrednotenja pokazal, da je priprava ponudbe na to javno naro ilo zelo enostavno.. 6.6. VARIANTA F. Naro nik F zahteva predložitev kopij dokumentov, ki ne smejo biti starejši od treh mesecev, razen v primerih kjer je to druga e zahtevano. Dokumentacija mora biti števil ena. Zahtevane listine so: • izpolnjen obrazec Izjava • ban na garancija za resnost ponudbe • izjava banke, da bo v primeru, da bo ponudnik izbran, izdala ban no garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, • izpolnjen obrazec Prijava s podrobnimi podatki o ponudniku, finan ni podatki, podatki o kadrih (certifikati), • izpis iz sodnega registra, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika • dovoljenje za opravljanje dejavnosti, • potrdilo o nekaznovanosti ponudnika, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika • izjava ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznjivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, • potrdilo o nekaznovanosti vodstvenih delavcev, ki izkazuje zadnje stanje pri vodstvenih delavcih, • potrdilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave,... ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, • potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika • potrdilo CURS, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, • izjava ponudnika, da ni uvrš en na seznam poslovnih subjektov s katerimi na podlagi dolo b Zakona o prepre evanju korupcije naro niki ne smejo sodelovati, • BON1/P, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika • letni ra unovodski izkazi: bilanca stanja in uspeha overjeno z žigom AJPES na dan 31.12.2004, • certifikati zaposlenih • v primeru da ponudnik nastopa s podizvajalci mora ponudnik našteti vse podizvajalce, v obrazcu Prijava mora dopisati podatke o podizvajalcu ter priložiti kopijo izpisa iz sodnega registra, dovoljenje za opravljanje dejavnosti, potrdilo o nekaznovanosti podjetja ter pisno izjavo v zvezi s podkupovanjem tudi za podizvajalca. Pri dejanski pripravi ponudbe se je družba soo ila s težavo, saj nismo izpolnjevali kadrovskih zahtev, zato smo morali delati ponudbo skupaj s podizvajalcem iz Republike Hrvaške. V navodilih za pripravo ponudbe je navedeno, da mora biti.

ponudba v slovenskem jeziku, zato je bilo potrebno sodno prevesti kopije dokumentov iz hrvaš ine v slovenš ino, kar je mo no podaljšalo rok priprave ponudbe ter tudi podražilo pripravo ponudbe. Glede na zgoraj navedene zahteve za pripravo ponudbe in težavo s katero se je sre ala družba, lahko pri akujemo, da bo priprava ponudbe zelo zahtevna..

7. REZULTAT VREDNOTENJA. Glede na postavljen model v DEXi in izbrane variante, mi je program podal naslednje rezultate vrednotenja:. 7.1. VARIANTA A. Skladno s pri akovanji v fazi izbire variant se je pokazalo, da je priprava ponudbe za naro nika A zelo zahtevna, saj je zahtevanih veliko poslovnih in finan nih podatkov. Pridobivanje originalnih dokumentov je zelo zamudno, hkrati pa predstavlja velik strošek. Ponudnik potroši ve kot 100.000,00 sit za pridobitev originalnih dokumentov in pozitivnega mnenja revizorja. Najdražje je seveda revizorjevo mnenje. Ravno tako je izredno zahtevno in dolgotrajno pridobivanje potrjenih referenc. Garancije, da bo ponudnik dobil posel pa ni.. Slika 4: Grafi ni prikaz rezultata vrednotenja JN za naro nika A.

7.2. VARIANTA B. Presene ena sem nad rezultatom, ki je pokazal, da je ponudba srednje zahtevna, saj gre za prvo fazo usposobljenosti ponudnikov - dvostopenjski razpis. Ponavadi, ko naro niki izvajajo dvostopenjski razpis je zahtevanih v prvi fazi razpisa veliko podatkov, v drugi faza pa je ponavadi zahtevana samo ban na garancija, v kolikor je to z zakonom potrebno. Vsi podatki navedeni v obrazcu Prijava so morali biti dokazani s kopijo potrdil, kar je asovno zelo zahtevno. Povezano je lahko tudi z dodatnimi stroški, saj mora vsak ponudnik izpolnjevati pogoje e želi, da je njegova ponudba pravilna. V kolikor ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ima možnost pred oddajo ponudbe pridobiti dolo ene cerifikate. Naro nik zahteva fotokopijo potrdila o izobrazbi ter delovni dobi, kar je razvidno iz delavske knjižice. Žal so zahtevali dokazilo lo eno za vsako zahtevo, zato je bilo potrebno 2x kopirati delavsko knjižico zaposlenih. Enak problem se je pojavil, e smo želeli dolo en kader prijaviti na ve sklopov, saj je morala biti ponudba lo ena za vsak sklop posebej, zato je tudi tu prihajalo do podvajanja dokumentov. Dodati moram še to, da smo ponudbo oddali kot skupina dveh ponudnikov, zato je bilo ve ina dokumentov podvojenih (oba ponudnika sta morala dokazovati dolo ene pogoje), as pridobivanja dokumentov se je skladno s tem mo no pove al. Dejansko je bilo s pripravo te ponudbe zelo veliko dela, vpletenih je bilo mnogo ljudi, ki so pomagali pripravljati ponudbo. Kar nekaj certifikatov je bilo potrebno opraviti v zadnjem trenutku, da smo izpolnjevali pogoje naro nika. Ponudba se je oddajala v poletnem asu, ko je bilo velko ljudi na letnem dopustu, zato je bilo delo še dodatno oteženo. Pridobiti je bilo potrebno nakaj izjav iz tujine od poslovnih partnerjev. Vzporedno s to usposobljenostjo smo pripravljali še eno usposobljenost za istega naro nika, le za drugo podro je ponudbe, vendar sta bili dokumentaciji precej razli ni, tako da se ni dalo kopirati podatkov. Skladno z navedenim sem pri akovala, da bo priprava ponudbe zelo zatevna.. Slika 5: Grafi ni prikaz rezultata vrednotenja JN za naro nika B.

7.3. VARIANTA C. Priprava ponudbe za naro nika C se je po izkazala za srednje zahtevno. V fazi izbiranja variant sem predvidevala, da bo priprava ponudbe zelo zahtevna, saj naro nik zahteva pozitivno mnenje revizorja, katerega pridobitev zahteva dolo en as, predvsem pa strošek. Strošek predstavlja tudi ban na garancija ter izjavi banke. Po ponovnem pregledu zahtev sem ugotovila, da naro nik zahteva zelo malo dokumentov, ki so lahko fotokopije, veliko je tudi lastnih izjav. Reference niso zahtevane.. Slika 6: Grafi ni prikaz rezultata vrednotenja JN za naro nika C. 7.4. VARIANTA D. Po pri akovanjih je tudi priprava ponudbe na razpis naro nika D zelo zahtevna. Zahtevna je predvsem priprava finan nih podatkov, kljub temu da ni zatevano revizorjevo mnenje. Ravno tako je veliko dela in stroškov s pripravo dokumentov ki predstavljajo ostale pogoje, saj je veliko dela s pripravo referen ne liste ter pridobivanjem potrjenih referenc. izredno zahtevna je izpolnitev kadrovskih pogojev, saj naro nik zahteva zelo natan ne podatke o zaposlenih, ki delajo na podro ju ponudbe z njihovimi relevantnimi delovnimi izkušnjami in realiziranim planom izobraževanja skupaj s kopijami potrdil o opravljenih strokovnih izpitih. Ponudnik mora natan no prou iti merila za izbiro ponudnika, da pridobi kar se da najve to k. Glede na to, da delam v podjetju kjer je ve kot 350 ljudi zaposlenih, je ve ja verjetnost, da imajo zaposleni v našem podjetju zahtevane certifikate, v primerjavi s konkurenti. Vseeno je dobro je e ponudnik pozna tudi kadrovske podatke o konkurentih, saj na ta na in lažje izra una koliko to k je zmožen posamezni ponudnik dobiti na razpisu..